Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Ekonomska in socialna kohezija ter vključevanje Zahodnega Balkana v EU – izzivi in prednostne naloge

(raziskovalno mnenje)

(2018/C 262/03)

Poročevalec:	Andrej ZORKO
Soporočevalec:	Dimitris DIMITRIADIS

Zaprosilo	bolgarsko predsedstvo, 5. 9. 2017
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije člen 30 poslovnika EESO
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	28. 3. 2018
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	19. 4. 2018
Plenarno zasedanje št.	534
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	189/2/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) veseli, da sta vključevanje držav Zahodnega Balkana ter njihova ekonomska in socialna kohezija ena od prednostih nalog bolgarskega predsedstva.

1.2

Prepričan je, da je širitev Evropske unije, zlasti pa širjenje njenih demokratičnih vrednot in pravnih norm na Zahodni Balkan v interesu držav v regiji in EU. Širitvena politika je namreč bistven del splošne strategije EU ter hkrati temelj stabilnosti in blaginje v Evropi. Zato EESO predlaga, naj bo vključevanje zahodnobalkanskih držav v prihodnje ena od najpomembnejših prednostnih nalog Unije, če bodo te nadaljevale prizadevanja za izpolnjevanje potrebnih pogojev za pristop k EU (1).

1.3

Odobrava tudi napoved vrha EU in voditeljev držav in vlad Zahodnega Balkana 17. maja v Sofiji. V sodelovanju s partnerji bo pred vrhom (15. maja v Sofiji) soorganiziral konferenco civilne družbe Zahodnega Balkana. EESO namerava pred vsakim takšnim srečanjem na vrhu organizirati skupni dogodek s predstavniki organizacij civilne družbe (2) iz držav Zahodnega Balkana in EU. Tako poziva institucije EU in države članice, naj voditelje zahodnobalkanskih držav redno vabijo k sodelovanju na srečanjih na vrhu v dokaz, da EU potrjuje evropsko prihodnost regije.

1.4

EESO upa, da bo vrh v Sofiji potrdil obnovljeno predanost EU regiji in prihodnja predsedstva spodbudil, da vključevanje zahodnobalkanskih držav ohranijo med svojimi prednostnimi nalogami. Širitev EU na Zahodni Balkan bi morala potekati vzporedno s krepitvijo političnega projekta EU in njenih institucij.

1.5

Voditelje držav na vrhu EU v Sofiji poziva, da izkažejo jasno zavezo bolj dosledni in neposredni podpori organizacijam civilne družbe na vseh ravneh ter spodbujanju bolj neposredne javne podpore neodvisnim medijem.

1.6

Spodbuja jih k prevzemanju dejavne vloge v dvostranskih sporih z zagovarjanjem namenskega sodelovanja z OVSE in Svetom Evrope in podporo vlogi civilne družbe pri reševanju takšnih dvostranskih sporov.

1.7

EESO poleg tega verjame, da dejanska širitev Evropske unije in spodbujanje njenih vrednot v zahodnobalkanske države prinašata varnost in stabilnost, krepita njihov družbeno-gospodarski razvoj in blaginjo, utrjujeta demokracijo in pravno državo, omogočata prosto gibanje ljudi in prost pretok blaga ter spodbujata naložbeno politiko in mobilnost.

1.8

Meni, da je za demokratični, gospodarski in družbeni razvoj držav v regiji bistveno spoštovanje načel pravne države in pravic manjšin.

1.9

Poleg tega je prepričan, da je pri premagovanju sporov iz preteklosti in krepitvi demokratičnih vrednot izjemno pomembna vloga izobraževanja ter svobodnih in neodvisnih medijev.

1.10

Ugotavlja, da pristopni proces ostaja glavno gibalo reform v državah Zahodnega Balkana. Poleg tega poudarja, da se njihovim gospodarskim in družbenim posledicam namenja premalo pozornosti glede na velike razlike v ravni ekonomske in socialne varnosti prebivalstva med državami članicami EU in kandidatkami za članstvo. Zato priporoča, da se pri presoji izpolnjevanja meril za članstvo v EU upošteva socialna, ekonomska in teritorialna kohezija.

1.11

EESO meni, da morajo pri pogajanjih z državami v regiji nadvse pomembno vlogo imeti infrastruktura, promet in energetska vprašanja. Poleg tega bi po njegovem mnenju oblikovanje digitalne družbe in razvoj digitalnih spretnosti v vseh državah Zahodnega Balkana morala koristiti javnemu in tudi zasebnemu sektorju. EU lahko prispeva in tudi mora prispevati k izboljšanju infrastrukture in izgradnji širokopasovnega omrežja v teh državah, ki je ponekod precej pod povprečjem EU.

1.12

EESO predlaga, naj evropske institucije premislijo o tem, da bi med merila za članstvo v EU uvrstili delujoč socialni in civilni dialog na nacionalni ravni.

1.13

EU bi morala pripraviti konkreten načrt pogajanj z zahodnobalkanskimi državami, s podrobnim časovnim razporedom in oprijemljivimi zavezami za vsako od njih. Prav tako bi bilo treba pripraviti komunikacijsko strategijo za države članice EU, ki bi poudarjala koristi širitvene politike EU za države na Zahodnem Balkanu, predvsem pri zagotavljanju miru, stabilnosti, blaginje ter gospodarskega in družbenega razvoja.

1.14

EESO spodbuja Komisijo, naj med glavne prednostne naloge v pristopnih pogajanjih EU z državami Zahodnega Balkana vključi spoštovanje pravic manjšin in enakost spolov.

1.15

EESO odobrava novo strategijo Komisije za regijo z naslovom Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno delovanje EU z Zahodnim Balkanom (3), objavljeno 6. februarja 2018, in njenih šest vodilnih pobud, ki segajo od okrepitve pravne države, okrepljenega sodelovanja na področju varnosti in migracij do skupnih preiskovalnih skupin, evropske mejne in obalne straže, razširitve energetske unije EU na Zahodni Balkan, zniževanja stroškov gostovanja in razvoja širokopasovnih omrežij v regiji.

1.16

EESO je pripravljen sodelovati s civilno družbo iz regije, da bi prispeval k sprejetju oprijemljivih ukrepov na področjih pravne države, varnosti in migracij, družbeno-gospodarskega razvoja, povezljivosti, digitalne agende in sprave in dobrih sosedskih odnosov, kot je določeno v Akcijskem načrtu za podporo prenove Zahodnega Balkana za obdobje 2018–2020.

1.17

Prepričan je, da bi lahko Komisija izoblikovala konkretne programe, ki bi tem državam omogočali hitrejše doseganje socialne konvergence. Neenakomeren, počasen napredek pri reševanju te problematike je nedvomno pomemben dejavnik na splošno počasnega vključevanja v EU. Nujno je potreben nov zagon za evropsko pot.

1.18

Socialni partnerji in druge organizacije civilne družbe tako na ravni EU in nacionalni ravni morajo biti smiselno vključeni v celoten proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU. S tehnično in gospodarsko podporo je treba okrepiti zmogljivosti organizacij civilne družbe, in sicer z omogočanjem lažjega dostopa do evropskih virov financiranja (Komisija, Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj itd.) ter jih pravočasno in podrobno seznanjati s potekom pristopnih pogajanj.

1.19

EESO socialne partnerje in druge organizacije civilne družbe v državah Zahodnega Balkana spodbuja k tesnemu sodelovanju med procesom približevanja EU, tako na nacionalni kot na regionalni ravni.

2.   Politične razmere

2.1

Regija se še vedno sooča s politično nestabilnostjo, hkrati pa sta zanjo značilna rast in precejšen potencial.

2.2

EESO priporoča, naj Komisija, Svet in Evropski parlament okrepijo prizadevanja na področju komuniciranja in pojasnijo, katere so prednosti in izzivi širitvene politike za evropske državljane, pri čemer bi morali tesno sodelovati z organizacijami civilne družbe in jih vključiti v posredovanje sporočil o procesu (4).

2.3

Izjemnega pomena je, da vključevanje Zahodnega Balkana ostane prednostna naloga EU v prihodnosti – ne le med bolgarskim predsedovanjem – ter da EU dejavno prispeva k miru in stabilnosti v regiji in ji ponudi perspektivo pristopa k evro-atlantskim povezavam. Tovrstna članstva lahko z varnostjo in blaginjo, ki jo prinašajo, prispevajo tudi k stabilnosti v regiji in narodom poleg tega ponujajo možnost ponovne združitve v Evropi brez meja.

2.4

EESO odobrava napoved vrha EU v Sofiji z udeležbo voditeljev EU in zahodnobalkanskih držav, vendar hkrati meni, da bi moral omogočiti bolj dejavno vlogo predstavnikov organizacij civilne družbe na ravni EU.

2.5

EESO veseli nedavno napovedana agenda „Berlin plus“ (5), v okviru katere so posebna sredstva namenjena za razvoj podjetij, poklicno usposabljanje, infrastrukturo in tehnologijo ter projekte, skupaj s prometnimi povezavami med najmanj povezanimi državami v regiji. Ta „Marshallov načrt“ naj bi pospešil oblikovanje carinske unije in skupnega trga na Balkanu; kljub temu pa to regionalno sodelovanje ne bi smelo biti razlog za zavlačevanje pri širitvenih načrtih ali njihov nadomestek.

2.6

EESO opaža še, da se v državah Zahodnega Balkana kažeta želja in pripravljenost za reforme, ki bi omogočile vključitev v Evropsko unijo, vendar opozarja, da je uspeh še vedno odvisen od tega, v kolikšnem obsegu jih lahko državni organi učinkovito uveljavijo in izvršujejo, organizacije civilne družbe in prebivalstvo na splošno pa prevzamejo odgovornost zanje. Konkreten načrt za pogajanja o pristopu k EU z natančnim časovnim okvirom in oprijemljivimi zavezami za vsako državo v regiji bi te lahko spodbudil k hitrejši uveljavitvi potrebnih reform.

2.7

EESO poudarja, da je razvil zelo dobre stike z organizacijami civilne družbe na Zahodnem Balkanu in da je dobro seznanjen z razmerami v teh državah. Prepričan je, da bi morali skupni posvetovalni odbori civilne družbe poskusiti zapolniti niše, ki jih drugi organi v pogajalskem procesu ne pokrivajo, in se osredotočiti na nekaj področij. V zvezi s tem poziva k boljši izmenjavi informacij med skupnimi posvetovalnimi odbori ter Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom ter h krepitvi vloge skupnih posvetovalnih odborov (6).

2.8

Sodelovanje in vključevanje ob tem vztrajno in močno hromijo korupcija, vpliv organiziranega kriminala, na splošno šibke državne institucije in pravna država, dvostranski spori ter diskriminacija manjšin.

2.9

Københavnska merila določajo, ali država izpolnjuje pogoje za pridružitev Evropski uniji (7), in med drugim zahtevajo, da mora imeti institucije, ki jamčijo demokratično upravljanje in pravno državo, spoštovati človekove pravice, imeti delujoče tržno gospodarstvo ter sprejemati obveznosti in poslanstvo EU.

2.10

Vse države Zahodnega Balkana se Uniji ne morejo pridružiti hkrati; EESO veseli dejstvo, da sta Srbija in Črna gora trenutno vodilni v procesu vključevanja. Prav tako izraža pričakovanje, da bosta nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Albanija čim prej začeli pogajanja z EU. Veseli ga, da je Bosna in Hercegovina predložila odgovore na vprašalnik Komisije, ki zdaj preučuje možnost, da se ji podeli status kandidatke za članstvo.

2.11

Države Zahodnega Balkana še vedno trpijo zaradi posledic vojn in konfliktov, etničnega sovraštva, iredentističnih teženj in zamrznjenih konfliktov, ki bi lahko znova izbruhnili. Treba je odločno spodbuditi rešitev najbolj žgočih dvostranskih vprašanj pred pristopom k EU, čeprav bi se zaradi vztrajanja pri rešitvi vseh nerešenih vprašanj ta proces lahko zavlekel.

2.12

EESO poleg tega meni, da ima lahko civilna družba pomembno vlogo pri zbliževanju mlajših generacij iz različnih držav in spodbujanju javnega dialoga o številnih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za regijo. Gospodarski razvoj, izboljšanje življenjskega standarda, zaposlitev in socialna varnost prispevajo k mirnemu sožitju v njej.

2.13

Države v regiji bi lahko oblikovale nacionalne svete za evropsko povezovanje, kjer bi se redno sestajali visoki politični organi in ključne organizacije civilne družbe, da bi bil proces integracije EU bolj transparenten, javnost pa bolje seznanjena z njim (8).

2.14

EESO je že opredelil vlogo civilne družbe v pristopnem procesu in zelo jasno navedel, da udeležba civilne družbe v pristopnem procesu zajema (1) neposredno sodelovanje v dejanskih pogajanjih (tj. pregled usklajenosti zakonodaje, priprava nacionalnih stališč in nadzor napredka), (2) socialni dialog in dialog s civilno družbo v zvezi z oblikovanjem politike in usklajevanjem zakonodaje s pravnim redom EU, (3) sodelovanje pri načrtovanju uporabe sredstev iz predpristopne pomoči in (4) neodvisno spremljanje napredka in družbenih posledic procesa reform. Za izvajanje teh nalog je potrebna primerna finančna podpora nacionalnih vlad in pomoč iz predpristopnih sredstev EU (9).

2.15

EESO ugotavlja, da je zavzetost EU za hitro in učinkovito vključevanje zahodnobalkanskih držav uplahnila zaradi drugih političnih prednostnih nalog in odsotnosti evropske strategije širitve pa tudi zaradi različnih pristopov politik držav članic. Zaradi neizpolnjenih pričakovanj se je v regiji v zadnjih letih okrepil evroskepticizem, zaradi česar se je zmanjšal doseg izpolnjevanja pristopnih meril in upočasnilo uvajanje reform. To je še zlasti opazno pri spoštovanju načel pravne države in svobode medijev ter preprečevanju korupcije.

2.16

Države v regiji sicer sprejemajo reforme, vendar z zelo različno hitrostjo. Veliko več bi bilo treba storiti za boj proti močno razširjeni korupciji, organiziranemu kriminalu in pranju denarja, za zdravo demokracijo pa je bistveno tudi neodvisno sodstvo.

2.17

EESO meni, da je treba okrepiti boj proti terorizmu v državah Zahodnega Balkana, in odločno podpira pobudo za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu (WBCTi) (10).

2.18

Prepričan je, da je sodelovanje med državami Zahodnega Balkana in EU in njenimi agencijami (kot je Europol) treba še razširiti, da se pospeši proces širitve. Ta ukrep je še zlasti nujen na področjih, kot sta varnost in migracije.

3.   Gospodarska stabilnost in blaginja

3.1

Gospodarstva na Zahodnem Balkanu še naprej rastejo; tako naj bi bila v letu 2017 realna rast BDP v regiji 2,6-odstotna. V letu 2018 naj bi se zaradi višje zasebne porabe in naložb ter postopnega okrevanja kreditiranja, nakazil zdomcev in večjih infrastrukturnih projektov povišala na tri odstotke. V primerjavi z letom 1995 se je življenjski standard v vseh šestih zahodnobalkanskih državah občutno povišal, kljub temu pa ostajajo med najbolj revnimi v Evropi. Poleg tega je v njih ekonomska konvergenca od začetka krize izgubila zagon in zaostaja za konvergenco novih držav članic iz srednjevzhodne in jugovzhodne Evrope.

3.2

Gospodarsko zbliževanje Zahodnega Balkana je izjemno dolg proces, zato je nujno ustvariti okolje, ki bo omogočilo in pospešilo tuje naložbe, in sprejeti ustrezne gospodarske reforme, ki bodo povečale konkurenčnost in prinesle kakovostna delovna mesta.

3.3

EESO podpira napredek pri gospodarskem povezovanju na Zahodnem Balkanu, saj so se voditelji iz regije zavezali k poglobitvi odnosov in skupnim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo, in poziva k večji vključenosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe pri pripravi programov gospodarskih reform ter k skupnim sklepom s posebnimi priporočili za vsako državo v regiji (11).

3.4

EESO verjame, da države kandidatke potrebujejo odločnejše spodbude za reforme. Treba je podpirati predvsem tesnejše regionalno sodelovanje, da se olajša izpolnjevanje meril za članstvo v EU.

3.5

EESO meni, da je treba nov dotok tujih neposrednih naložb v proizvodne sektorje oplemenititi s podpiranjem lokalnih dobavnih verig ter nadgradnjo znanj, spretnosti in tehnoloških zmogljivosti malih in srednjih podjetij.

3.6

Energetika in promet bi morala biti dejavnik razvoja in povezanosti regije. S tem bi zagotovili, da državljani na Zahodnem Balkanu dobijo jasno predstavo o socialnih, gospodarskih in okoljskih prednostih, ki jih prinaša vstop v EU. Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo sta na primer dejavnika, ki koristita dejavnostim podjetij ter ustvarjata zelena in tradicionalna delovna mesta.

3.7

EESO podpira pogodbo o prometni skupnosti EU z Zahodnim Balkanom, podpisano 12. julija 2017, in pogodbenice spodbuja k njenemu nadaljnjemu razvoju. V povezavi s tem bi morale Evropska komisija, Evropska investicijska banka in zahodnobalkanske države naložbe usmeriti v povezavo jedrnega omrežja TEN-T z infrastrukturo na Zahodnem Balkanu. Zato je zdaj potreben skupen program, v katerem bodo določena razpoložljiva sredstva in skupen časovni okvir.

3.8

Z izboljšanjem infrastrukture se bodo zmanjšali stroški prevoza in energije, kar bo omogočilo večje naložbe na tem območju. Poleg tega bo spodbujanje digitalne nadgradnje Zahodnega Balkana prispevalo k razvoju podjetij, večji produktivnosti in izboljšanju kakovosti življenja.

3.9

EESO tudi meni, da so vlaganja v dopolnilne pristope k tradicionalnim gospodarskim politikam (krožno gospodarstvo, socialna ekonomija, vključevanje ciljev trajnostnega razvoja v politike) lahko zagotovilo splošne rasti in zaposlovanja.

3.10

Ugotavlja, da je vloga države v državah v regiji še vedno prevelika, zasebni sektor pa je manjši kot v sedmih malih evropskih tranzicijskih gospodarstvih (12).

3.11

Tako meni, da mora država postati učinkovitejši in bolj zanesljiv ponudnik javnih storitev ter zagotoviti ugodno okolje za zasebna podjetja.

3.12

EESO meni, da lahko mala in srednje velika podjetja, ki so med podjetji v večini, postanejo gonilna sila gospodarske rasti v vseh šestih zahodnobalkanskih državah, za kar pa so potrebni zmanjšanje birokracije, bolj pregledna javna uprava, boj proti korupciji in povsem neodvisno sodstvo.

3.13

Ob tem podpira sklepe 6. foruma civilne družbe Zahodnega Balkana in izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse bolj omejenih možnosti za delovanje civilne družbe v vse več državah v regiji. Ugotavlja, da so se EU in njene države članice zavezale, da se bodo zavzemale za to, da bi civilna družba imela ustrezen prostor, in v večji meri podprle krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe, da bi povečale njihovo vlogo v razvojnem procesu ter spodbudile politični, socialni in ekonomski dialog.

3.14

Opozarja, da je treba v gospodarske, socialne, upravne in zakonodajne reforme v vseh državah Zahodnega Balkana vključiti organizacije civilne družbe. S tehnično in finančno podporo je treba okrepiti njihove zmogljivosti z lažjim dostopom do evropskih virov financiranja ter jih pravočasno seznanjati s pristopnim procesom.

4.   Socialna stabilnost, brezposelnost, izseljevanje

4.1

Od gospodarske krize sta se rast dohodka in zlasti socialna konvergenca med revnejšimi in bogatejšimi državami v EU upočasnili in ponekod celo nazadovali. To spodkopava tudi težnje same EU in meče senco na njeno privlačnost za prihodnje članice. Vse države v regiji se spoprijemajo z revščino, visoko brezposelnostjo, sivo ekonomijo, nizkimi plačami, korupcijo, zlorabami, izseljevanjem kvalificiranih delavcev, diskriminacijo manjšin in begom možganov.

4.2

Čeprav se države Zahodnega Balkana približujejo ravni EU-28, je približevanje počasno in zaostaja za EU. Podatki kažejo, da bo za popolno konvergenco z življenjskim standardom v EU lahko potrebnih celo štirideset let.

4.3

V okviru zahodnobalkanskih držav ni bila dosežena konvergenca plač in v nekaterih državah so se razlike v plačah v primerjavi z EU povečale, kar vpliva na ekonomsko in socialno varnost prebivalstva. V večini držav Zahodnega Balkana se realne plače niso povišale vse od začetka krize. Čeprav v vseh poznajo zakonsko določeno minimalno plačo, pa ta v številnih primerih ne dosega eksistenčnega minimuma na ravni gospodinjstva.

4.4

EESO ugotavlja še, da so zaradi visoke brezposelnosti še vedno velik problem delovne migracije iz vseh držav v regiji. Po ocenah se je v tujino izselila kar četrtina prebivalstva. Čeprav so nakazila delavcev migrantov pomemben vir dohodka in kratkoročno prispevajo k domačemu gospodarstvu, imata množično izseljevanje in izguba prebivalstva resne dolgoročne posledice za njihov gospodarski razvojni potencial (13).

4.5

Z izjemo Črne gore je zmanjševanje števila delovnih mest najbolj prizadelo nizkokvalificirane mlade in ženske. Pomenljivo je tudi to, da je bilo v letu 2015 v vseh šestih državah več kot 70 % brezposelnih v povprečju brez službe že dlje kot eno leto (14).

4.6

EESO je prepričan, da bi morale EU in države Zahodnega Balkana več pozornosti namenjati kakovosti življenja in socialni varnosti državljanov teh držav. Tako predlaga, da je treba razmisliti o možnosti uporabe načel evropskega stebra socialnih pravic pri ocenjevanju izpolnjevanja pogojev za članstvo v EU. Komisija bi morala izoblikovati tudi konkretne programe, ki bi tem državam omogočali hitrejše doseganje socialne konvergence.

4.7

Poleg tega je prepričan, da so za okrepitev trga dela in omejitev izseljevanja potrebni dodatno izboljšanje konkurenčnosti in bolj temeljite strukturne reforme v vseh šestih od njih. Z organizacijami civilne družbe bi se bilo treba resnično posvetovati pri oblikovanju strukturnih reform (15).

4.8

EESO poudarja, da trendi na trgu dela v regiji kažejo visoke stopnje neaktivnosti žensk, in poziva vlade, naj zagotovijo podporo, s katero bi poskrbeli, da bodo dosežene višje stopnje zaposlenosti žensk. Poleg tega spodbuja Komisijo, naj med glavne prednostne naloge v pristopnih pogajanjih EU z državami Zahodnega Balkana vključi enakost spolov.

4.9

Prepričan je, da je spoštovanje pravic manjšin in njihove kulture temeljnega pomena za razvoj demokratične civilne družbe v vseh državah regije.

4.10

EESO meni, da je vloga izobraževanja v vseh zahodnobalkanskih državah, z enakopravnim dostopom do izobraževalnih sistemov vred, bistvenega pomena za spodbujanje evropskih vrednot, razvijanje strpnosti do manjšin, boj proti predsodkom in krepitev socialne kohezije.

4.11

Meni tudi, da mora „agenda za socialno kohezijo“ odpraviti vrzeli in neskladje v znanju in spretnostih z izboljšanjem uspešnosti in učinkovitosti izobraževalnih sistemov. Večja finančna podpora za programe poklicnega izobraževanja bi pripomogla k odpravi neusklajenosti kvalifikacij in potreb na trgu dela in zmanjševanju visoke stopnje brezposelnosti.

4.12

Zato EESO odobrava pobude državnih izobraževalnih in kulturnih zavodov, izobražencev ali organizacij civilne družbe za spravo, dobre sosedske odnose in kritičen pristop do preteklosti.

---

(1)  Osnovna načela strategije EU glede širitve na Zahodni Balkan je Komisija 6. februarja 2018 zapisala v sporočilu Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom, COM(2018) 65 final.

(2)  V skladu z ustaljeno terminologijo v EESO, pojma „civilna družba“ in „organizacije civilne družbe“ v tem mnenju vključujeta socialne partnerje (tj. delodajalce in sindikate) in druge nedržavne akterje.

(3)  COM(2018) 65 final, 6.2.2018.

(4)  UL C 133, 14.4.2016, str. 31.

(5)  http://shtetiweb.org/berlin-process/.

(6)  UL C 133, 14.4.2016, str. 31.

(7)  https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/policy/glossary/terms/accession-criteria_en.

(8)  UL C 133, 14.4.2016, str. 31.

(9)  UL C 133, 14.4.2016, str. 31.

(10)  http://wbcti.wb-iisg.com/, https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/sites/near/files/ipa_ii_2016_039-858.13_mc_pcve.pdf.

(11)  Končna izjava 6. foruma civilne družbe Zahodnega Balkana.

(12)  Skupina Svetovne banke, The Western Balkans: Revving up the Engines of Growth and Prosperity, 2017.

(13)  „Čeprav je v zadnjih nekaj letih opaziti nekatera izboljšanja, je stopnja brezposelnosti v regiji veliko višja od povprečja EU-28. Zlasti Bosno in Hercegovino, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Črno goro pesti vztrajno visoka brezposelnost, toda tudi 13,5-odstotna trenutna brezposelnost v Srbiji, ki je po nedavnem izboljšanju razmer najnižja v regiji, je v primerjavi z državami članicami EU veliko previsoka. Kljub vrtoglavi brezposelnosti je bilo v dvanajstmesečnem obdobju do junija 2017 ustvarjenih kakih 230 000 delovnih mest (3,8 odstotka več), od tega več kakor polovica v zasebnem sektorju. Tako se je v vseh zahodnobalkanskih državah razen Bosne in Hercegovine zaposlenost vrnila na ravni izpred leta 2008 (število delovnih mest, ne pa tudi opravljenih delovnih ur),“ Skupina Svetovne banke, Western Balkans Regular Economic Report, št. 12, jesen 2017.

(14)  Skupina Svetovne banke, Western Balkans Labor Market Trends 2017.

(15)  Kot je navedeno v mnenju EESO o strategiji širitve EU (UL C 133, 14.4.2016, str. 31), in v končni izjavi 6. foruma civilne družbe Zahodnega Balkana, ki ga je EESO 10. in 11. julija 2017 organiziral v Sarajevu.