EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.12.2016

COM(2016) 883 final

2016/0409(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V zadnjih dveh letih si je Evropska unija prizadevala, da bi hkrati obravnavala ločene izzive upravljanja migracij in integriranega upravljanja zunanjih meja EU ter boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu. Učinkovita izmenjava informacij med državami članicami ter med državami članicami in zadevnimi agencijami EU je bistvenega pomena za zagotavljanje močnega odziva na navedene izzive ter vzpostavitev učinkovite in prave varnostne unije.

Schengenski informacijski sistem (SIS) je najuspešnejše orodje za učinkovito sodelovanje med organi za priseljevanje ter policijskimi, carinskimi in pravosodnimi organi EU ter organi pridruženih schengenskih držav. Pristojni organi držav članic, kot so policija, mejna policija in carinski uradniki, morajo imeti dostop do visokokakovostnih informacij o osebah ali predmetih, ki jih preverjajo, z jasnimi navodili o tem, kaj je treba storiti v vsakem primeru posebej. Ta obsežni informacijski sistem je v središču schengenskega sodelovanja in ima ključno vlogo pri omogočanju prostega gibanja oseb znotraj schengenskega območja. Pristojnim organom omogoča vnašanje in pregledovanje podatkov o iskanih osebah, osebah, ki morda nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v EU, pogrešanih osebah, zlasti otrocih, in predmetih, ki bi lahko bili ukradeni, odtujeni ali izgubljeni. SIS ne vsebuje zgolj podatkov o zadevni osebi ali predmetu, temveč tudi jasna navodila za pristojne organe o tem, kaj storiti, ko je ta oseba ali predmet najden.

(1)napoved Komisije, da bo izboljšala dodano vrednost SIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona 7 v odziv na nove grožnje;

(2)konsolidacijo rezultatov dela na področju izvajanja SIS, ki je bilo opravljeno v zadnjih treh letih, kar pomeni tehnične spremembe centralnega SIS, da se razširijo nekatere obstoječe kategorije razpisov ukrepov in zagotovijo nove funkcije;

(3)priporočila za tehnične in postopkovne spremembe, ki so bila oblikovana med celovito oceno SIS 8 ;

(4)zahtevke končnih uporabnikov SIS za tehnične izboljšave ter

(5)vmesne ugotovitve strokovne skupine na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost 9 v zvezi s kakovostjo podatkov.

bolje uskladili nacionalni postopki za uporabo SIS, zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji, povezanimi s terorizmom ali z otroki, ki jim grozi starševska ugrabitev;

razširilo področje uporabe SIS z uvedbo novih elementov, tj. biometričnih identifikatorjev, pri obstoječih razpisih ukrepov;

uvedle tehnične spremembe za izboljšanje varnosti in zmanjšanje upravnega bremena z določitvijo obveznih nacionalnih kopij ter opredelitvijo skupnih tehničnih standardov za izvajanje;

obravnavala celotna uporaba SIS od konca do konca, ki ne zajema le centralnega sistema in nacionalnih sistemov, temveč tudi zagotovitev, da končni uporabniki prejmejo vse potrebne podatke za izvajanje svojih nalog in da pri obdelavi podatkov SIS upoštevajo vsa varnostna pravila. 

•Skladnost z drugimi politikami Unije ter z obstoječimi in prihodnjimi pravnimi instrumenti

(1)notranjo varnostjo, kot je poudarjeno v evropski agendi za varnost 13 ter delu Komisije na področju vzpostavljanja učinkovite in prave varnostne unije 14 , in sicer zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj, tako da se organom za preprečevanje, odkrivanje, in preiskovanje kaznivih dejanj ter organom kazenskega pregona omogoči obdelava osebnih podatkov oseb, ki so osumljene vpletenosti v terorizem ali huda kazniva dejanja.

(2)varstvom podatkov, saj zagotavlja varstvo temeljnih pravic posameznikov, katerih osebni podatki se obdelujejo v SIS.

Ta predlog je tudi tesno povezan z drugo obstoječo zakonodajo Unije in jo dopolnjuje, in sicer z:

(3)evropsko mejno in obalno stražo, kar zadeva njen dostop do SIS za namene predlaganega evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 15 ter zagotavljanje tehničnega vmesnika za dostop do SIS skupinam evropske mejne in obalne straže, skupinam njenega osebja, ki je zadolženo za naloge v zvezi z vračanjem, in članom podpornih skupin za upravljanje migracij, ki imajo, v okviru svojih pristojnosti, pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljanja poizvedb v njem;

(4)Europolom, saj ta predlog Europolu daje, v okviru njegovih pristojnosti, dodatne pravice do dostopa do SIS in do iskanja podatkov, ki so bili vanj vneseni;

(5)prümskimi določbami, saj spremembe iz tega predloga, ki omogočajo identifikacijo posameznikov na podlagi prstnih odtisov (ter na podlagi podob obraza in profilov DNK), dopolnjujejo obstoječe prümske določbe 16 o vzajemnem čezmejnem spletnem dostopu do določenih nacionalnih zbirk podatkov o DNK in sistemov za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov.

Ta predlog je tudi tesno povezan s prihodnjo zakonodajo Unije in jo dopolnjuje, in sicer z:

(6)upravljanjem zunanjih meja: predlog dopolnjuje predlagano novo načelo zakonika o schengenskih mejah, tj. načelo sistematičnih kontrol vseh potnikov, vključno z državljani EU, ob vstopu na schengensko območje in izstopu iz njega s preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov, kakor je bilo določeno v odziv na pojav tujih terorističnih bojevnikov;

(7)sistemom vstopa/izstopa: predlog naj bi odražal predlagano uporabo kombinacije prstnih odtisov in podobe obraza kot biometričnih identifikatorjev za delovanje sistema vstopa/izstopa (SVI);

(8)sistemom ETIAS: predlog upošteva sistem ETIAS, v okviru katerega se predlaga temeljita varnostna ocena, vključno s preverjanjem v SIS, državljanov tretjih držav, ki nameravajo potovati v EU.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Načelo neobveznega sodelovanja

•Subsidiarnost

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

V skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ je Komisija tri leta po začetku delovanja SIS II izvedla celovito oceno centralnega SIS II ter oceno dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami.

Rezultati ocene so izpostavili potrebo po spremembi pravne podlage za SIS, da se zagotovi boljši odziv na nove varnostne in migracijske izzive. To vključuje na primer predlog za obravnavo SIS od konca do konca – z urejanjem njegove uporabe s strani končnih uporabnikov in določitvijo standardov varnosti podatkov, ki se uporabljajo tudi za aplikacije končnih uporabnikov –, da bi se okrepila uporaba sistema za namene boja proti terorizmu z zagotovitvijo novih ukrepov, ki se sprejmejo, da bi se pojasnil položaj otrok, ki jim grozi starševska ugrabitev, ter da bi se razširili biometrični identifikatorji, ki so na voljo v sistemu.

Rezultati ocene so prav tako razkrili potrebo po zakonodajnih spremembah, da se izboljša tehnično delovanje sistema in poenostavijo nacionalni postopki. Ti ukrepi bodo povečali učinkovitost in uspešnost SIS, tako da bodo olajšali njegovo uporabo in zmanjšali nepotrebno breme. Nadaljnji ukrepi naj bi z natančnejšim opisom posebnih nalog poročanja držav članic in eu-LISA izboljšali kakovost podatkov in preglednost sistema.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Komisija se je posebej posvetovala tudi z nacionalnimi organi za varstvo podatkov držav članic in člani skupine za usklajevanje nadzora nad SIS II s področja varstva podatkov. Države članice so z izpolnitvijo namenskega vprašalnika posredovale izkušnje v zvezi zahtevki za dostop posameznikov in delom nacionalnih organov za varstvo podatkov. Odgovori na ta vprašalnik iz junija 2015 so zagotovili informacije oblikovanje tega predloga.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Tehnična ocena SIS (Kurt Salmon) 22

Ocena učinka morebitnih izboljšav arhitekture SIS II na IKT (Kurt Salmon) 23 .

„Ocena učinka tehničnih izboljšav arhitekture SIS II na IKT – Končno poročilo“, 10. november 2016 (Wavestone) 24 .

•Ocena učinka

Poleg tega je Komisija izvedla celovito oceno SIS v skladu s členi 24(5), 43(3) in 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členoma 59(3) in 66(5) Sklepa 2007/533/PNZ ter objavila spremljevalni delovni dokument služb Komisije. Rezultati celovite ocene (ocenjevalno poročilo in povezani delovni dokument služb Komisije sta bila sprejeta 21. decembra 2016) so bili podlaga za ukrepe, ki so zajeti v tem predlogu.

•Temeljne pravice in varstvo podatkov

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

bodo preverjeni doseženi rezultati glede na zastavljene cilje;

bo ocenjeno, ali so temeljna načela sistema še naprej veljavna;

bo preverjeno, kako se uredba uporablja za centralni sistem;

bo ovrednotena varnost centralnega sistema;

bodo preučene posledice za prihodnje delovanje sistema.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Določbe, ki so skupne temu predlogu in predlogu za uredbo o vzpostavitvi, delovanju in uporabi SIS na področju mejnih kontrol:

Splošne določbe (členi 1–3)

Tehnična arhitektura in uporaba SIS (členi 4–14)

Naloge eu-LISA (členi 15–18)

Pravica do dostopa do razpisov ukrepov in njihova hramba (členi 43, 46, 48, 50 in 51)

Splošna pravila za obdelavo podatkov in varstvo podatkov (členi 53–70)

Spremljanje in statistični podatki (člen 71)

SIS je zelo razširjeno in učinkovito orodje za izmenjavo informacij, saj ima več kot dva milijona končnih uporabnikov v pristojnih organih po celi Evropi. Ti predlogi vključujejo pravila, ki zajemajo celovito delovanje sistema od konca do konca, vključno s centralnim SIS, ki ga upravlja eu-LISA, nacionalnimi sistemi in aplikacijami za končne uporabnike. Obravnavajo ne le centralni sistem in nacionalne sisteme, temveč tudi tehnične in operativne potrebe končnih uporabnikov.

Člen 9(2) določa, da morajo končni uporabniki prejeti podatke, potrebne za opravljanje nalog (zlasti vse podatke za identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in podatke, potrebne za ustrezno ukrepanje). Zagotavlja tudi skupen načrt za izvajanje SIS v državah članicah in s tem uskladitev med nacionalnimi sistemi. Člen 6 določa, da mora vsaka država članica končnim uporabnikom zagotoviti neprekinjeno razpoložljivost podatkov v SIS in z zmanjšanjem možnosti za prekinitve delovanja sistema kar najbolj povečati njegove operativne koristi.

i)za identifikacijo, če si je oseba namerno ali nenamerno poškodovala konice prstov.  To se zgodi, kadar se posameznik poskuša izogniti identifikaciji ali odvzemu prstnih odtisov oziroma zaradi nesreče ali težkega fizičnega dela.  V okviru razprave o tehničnih pravilih sistema AFIS v okviru SIS je Italija poročala o znatnem uspehu pri identifikaciji migrantov brez urejenega statusa, ki so si namerno poškodovali konice prstov, da bi se izognili identifikaciji.  Nadaljnjo identifikacijo je omogočil odvzem odtisov dlani s strani italijanskih organov;

ii)v primeru najdenih sledi odtisov na kraju izvršitve kaznivega dejanja.  Osebe, ki so osumljene kaznivega dejanja, na kraju izvršitve kaznivega dejanja pogosto pustijo sledi, za katere se izkaže, da so sledi odtisa dlani.  Osumljeno osebo se lahko identificira zgolj z rutinskim odvzemanjem odtisov dlani ob zakonitem odvzemu prstnih odtisov.  Odtis dlani običajno vsebuje tudi odtise spodnjih členkov prstov, ki pogosto niso zajeti pri odvzetih povaljanih in pritisnjenih prstnih odtisih, saj so pri teh razvidne predvsem konice prstov in zgornji členki.

Uporaba podob obraza za identifikacijo bo zagotovila večjo skladnost med SIS in predlaganim evropskim sistemom vstopa/izstopa, elektronskimi prehodi in samopostrežnimi terminali. Ta uporabna funkcija bo omejena na običajne mejne prehode.

Člen 22(1)(b) v primerih, ko prstni odtisi ali odtisi dlani niso na voljo, dovoljuje uporabo profilov DNK za pogrešane osebe, ki potrebujejo zaščito, zlasti za otroke. Ta funkcija se bo uporabljala le, če prstni odtisi ne bodo na voljo, dostopna pa bo samo pooblaščenim uporabnikom. Določba tako dovoljuje uporabo profilov DNK staršev ali sorojencev pogrešane osebe oziroma otroka, da bi lahko nacionalni organi zadevno osebo identificirali in izsledili. Države članice te podatke že izmenjujejo med seboj na operativni ravni, in sicer na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov. Ta predlog predstavlja regulativni okvir te prakse, saj jo vključuje v materialno pravno podlago za delovanje in uporabo SIS in uvaja jasno določene postopke za primere, v katerih se lahko taki profili uporabijo.

Ta predlog razširja vrste podatkov (člen 20), ki se lahko shranjujejo o osebah, v zvezi s katerimi je bil izdan razpis ukrepa, tudi na naslednje podatke:

vpletenost osebe v katero koli dejavnost iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ;

druge opombe v zvezi z osebo; razlog za razpis ukrepa;

nacionalna matična številka osebe in kraj vpisa;

kategorija zadeve v zvezi s pogrešano osebo (samo razpisi ukrepov na podlagi člena 32);

podatki o osebnem dokumentu ali potovalnem dokumentu;

barvna kopija osebnega dokumenta ali potovalnega dokumenta;

profili DNK (samo če ni na voljo prstnih odtisov, primernih za identifikacijo).

podobe obraza;

odtise dlani;

podatke z identifikacijskih dokumentov;

naslov žrtve zlorabe identitete;

ime žrtvinega očeta in matere.

zahtevkov za dostop do podatkov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

zahtevkov za popravek netočnih podatkov in izbris nezakonito shranjenih podatkov;

tožb, vloženih pri sodišču;

tožb, v katerih je sodišče odločilo v prid vlagatelju; in

pripomb o primerih vzajemnega priznavanja pravnomočnih odločb, ki so jih izdala sodišča ali organi drugih držav članic o razpisih ukrepov države članice izdajateljice.

2016/0409 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi Uredbe (EU) št. 515/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006, Sklepa Sveta 2007/533/PNZ in Sklepa Komisije 2010/261/EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti drugega pododstavka člena 82(1)(d), člena 85(1), člena 87(2)(a) in člena 88(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Schengenski informacijski sistem (SIS) je pomembno orodje za uporabo določb schengenskega pravnega reda, kakor je vključen v okvir Evropske unije. SIS je eden od glavnih nadomestnih ukrepov za vzdrževanje visoke stopnje varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Evropske unije, saj podpira operativno sodelovanje med mejno policijo, policijo, carinskimi in drugimi organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, organi kazenskega pregona ter pravosodnimi organi v kazenskih zadevah.

(2)SIS je bil vzpostavljen v skladu z določbami naslova IV Konvencije z dne 19. junija 1990 o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah 37 (Schengenska konvencija). Razvoj druge generacije SIS (SIS II) je bil zaupan Komisiji v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2424/2001 38 in Sklepom Sveta 2001/886/PNZ 39 ter vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1987/2006 40 in Sklepom Sveta 2007/533/PNZ 41 . SIS II je nadomestil SIS, kakor je bil vzpostavljen s Schengensko konvencijo.

(3)Tri leta po začetku delovanja SIS II je Komisija izvedla oceno sistema v skladu s členi 24(5), 43(5) in 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59 in členom 65(5) Sklepa 2007/533/PNZ. Ocenjevalno poročilo in povezani delovni dokument služb sta bila sprejeta 21. decembra 2016 42 . Priporočila iz teh dokumentov bi se morala ustrezno odražati v tej uredbi.

(4)Ta uredba predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS glede zadev, ki spadajo v področje uporabe poglavij 4 in 5 naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uredba (EU) 2018/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol 43 predstavlja potrebno pravno podlago za urejanje SIS glede zadev, ki spadajo na področje uporabe poglavja 2 naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(5)Dejstvo, da je pravna podlaga, potrebna za urejanje SIS, sestavljena iz ločenih instrumentov, ne vpliva na načelo, da SIS predstavlja enoten informacijski sistem, ki bi moral delovati kot tak. Zato bi morale biti nekatere določbe teh instrumentov enake.

(6)Treba je opredeliti cilje SIS, njegovo tehnično arhitekturo in financiranje, določiti pravila v zvezi z njegovim delovanjem od konca do konca in uporabo ter opredeliti naloge, kategorije podatkov, ki jih je treba vnesti v sistem, namen vnosa podatkov, merila za njihov vnos, organe, pooblaščene za dostop do podatkov, uporabo biometričnih identifikatorjev in dodatna pravila o obdelavi podatkov.

(7)SIS vključuje centralni sistem (v nadaljnjem besedilu: centralni SIS) in nacionalne sisteme s popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS. Glede na to, da je SIS najpomembnejši instrument za izmenjavo informacij v Evropi, je treba zagotoviti njegovo neprekinjeno delovanje na centralni in nacionalni ravni. Zato bi morala vsaka država članica zagotoviti delno ali popolno kopijo podatkovne zbirke SIS ter vzpostaviti rezervni sistem.

(8)Treba je oblikovati priročnik s podrobnimi pravili za izmenjavo nekaterih dopolnilnih podatkov v zvezi z ukrepom, ki se zahteva zaradi razpisov ukrepov. Nacionalni organi v vsaki državi članici (v nadaljnjem besedilu: uradi SIRENE) bi morali zagotoviti izmenjavo teh informacij.

(9)Za vzpostavitev učinkovite izmenjave dopolnilnih podatkov v zvezi z ukrepom, ki ga je treba sprejeti, navedenim v razpisih ukrepov, je primerno okrepiti delovanje uradov SIRENE, in sicer z določitvijo zahtev glede razpoložljivih virov, usposabljanj uporabnikov in časa za odziv na vprašanja drugih uradov SIRENE.

(10)Operativno upravljanje centralnih delov SIS izvaja Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice 44 (v nadaljnjem besedilu: Agencija). Da bi Agencija lahko zagotovila dovolj finančnih in kadrovskih virov za zajetje vseh vidikov operativnega upravljanja centralnega SIS, bi morala ta uredba podrobno določiti njene naloge, zlasti v zvezi s tehničnimi vidiki izmenjave dopolnilnih podatkov.

(11)Brez poseganja v odgovornost držav članic za točnost podatkov, vnesenih v SIS, bi morala Agencija prevzeti odgovornost za izboljšanje kakovosti podatkov z uvedbo centralnega orodja za spremljanje kakovosti podatkov ter za redno pripravo poročil za države članice.

(12)Da bi se omogočilo boljše spremljanje uporabe SIS za analizo trendov v zvezi s kaznivimi dejanji, bi moral biti Agenciji omogočen razvoj najsodobnejših zmogljivosti za statistično poročanje državam članicam, Komisiji, Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, ne da bi bila pri tem ogrožena celovitost podatkov. Zato je treba vzpostaviti centralno odložišče statističnih podatkov. Zbrani statistični podatki ne bi smeli vsebovati osebnih podatkov.

(13)SIS bi moral vsebovati tudi dodatne kategorije podatkov, ki bodo končnim uporabnikom omogočili, da brez odlašanja sprejmejo informirano odločitev na podlagi razpisa ukrepa. Za olajšanje identifikacije oseb in odkrivanja več identitet bi morale kategorije podatkov v zvezi z osebami vsebovati sklic na osebni identifikacijski dokument ali številko in kopijo takega dokumenta, če je na voljo.

(14)SIS ne bi smel shranjevati podatkov, ki se uporabljajo za opravljanje poizvedb, razen za vodenje evidenc zaradi preverjanja zakonitosti poizvedb, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS ter celovitosti in varnosti podatkov.

(15)SIS bi moral dovoljevati obdelavo biometričnih podatkov, ki naj bi pripomogli k zanesljivi identifikaciji zadevnih oseb. Iz istega razloga bi moral SIS omogočati tudi obdelavo podatkov oseb, katerih identiteta je bila zlorabljena (da se preprečijo neprijetnosti zaradi napačne identifikacije), za katero veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, zlasti soglasje zadevnih oseb in stroga omejitev namenov, za katere se taki podatki lahko zakonito obdelujejo.

(16)Države članice bi morale sprejeti potrebne tehnične ureditve, da vsakič, ko končni uporabniki opravijo poizvedbo v nacionalni policijski podatkovni zbirki ali podatkovni zbirki priseljencev, hkrati poizvedbo opravijo tudi v SIS v skladu s členom 4 Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta 45 . Na ta način se zagotovi, da SIS deluje kot glavni nadomestni ukrep na območju brez nadzora na notranjih mejah ter da bolje obravnava čezmejno razsežnost kriminalitete in mobilnosti storilcev kaznivih dejanj.

(17)Ta uredba bi morala določati pogoje za uporabo daktilografskih podatkov in podob obraza za namene identifikacije. Uporaba podob obraza v SIS za namene identifikacije naj bi pripomogla tudi k zagotavljanju usklajenosti postopkov mejnega nadzora, kadar se za identifikacijo in preverjanje identitete zahteva uporaba prstnih odtisov in podob obraza. Opravljanje poizvedb na podlagi daktilografskih podatkov bi moralo biti obvezno, če obstaja dvom o identiteti osebe. Podobe obraza za namene identifikacije se lahko uporabljajo le v okviru rednega mejnega nadzora na samopostrežnih terminalih in elektronskih prehodih.

(18)Uvedba storitve avtomatizirane identifikacije prstnih odtisov v SIS dopolnjuje že obstoječi prümski mehanizem o vzajemnem čezmejnem spletnem dostopu do določenih nacionalnih zbirk podatkov o DNK in sistemov za avtomatizirano identifikacijo prstnih odtisov 46 . Prümski mehanizem omogoča medsebojno povezovanje nacionalnih sistemov za identifikacijo prstnih odtisov, pri čemer lahko država članica na podlagi najdenih prstnih odtisov preveri, ali je storilec kaznivega dejanja znan v kateri drugi državi članici. V okviru prümskega mehanizma lahko država članica preveri le, ali so prstni odtisi storilca znani v določenem trenutku, kar pomeni, da ga verjetno ne bo mogoče odkriti, če bo postal v kateri koli državi članici znan šele pozneje. Poizvedba na podlagi prstnih odtisov v SIS omogoča aktivno iskanje storilca. Zato naj bi bilo mogoče prstne odtise neznanega storilca vnesti v SIS, če je mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da gre za prstne odtise storilca hudega ali terorističnega kaznivega dejanja. To zlasti velja za prstne odtise, najdene na orožju ali kakršnem koli predmetu, ki bi se lahko uporabil za izvršitev kaznivega dejanja. Veljati bi moralo, da sama prisotnost prstnih odtisov na kraju izvršitve kaznivega dejanja še ne pomeni, da je mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da pripadajo storilcu. Razpis ukrepa bi bil lahko ustvarjen le, kadar bi se nadalje zagotovilo, da identitete storilca ni mogoče ugotoviti s pomočjo katere koli druge nacionalne, evropske ali mednarodne podatkovne zbirke. Če iskanje na podlagi prstnih odtisov nakaže, da bi se podatki lahko ujemali, bi morala država članica izvesti nadaljnja preverjanja z najdenimi prstnimi odtisi, po možnosti s sodelovanjem strokovnjakov za prstne odtise, da se ugotovi, ali prstni odtisi, shranjeni v SIS, pripadajo zadevni osebi, ter ugotoviti identiteto osebe. Ti postopki bi se morali izvajati v skladu z nacionalno zakonodajo. Identifikacija osebe kot „neznane iskane osebe“ iz SIS lahko znatno olajša preiskavo kaznivega dejanja in vodi do prijetja, če so zanj izpolnjeni vsi pogoji.

(19)Omogočiti bi bilo treba, da se prstni odtisi, najdeni na kraju izvršitve kaznivega dejanja, primerjajo s prstnimi odtisi, shranjenimi v SIS, če je mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da pripadajo storilcu hudega ali terorističnega kaznivega dejanja. Kot hudo kaznivo dejanje bi se morala obravnavati kazniva dejanja, navedena v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ 47 , kot teroristično kaznivo dejanje pa kazniva dejanja po nacionalni zakonodaji iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ 48 .

(20)V primerih, ko daktilografski podatki niso na voljo, bi moralo biti omogočeno dodajanje profilov DNK, do katerih pa bi morali imeti dostop le pooblaščeni uporabniki. Profili DNK bi morali olajšati identifikacijo pogrešanih oseb, ki jih je treba zaščititi, zlasti pogrešanih otrok, pri čemer se za identifikacijo med drugim dovoli uporaba profilov DNK staršev ali sorojencev. Podatki o DNK ne bi smeli vsebovati navedbe rasne pripadnosti.

(21)SIS bi moral vsebovati razpise ukrepov v zvezi z osebami, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve. Poleg razpisov ukrepov je primerno zagotoviti tudi izmenjavo dopolnilnih podatkov, ki so potrebni v postopkih predaje in izročitve. V SIS bi bilo treba obdelovati zlasti podatke iz člena 8 Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami 49 . Iz operativnih razlogov je primerno, da država članica izdajateljica po predhodni odobritvi pravosodnih organov začasno onemogoči dostop do obstoječega razpisa ukrepa za prijetje, kadar se intenzivno in aktivno išče oseba, za katero je razpisan evropski nalog za prijetje, ter kadar lahko končni uporabniki, ki niso vključeni v zadevno iskalno operacijo, ogrozijo njen uspeh. Začasna nedostopnost do takih razpisov ukrepov lahko traja največ 48 ur.

(22)Omogočiti bi bilo treba, da se v SIS lahko doda prevod dodatnih podatkov, vnesenih zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje in zaradi izročitve.

(23)SIS bi moral vsebovati razpise ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami, da se jim zagotovi zaščita ali da se preprečijo grožnje za javno varnost. Izdaja razpisov ukrepov v SIS v zvezi z otroki, ki jim grozi ugrabitev (tj. da se prepreči škoda, ki se še ni zgodila, na primer pri otrocih, ki jim grozi starševska ugrabitev), bi morala biti omejena, zato je primerno, da se zagotovijo strogi in ustrezni zaščitni ukrepi. V primerih v zvezi z otroki bi moralo pri teh razpisih ukrepov in ustreznih postopkih veljati načelo največje koristi za otroka v skladu s členom 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989.

(24)Treba bi bilo vključiti nov ukrep za primere suma na teroristično ali hudo kaznivo dejanje, s čimer bi se omogočilo, da se oseba, ki je osumljena kaznivega dejanja ali za katero se utemeljeno domneva, da bo storila hudo kaznivo dejanje, ustavi in zasliši ter tako državi članici izdajateljici zagotovi čim natančnejše informacije. V novem ukrepu ne bi smela biti zajeta ne preiskava osebe ne njeno prijetje. Zagotoviti pa bi moral zadostne informacije, da se sprejme odločitev o nadaljnjih ukrepih. Kot hudo kaznivo dejanje bi se morala obravnavati kazniva dejanja, navedena v Okvirnem sklepu Sveta 2002/584/PNZ.

(25)SIS bi moral vsebovati nove kategorije predmetov z veliko vrednostjo, kot so elektronska in tehnična oprema, ki se lahko identificirajo in poiščejo na podlagi identifikacijske številke.

(26)Državam članicam bi bilo treba tudi omogočiti, da k razpisu ukrepa dodajo označitev, kar pomeni, da ukrep, ki ga zahteva razpis ukrepa, ne bo izvršen na njenem ozemlju. Pri izdaji razpisov ukrepov za prijetje zaradi predaje se nobena določba iz tega sklepa ne bi smela razlagati tako, da odstopa od določb iz Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ ali preprečuje njihovo uporabo. Odločitev, da se razpisu ukrepa doda označitev, bi morala temeljiti samo na razlogih za zavrnitev iz navedenega okvirnega sklepa.

(27)Če se doda označitev in je bil ugotovljeno, kje se nahaja oseba, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje, bi bilo treba to informacijo zmeraj sporočiti pravosodnemu organu izdajatelju; slednji se lahko odloči, da pristojnemu pravosodnemu organu posreduje evropski nalog za prijetje v skladu z določbami Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

(28)Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da vzpostavijo povezave med razpisi ukrepov v SIS. Vzpostavitev povezav med dvema ali več razpisi ukrepov s strani države članice ne bi smela vplivati na ukrep, ki ga je treba sprejeti, obdobje hrambe ali pravice do dostopa do razpisov ukrepov.

(29)Razpisi ukrepov bi se morali hraniti v SIS le toliko časa, kolikor je to potrebno za izpolnitev namena, za katerega so bili izdani. Da se zmanjša upravno breme različnih organov, ki so vključeni v obdelavo podatkov o posameznikih za različne namene, je primerno, da se obdobje hrambe razpisov ukrepov v zvezi z osebami uskladi z najdaljšimi obdobji hrambe, predvidenimi za vračanje in nezakonito prebivanje. Poleg tega države članice redno podaljšujejo obdobje izteka veljavnosti razpisov ukrepov v zvezi z osebami, če zahtevanega ukrepa ni bilo mogoče sprejeti v prvotno določenem obdobju. Zato bi moralo obdobje hrambe razpisov ukrepov v zvezi z osebami trajati največ pet let. Razpisi ukrepov v zvezi z osebami bi se načeloma morali samodejno izbrisati iz SIS po izteku petletnega obdobja, razen razpisov ukrepov, ki se izdajo za namene prikritih, namenskih in poizvedovalnih kontrol. Ti bi se morali izbrisati po enem letu. Razpisi ukrepov v zvezi s predmeti, vneseni zaradi prikritih kontrol, poizvedovalnih kontrol in namenskih kontrol, bi se morali iz SIS samodejno izbrisati po enem letu, saj so vedno povezani z osebami. Razpisi ukrepov v zvezi s predmeti zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih bi se morali samodejno izbrisati iz SIS po koncu petletnega obdobja, saj je po tem obdobju verjetnost, da bi jih našli, zelo majhna, njihova ekonomska vrednost pa je močno zmanjšana. Razpisi ukrepov v zvezi z izdanimi in blanketnimi identifikacijskimi dokumenti bi se morali hraniti deset let, saj so ti dokumenti veljavni deset let od datuma izdaje. Odločitve o hrambi razpisov ukrepov v zvezi z osebami bi morale temeljiti na celoviti posamični oceni. Države članice bi morale v določenem roku preveriti razpise ukrepov v zvezi z osebami in hraniti statistične podatke o številu razpisov ukrepov v zvezi z osebami, katerih obdobje hrambe je bilo podaljšano.

(30)Za vnašanje in podaljševanje obdobja izteka veljavnosti razpisa ukrepa v SIS bi morala veljati obvezna zahteva po sorazmernosti, na podlagi katere se preuči, ali je konkretna zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS vnese razpis ukrepa. Kazniva dejanja iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu 50 predstavljajo zelo resno grožnjo za javno varnost, nedotakljivost življenja posameznikov in družbo, saj je na območju brez nadzora na notranjih mejah, kjer se lahko potencialni storilci kaznivih dejanj prosto gibajo, ta kazniva dejanja zelo težko preprečiti, odkriti in preiskovati. Kadar se v povezavi s temi kaznivimi dejanji išče oseba ali predmet, je treba v SIS vsakič ustvariti ustrezen razpis ukrepa v zvezi z osebo, iskano zaradi sodelovanja v sodnem postopku, razpis ukrepa v zvezi z osebami ali predmeti, za katere se opravi prikrita, poizvedovalna ali namenska kontrola, ter razpis ukrepa v zvezi s predmeti zaradi zasega, saj glede na namen noben drug način ne bi bil tako učinkovit.

(31)Treba je določiti jasna pravila v zvezi z izbrisom razpisov ukrepov. Razpis ukrepa bi bilo treba hraniti le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega je bil vnesen. Ob upoštevanju različnih praks držav članic v zvezi z opredelitvijo trenutka, ko razpis ukrepa doseže svoj namen, je primerno določiti podrobna merila za vsako kategorijo razpisa ukrepa in tako opredeliti, kdaj ga je treba izbrisati iz SIS.

(32)Celovitost podatkov SIS je ključnega pomena. Zato bi bilo treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za obdelavo podatkov SIS na centralni kot tudi na nacionalni ravni, da se zagotovi varnost podatkov od konca do konca. Organe, ki sodelujejo pri obdelavi podatkov, bi morale zavezovati varnostne zahteve te uredbe, hkrati pa bi moral zanje veljati enoten postopek poročanja o incidentih.

(33)Podatki, ki se obdelujejo v SIS v okviru uporabe te uredbe, se ne bi smeli posredovati ali dati na voljo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. Vendar bi bilo primerno okrepiti sodelovanje med Evropsko unijo in Interpolom s spodbujanjem učinkovite izmenjave podatkov o potnih listih. Kadar se osebni podatki iz SIS posredujejo Interpolu, bi morali biti ti ustrezno varovani, kar bi se zagotovilo s sporazumom, ki bi določal stroge varnostne ukrepe in pogoje.

(34)Primerno bi bilo, da se dostop do SIS dodeli organom, odgovornim za registracijo vozil, plovil in zrakoplovov, s čimer se jim omogoči, da lahko preverijo, ali se prevozno sredstvo v kateri od držav članic že išče zaradi zasega ali kontrole. Organom, ki so javne službe, bi bilo treba omogočiti neposreden dostop. Ta dostop bi moral biti omejen na razpise ukrepov, ki se nanašajo na zadevna prevozna sredstva, njihove registracijske dokumente ali registrsko številko. Skladno s tem bi morale biti določbe Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 51 vključene v to uredbo, navedena uredba pa bi se morala razveljaviti.

(35)Za obdelavo podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja hudih ali terorističnih kaznivih dejanj ali pregona kaznivih dejanj ter izvrševanja kazenskih sankcij, vključno s preprečevanjem ogrožanja javne varnosti, bi se morale uporabljati nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo (EU) 2016/680. V tej uredbi bi bilo treba po potrebi natančneje določiti določbe Direktive (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 52 in Direktive (EU) 2016/680.

(36)Organi držav članic bi morali uporabljati Uredbo (EU) 2016/679 za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo, kadar se Direktiva (EU) 2016/680 ne uporablja. Institucije in organi Unije bi morali uporabljati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 53 za obdelavo osebnih podatkov, kadar izvajajo svoje naloge v okviru te uredbe.

(37)V tej uredbi bi bilo treba po potrebi natančneje določiti določbe Direktive (EU) 2016/680, Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (ES) št. 45/2001. V zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani Europola se uporablja Uredba (EU) 2016/794 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (uredba o Europolu) 54 .

(38)Določbe Sklepa 2002/187/PNZ 55 z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala v zvezi z varstvom podatkov se uporabljajo za obdelavo podatkov SIS s strani Eurojusta; to vključuje tudi pristojnost Skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom, za spremljanje dejavnosti Eurojusta ter odgovornost za kakršno koli nezakonito obdelavo osebnih podatkov s strani Eurojusta. V primerih, ko poizvedbe, ki jih v SIS opravi Eurojust, razkrijejo, da je ena od držav članic izdala razpis ukrepa, Eurojust ne more izvesti zahtevanega ukrepa. Zato bi moral o tem obvestiti zadevno državo članico, da bi lahko spremljala zadevo.

(39)Kar zadeva zaupnost, bi se morale za zaposlene uradnike in druge uslužbence, katerih delo je povezano s SIS, uporabljati ustrezne določbe Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

(40)Države članice in Agencija bi morale imeti varnostne načrte, ki bodo omogočili lažje izvajanje varnostnih obveznosti, ter medsebojno sodelovati, da bi se reševanja vprašanj glede varnosti lotevale usklajeno.

(41)Neodvisni nacionalni nadzorni organi bi morali spremljati, ali države članice zakonito obdelujejo osebne podatke v zvezi s to uredbo. Treba bi bilo določiti pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, do dostopa do podatkov, popravkov in izbrisa njihovih podatkov, shranjenih v SIS, naknadna pravna sredstva pred nacionalnimi sodišči ter vzajemno priznavanje sodb. Zato je primerno, da se od držav članic zahtevajo letni statistični podatki.

(42)Nadzorni organi zagotovijo, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njihovem N.SIS v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijo bi morali izvesti nadzorni organi oziroma bi morali nacionalni nadzorni organi revizije naročiti neposredno pri neodvisnem revizorju za varstvo podatkov. Neodvisni revizor mora ostati pod nadzorom in odgovornostjo nacionalnega nadzornega organa ali organov, zato nacionalni nadzorni organi sami naročijo revizijo in jasno opredelijo namen, področje uporabe in metodologijo revizije ter zagotovijo usmerjanje in nadzor revizije ter končnih rezultatov.

(43)Uredba (EU) 2016/794 (uredba o Europolu) določa, da Europol podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic ter njihovo sodelovanje v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter zagotavlja analizo in ocene ogroženosti. Z razširitvijo pravic Europola do dostopa do razpisov ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami v SIS bi se morala še bolj povečati zmogljivost Europola, da nacionalnim organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in organom kazenskega pregona zagotovi celovita operativna in analitična poročila v zvezi s trgovino z ljudmi in spolnim izkoriščanjem otrok, vključno prek spleta. To bi prispevalo k boljšemu preprečevanju teh kaznivih dejanj, zaščiti potencialnih žrtev in preiskavam storilcev. Europolov Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti bi prav tako imel koristi od Europolovega novega dostopa do razpisov ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami v SIS, vključno s primeri potujočih storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ter primeri spolne zlorabe otrok na spletu, pri katerih storilci pogosto trdijo, da imajo dostop do otrok, ki so bili prijavljeni kot pogrešani, ali da tak dostop lahko pridobijo. Ker ima Europolov Evropski center za boj proti tihotapljenju migrantov pomembno strateško vlogo pri preprečevanju omogočanja nedovoljene migracije, bi moral Europol pridobiti dostop do razpisov ukrepov v zvezi z osebami, katerim sta vstop ali prebivanje na ozemlju države članice prepovedana bodisi zaradi kazenskih razlogov bodisi zaradi neupoštevanja vizumskih pogojev in pogojev za bivanje.

(44)Za premostitev vrzeli pri izmenjavi informacij o terorizmu, zlasti v zvezi s tujimi terorističnimi bojevniki – pri čemer je spremljanje njihovega gibanja bistvenega pomena – bi morale države članice hkrati z vnosom razpisa ukrepa v SIS z Europolom izmenjati informacije v zvezi z dejavnostmi, povezanimi s terorizmom, zadetke in z njimi povezane podatke. Europolov Evropski center za boj proti terorizmu lahko tako preverja, ali v podatkovnih zbirkah Europola obstajajo kakršne koli dodatne spremne informacije, ter zagotavlja visokokakovostno analizo, ki prispeva k onemogočanju terorističnih mrež in, kjer je mogoče, preprečevanju napadov.

(45)Treba je določiti tudi jasna pravila za Europol o obdelavi in prenosu podatkov iz SIS, da se omogoči kar najbolj celovita uporaba SIS ob upoštevanju standardov varstva podatkov, kakor so določeni v tej uredbi in Uredbi (EU) 2016/794. V primerih, ko poizvedba, ki jo v SIS opravi Europol, razkrije obstoj razpisa ukrepa, ki ga je izdala država članica, Europol ne more izvesti zahtevanega ukrepa. Zato bi moral o tem obvestiti zadevno državo članico, da bi lahko spremljala zadevo.

(46)Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta 56 za namen te uredbe določa, da mora država članica gostiteljica članom skupin evropske mejne in obalne straže ali skupinam osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, napotenim s strani Evropske agencije za mejno in obalno stražo, dovoliti vpogled v evropske podatkovne zbirke, če je to potrebno za izpolnjevanje operativnih ciljev, določenih v operativnem načrtu o mejni kontroli, varovanju meje in vračanju. Druge zadevne agencije Unije, zlasti Evropski azilni podporni urad in Europol, lahko napotijo tudi strokovnjake v okviru podpornih skupin za upravljanje migracij, ki niso člani osebja navedenih agencij Unije. Namen napotitve skupin evropske mejne in obalne straže, skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in podporne skupine za upravljanje migracij je zagotovitev tehnične in operativne okrepitve državam članicam, ki jo zahtevajo, zlasti tiste, ki se srečujejo z nesorazmernimi migracijskimi izzivi. Za izpolnitev nalog, dodeljenih skupinam evropske mejne in obalne straže, skupinam osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in podpornim skupinam za upravljanje migracij, je treba tem skupinam zagotoviti dostop do SIS prek tehničnega vmesnika Evropske agencije za mejno in obalno stražo, s katerim se povežejo s centralnim SIS. V primerih, ko poizvedba, ki jo v SIS opravi ena ali več skupin osebja, razkrije obstoj razpisa ukrepa, ki ga je izdala država članica, član skupine ali osebja ne more izvesti zahtevanega ukrepa, razen če nima za to pooblastila države članice gostiteljice. Zato bi moral o tem obvestiti zadevne države članice, da bi lahko spremljale zadevo.

(47)V skladu s predlogom Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 57 bo centralna enota za ETIAS v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo v sistemu SIS v okviru ETIAS opravljala preveritve, da se izvedejo ocene vlog za odobritev potovanja, za katero se med drugim zahteva preveritev, ali je za državljana tretje države, ki je zaprosil za potovalno odobritev, v SIS že izdan razpis ukrepa. Zato bi morala tudi centralna enota za ETIAS v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo imeti dostop do SIS, kolikor je to potrebno za izvajanje njenih pristojnosti, in sicer do vseh kategorij razpisov ukrepov v zvezi z osebami ter razpisov ukrepov v zvezi z blanketnimi in izdanimi identifikacijskimi dokumenti.

(48)Nekateri vidiki SIS ne morejo biti izčrpno zajeti z določbami te uredbe zaradi njihove tehnične narave, ravni podrobnosti in potrebe po rednem posodabljanju. To so na primer tehnična pravila v zvezi z vnosom, posodabljanjem, izbrisom in iskanjem podatkov ter kakovostjo podatkov, iskalna pravila v zvezi z biometričnimi identifikatorji, pravila o skladnosti in prednostni obravnavi razpisov ukrepov, dodajanju označitev, povezavah med razpisi ukrepov, določanju novih kategorij predmetov v okviru kategorije za tehnično in elektronsko opremo, določanju obdobja izteka veljavnosti razpisa ukrepa v okviru najdaljšega dovoljenega obdobja ter izmenjavi dopolnilnih podatkov. Zato bi bilo v zvezi s temi vidiki Komisiji treba podeliti izvedbena pooblastila. Pri tehničnih pravilih v zvezi z iskanjem razpisov ukrepov bi bilo treba upoštevati, da morajo nacionalne aplikacije nemoteno delovati.

(49)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 58 . Postopek za sprejetje izvedbenih ukrepov v skladu s to uredbo in Uredbo (EU) 2018/xxx (mejne kontrole) bi moral biti enak.

(50)Zaradi zagotovitve preglednosti bi morala Agencija vsaki dve leti pripraviti poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o izmenjavi dopolnilnih podatkov. Komisija bi morala vsake štiri leta pripraviti celovito oceno.

(51)Ker ciljev te uredbe, namreč vzpostavitve in ureditve skupnega informacijskega sistema ter izmenjave povezanih dopolnilnih podatkov, že zaradi njihove narave države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev. 

(52)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti varno okolje za vse osebe, ki prebivajo na ozemlju Evropske unije, in posebno zaščito otrok, ki bi lahko bili žrtve trgovine z ljudmi ali starševske ugrabitve, pri čemer se v celoti spoštuje varstvo osebnih podatkov.

(53)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Ker ta uredba nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(54)Združeno kraljestvo sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in členom 8(2) Sklepa Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 59 .

(55)Irska sodeluje pri tej uredbi v skladu s členom 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in členom 6(2) Sklepa Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda 60 .

(56)Ta uredba za Islandijo in Norveško predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 61 , ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES 62 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma.

(57)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) sklepov Sveta 2004/849/ES 63 in 2004/860/ES 64 .

(58)Ta sklep za Lihtenštajn predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 65 , ki spadajo na področje iz točke G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/349/EU 66 in členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 67 .

(59)Ta uredba za Bolgarijo in Romunijo predstavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2005 in ga je treba brati v povezavi s Sklepom Sveta 2010/365/EU o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji 68 .

(60)Ta uredba za Ciper in Grčijo prestavlja akt, ki nadgrajuje schengenski pravni red ali je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 oziroma člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(61)Ta uredba bi se morala na Irskem začeti uporabljati na datume, določene v skladu s postopki iz ustreznih instrumentov o uporabi schengenskega pravnega reda v tej državi.

(62)Ocenjeni stroški nadgradnje nacionalnih sistemov SIS in izvajanja novih funkcij, predvideni v tej uredbi, so nižji od preostalega zneska v proračunski vrstici za pametne meje v Uredbi (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 69 . Zato bi v tej uredbi morali prerazporediti znesek, dodeljen za razvoj informacijskih sistemov, ki podpirajo upravljanje migracijskih tokov prek zunanjih meja v skladu s členom 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014.

(63)Sklep Sveta 2007/533/PNZ in Sklep Komisije 2010/261/EU 70  bi bilo zato treba razveljaviti.

(64)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, ki je mnenje podal dne [...] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Splošni namen SIS

Namen SIS je zagotoviti visoko stopnjo varnosti na območju svobode, varnosti in pravice Unije, kar vključuje vzdrževanje javnega reda in varnosti ter varovanje varnosti na ozemljih držav članic, ter uporabljati določbe iz poglavja 4 in poglavja 5 naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s pretokom oseb na njihovih ozemljih, in sicer s pomočjo informacij, ki se sporočajo prek tega sistema.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba določa pogoje in postopke za vnos in obdelavo razpisov ukrepov v zvezi z osebami in predmeti v SIS ter za izmenjavo dopolnilnih in dodatnih podatkov za namene policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.

2.Ta uredba vsebuje tudi določbe o tehnični arhitekturi SIS, nalogah držav članic in Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, splošni obdelavi podatkov ter pravicah zadevnih oseb in odškodninski odgovornosti.

Člen 3
Opredelitev pojmov

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„razpis ukrepa“ pomeni niz podatkov, vključno z biometričnimi identifikatorji iz člena 22 in člena 40, vnesenih v SIS, ki pristojnim organom omogoča identifikacijo osebe ali predmete za namene sprejetja posebnega ukrepa;

(b)„dopolnilni podatki“ pomenijo podatke, ki niso del podatkov razpisa ukrepa, shranjenih v SIS, so pa povezani z razpisi ukrepov v SIS in se izmenjujejo:

(1)da se države članice lahko medsebojno posvetujejo ali obvestijo ob vnosu razpisa ukrepa;

(2)ob zadetku, da se lahko sprejme ustrezen ukrep;

(3)ko zahtevanega ukrepa ni mogoče sprejeti;

(4)ko gre za kakovost podatkov SIS;

(5)ko gre za skladnost in prednostno obravnavo razpisov ukrepov;

(6)ko gre za uveljavljanje pravice do dostopa;

(c)„dodatni podatki“ pomenijo podatke, shranjene v SIS in povezane z razpisi ukrepov v SIS, ki morajo biti nemudoma na voljo pristojnim organom, kadar se osebe, v zvezi s katerimi so bili vneseni podatki v SIS, izsledijo na podlagi opravljene poizvedbe v SIS;

(d)„osebni podatki“ pomenijo katero koli informacijo v zvezi z določeno ali določljivo fizično osebo („posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“);

(e)„določljiva fizična oseba“ je oseba, ki jo je mogoče neposredno ali posredno identificirati, zlasti z uporabo identifikatorjev, kot so ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator ali eden ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto navedene fizične osebe;

(f)„obdelava osebnih podatkov“ pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(g)„zadetek“ v SIS pomeni:

(1)da uporabnik opravi poizvedbo;

(2)da poizvedba razkrije razpis ukrepa, ki ga je v SIS vnesla druga država članica;

(3)da se podatki o razpisu ukrepa v SIS ujemajo z iskalnimi podatki in

(4)da se zahtevajo nadaljnji ukrepi.

(h) „označitev“ pomeni začasno odložitev veljavnosti razpisa ukrepa na nacionalni ravni, ki se lahko doda razpisom ukrepov za prijetje, razpisom ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami in razpisom ukrepov za prikrito, poizvedovalno ali namensko kontrolo, kadar država članica meni, da bi bila izvršitev razpisa ukrepa neskladno z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi nacionalnimi interesi. Kadar je razpisu ukrepa dodana označitev, se ukrep, ki se zahteva na podlagi razpisa ukrepa, ne sprejme na ozemlju te države članice.

(i) „država članica izdajateljica“ pomeni državo članico, ki je vnesla razpis ukrepa v SIS;

(j) „država članica izvršiteljica“ pomeni državo članico, ki na podlagi zadetka sprejme ali je sprejela zahtevane ukrepe;

(k) „končni uporabniki“ pomenijo pristojne organe, ki poizvedbe opravljajo neposredno v CS-SIS, N.SIS ali njuni tehnični kopiji;

(l)„daktilografski podatki“ pomenijo podatke o prstnih odtisih in odtisih dlani, ki zaradi svojih edinstvenih značilnosti in vsebovanih referenčnih točk omogočajo točno in jasno preveritev identitete osebe;

(m)„hudo kaznivo dejanje“ pomeni katero koli kaznivo dejanje iz člena 2(1) in (2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 71 ;

(n)„teroristično kaznivo dejanje“ pomeni katero koli kaznivo dejanje po nacionalni zakonodaji iz členov 1 do 4 Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 72 .

Člen 4
Tehnična arhitektura in uporaba SIS

1.SIS je sestavljen iz:

(a)centralnega sistema (v nadaljnjem besedilu: centralni SIS), ki je sestavljen iz:

–tehničnega podpornega dela (v nadaljnjem besedilu: CS-SIS), ki vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka SIS);

–enotnega nacionalnega vmesnika (v nadaljnjem besedilu: NI-SIS);

(b)nacionalnega sistema (v nadaljnjem besedilu: N.SIS) v vsaki državi članici, ki je sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki komunicirajo s centralnim SIS. N.SIS vsebuje podatkovno zbirko (v nadaljnjem besedilu: nacionalna kopija), ki vsebuje popolno ali delno kopijo podatkovne zbirke SIS ter rezervno kopijo N.SIS. N.SIS in njegova rezervna kopija se lahko uporabljata hkrati, da se končnim uporabnikom zagotovi neprekinjena razpoložljivost;

(c)komunikacijske infrastrukture med CS-SIS in NI-SIS (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2).

2.Podatki SIS se vnašajo, posodabljajo, brišejo in iščejo prek različnih sistemov N.SIS. Delna ali popolna nacionalna kopija je dostopna za namen avtomatiziranega opravljanja poizvedb na ozemlju vsake države članice, ki uporablja tako kopijo. Delna nacionalna kopija vsebuje vsaj podatke o predmetih, navedene v členu 20(2), in podatke o razpisih ukrepov v zvezi z osebami, navedene v členu 20(3)(a) do (v) te uredbe. Onemogočeno je opravljanje poizvedb v podatkovnih zbirkah N.SIS drugih držav članic.

3.CS-SIS izvaja tehnični nadzor in upravljanje ter vsebuje rezervno kopijo CS-SIS, ki zagotavlja delovanje vseh funkcij glavnega CS-SIS v primeru okvare tega sistema. CS-SIS in rezervna kopija CS-SIS morata biti na dveh različnih tehničnih lokacijah Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, vzpostavljene z Uredbo (EU) št. 1077/2011 73 (v nadaljnjem besedilu: Agencija). CS-SIS ali rezervna kopija CS-SIS lahko vsebuje dodatno kopijo podatkovne zbirke SIS, obe podatkovni zbirki pa se lahko uporabljata istočasno med aktivnim delovanjem, če je vsaka od njiju zmožna obdelati vse transakcije v zvezi z razpisi ukrepov v SIS.

4.CS-SIS zagotavlja storitve, ki so potrebne za vnos in obdelavo podatkov SIS, vključno z opravljanjem poizvedb v podatkovni zbirki SIS. CS-SIS zagotavlja:

(a) spletno posodabljanje nacionalnih kopij;

(b) sinhronizacijo in usklajenost nacionalnih kopij in podatkovne zbirke SIS;

(c) postopek za inicializacijo in obnovitev nacionalnih kopij;

(d) neprekinjeno razpoložljivost.

Člen 5
Stroški

1.Stroški delovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja centralnega SIS in komunikacijske infrastrukture bremenijo splošni proračun Evropske unije.

2.Ti stroški zajemajo dejavnosti v zvezi s CS-SIS, s katerimi se zagotavljajo storitve iz člena 4(4).

3.Stroške vzpostavitve, delovanja, vzdrževanja in nadaljnjega razvoja vsakega N.SIS krije zadevna država članica.

POGLAVJE II

NALOGE DRŽAV ČLANIC

Člen 6
Nacionalni sistemi

Vsaka država članica je odgovorna za vzpostavitev, delovanje, vzdrževanje in nadaljnji razvoj svojega N.SIS ter povezavo svojega N.SIS z NI-SIS.

Vsaka država članica je odgovorna za zagotavljanje neprekinjenega delovanja N.SIS, njegove povezave z NI-SIS in neprekinjene razpoložljivosti podatkov SIS za končne uporabnike.

Člen 7
Urad N.SIS in urad SIRENE

1.Vsaka država članica imenuje organ (v nadaljnjem besedilu: urad N.SIS), ki je primarno odgovoren za njen N.SIS.

Ta organ je odgovoren za nemoteno delovanje in varnost N.SIS, pristojnim organom zagotavlja dostop do SIS in sprejema potrebne ukrepe za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe. Odgovoren je za zagotovitev, da se vse funkcije SIS ustrezno dajo na voljo končnim uporabnikom.

Vsaka država članica svoje razpise ukrepov posreduje prek urada N.SIS.

2.Vsaka država članica določi organ, ki zagotavlja izmenjavo in razpoložljivost vseh dopolnilnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: urad SIRENE) v skladu z določbami Priročnika SIRENE iz člena 8.

Navedeni uradi usklajujejo tudi preverjanje kakovosti podatkov, vnesenih v SIS. V te namene imajo dostop do podatkov, ki se obdelujejo v SIS.

3.Države članice Agencijo obvestijo o svojem uradu N.SIS II in svojem uradu SIRENE. Agencija objavi seznam uradov in organov skupaj s seznamom iz člena 53(8).

Člen 8
Izmenjava dopolnilnih podatkov

1.Dopolnilni podatki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture v skladu z določbami Priročnika SIRENE. Države članice omogočijo potrebne tehnične in človeške vire za zagotavljanje stalne razpoložljivosti in izmenjave dopolnilnih podatkov. Če komunikacijska infrastruktura ni na voljo, lahko države članice uporabijo druga ustrezno zavarovana tehnična sredstva za izmenjavo dopolnilnih podatkov.

2.Dopolnilni podatki se uporabijo le za namene, za katere so bili posredovani v skladu s členom 61, razen če se ne pridobi predhodno soglasje države članice izdajateljice.

3.Uradi SIRENE svoje naloge opravljajo hitro in učinkovito, zlasti tako, da na zahtevek odgovorijo čim prej, vendar najpozneje v 12 urah po prejetju zahtevka.

4.Podrobna pravila za izmenjavo dopolnilnih podatkov se sprejmejo z izvedbenimi ukrepi v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2) v obliki priročnika z naslovom „Priročnik SIRENE“.

Člen 9
Tehnična in funkcionalna skladnost

1.Za zagotovitev hitrega in učinkovitega prenosa podatkov vsaka država članica pri vzpostavljanju svojega N.SIS upošteva skupne standarde, protokole in tehnične postopke, ki so bili določeni, da se zagotovi skladnost njihovega N.SIS s CS-SIS. Navedeni skupni standardi, protokoli in tehnični postopki se sprejmejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

2.Države članice prek storitev CS-SIS s pomočjo samodejnih posodobitev iz člena 4(4) zagotovijo, da so podatki, shranjeni v nacionalni kopiji, identični in skladni s podatkovno zbirko SIS ter da opravljene poizvedbe v njihovi nacionalni kopiji dajo enakovredne rezultate kot poizvedbe v podatkovni zbirki SIS. Končni uporabniki prejmejo podatke, potrebne za opravljanje nalog, zlasti vse podatke za identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in podatke, potrebne za ustrezno ukrepanje.

Člen 10
Varnost – države članice

1.Vsaka država članica v zvezi s svojim N.SIS sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno delovanje in načrtom za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, z namenom:

(a)fizično zaščititi podatke, med drugim z izdelavo kontingentnih načrtov za zaščito ključne infrastrukture;

(b)preprečiti dostop nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odnašanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)preprečiti nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)preprečiti, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov (nadzor uporabnikov);

(f)zagotoviti, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatizirano obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer samo na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)zagotoviti, da bodo vsi organi s pravico do dostopa do SIS ali objektov in opreme za obdelavo podatkov vzpostavili profile z opisi funkcij in nalog oseb, ki imajo pravico do dostopa, vnašanja, posodabljanja, brisanja in iskanja podatkov, ter jih na zahtevo nemudoma dali na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 66 (profili zaposlenih);

(h)zagotoviti, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)zagotoviti, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov ter kdaj in s kakšnim namenom so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)spremljati učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostaviti potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim spremljanjem (notranja revizija).

2.Glede obdelave in izmenjave dopolnilnih podatkov države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1, vključno z zavarovanjem prostorov urada SIRENE.

3.Glede obdelave podatkov SIS s strani organov iz člena 43 države članice sprejmejo ukrepe v zvezi z varnostjo, enakovredne tistim iz odstavka 1.

Člen 11
Zaupnost – države članice

Vsaka država članica uporablja svoja pravila o poklicni skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti za vse osebe in organe, ki delajo s podatki SIS in dopolnilnimi podatki, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Ta obveza velja tudi po tem, ko navedene osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju dejavnosti navedenih organov.

Člen 12
Vodenje evidenc na nacionalni ravni

1.Države članice zagotovijo, da se zaradi preverjanja, ali je opravljanje poizvedb zakonito, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov ter notranjega spremljanja vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava teh podatkov v okviru CS-SIS evidentira v njihov N.SIS, s čimer se zagotovi pravilno delovanje N.SIS ter celovitost in varnost podatkov.

2.Evidence vsebujejo zlasti zgodovino razpisa ukrepa, datum in čas obdelave podatkov, podatke, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedbe, sklic na prenesene podatke ter ime pristojnega organa in osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

3.Če se iskalna poizvedba opravi na podlagi daktilografskih podatkov ali podobe obraza v skladu s členi 40, 41 in 42, morajo evidence vsebovati zlasti vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedbe, vrsto prenesenih podatkov ter ime pristojnega organa in osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.Evidence se lahko uporabljajo samo za namene iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje tri leta od njihovega nastanka.

5.Evidence se lahko hranijo dalj časa, če so potrebne za nadzorne postopke, ki že potekajo.

6.Pristojni nacionalni organi, odgovorni za preverjanje zakonitosti opravljanja poizvedb in zakonitosti obdelave podatkov, za notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja N.SIS ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo v okviru svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

7.Kadar države članice opravijo avtomatizirane poizvedbe na podlagi prepoznanih registrskih tablic motornih vozil z uporabo sistemov avtomatskega prepoznavanja registrskih tablic, države članice shranijo evidenco te poizvedbe v skladu z nacionalnim pravom. Vsebina te evidence se določi v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2). Kadar se podatki ujemajo s podatki, shranjenimi v SIS, ali podatki, shranjenimi v nacionalni ali tehnični kopiji podatkov SIS, se v SIS opravi celovita poizvedba, da se preveri in potrdi ujemanje. Za to celovito poizvedbo se uporabljajo določbe iz odstavkov 1 do 6 tega člena.

Člen 13
Notranje spremljanje

Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov SIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Člen 14
Usposabljanje osebja

Preden osebje organov, ki imajo pravico do dostopa do SIS prejme pooblastilo za obdelavo podatkov, shranjenih v SIS, in redno po odobritvi dostopa do podatkov SIS opravi ustrezno usposabljanje o varnosti podatkov, pravilih varstva podatkov ter postopkih za obdelavo podatkov, kakor je določeno v Priročniku SIRENE. Osebje se seznani z vsemi relevantnimi kaznivimi dejanji in kaznimi.

POGLAVJE III

NALOGE AGENCIJE

Člen 15
Operativno upravljanje

1.Za operativno upravljanje centralnega SIS je odgovorna Agencija. Agencija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni SIS vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi.

2.Agencija je prav tako odgovorna za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo:

(a)nadzor;

(b)varnost;

(c)usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

3.Komisija je odgovorna za vse druge naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, zlasti za:

(a)naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)nabavo in posodabljanje;

(c)pogodbena vprašanja.

4.Agencija je odgovorna za naslednje naloge v zvezi z uradi SIRENE in komunikacijo med uradi SIRENE:

(a)usklajevanje in upravljanje preskušanja;

(b)vzdrževanje in posodabljanje tehničnih specifikacij za izmenjavo dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE in komunikacijske infrastrukture ter upravljanje učinka tehničnih sprememb, kadar vplivajo na SIS in na izmenjavo dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE.

5.Agencija razvije in vzdržuje mehanizme in postopke za preverjanje kakovosti podatkov v CS-SIS ter državam članicam zagotovi redna poročila. Agencija Komisiji redno predloži poročilo o težavah, ki so se pojavile, in zadevnih državah članicah. Ta mehanizem, postopki in razlaga skladnosti z določbami o kakovosti podatkov se zagotovijo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

6.Operativno upravljanje centralnega SIS obsega vse naloge, ki so potrebne, da centralni SIS deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, potrebni za nemoteno delovanje sistema. Te naloge vključujejo tudi dejavnosti preskušanja, ki zagotavljajo, da centralni SIS in nacionalnimi sistemi delujejo skladno s tehničnimi in funkcionalnimi zahtevami v skladu s členom 9 te uredbe.

Člen 16
Varnost

1.Agencija sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno delovanje in načrtom za vnovično vzpostavitev delovanja po nepredvidljivih dogodkih, za centralni SIS in komunikacijsko infrastrukturo, z namenom:

(a)fizično zaščititi podatke, med drugim z izdelavo kontingentih načrtov za zaščito ključne infrastrukture;

(b)preprečiti dostop nepooblaščenim osebam do objektov in opreme za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov (nadzor dostopa do objektov in opreme);

(c)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali odnašanje nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)preprečiti nepooblaščen vnos podatkov in nepooblaščeno preverjanje, spreminjanje ali brisanje shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)preprečiti, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov (nadzor uporabnikov);

(f)zagotoviti, da imajo osebe, pooblaščene za uporabo sistema za avtomatizirano obdelavo podatkov, dostop samo do podatkov, ki jih zajema njihovo pooblastilo za dostop, in sicer na podlagi individualne in nezamenljive uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)vzpostaviti profile z opisi funkcij in nalog oseb, ki imajo pooblastilo za dostop do podatkov ali objektov in opreme za obdelavo podatkov, in na zahtevo takoj zagotoviti te profile Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov iz člena 64 (profili zaposlenih);

(h)zagotoviti, da se lahko preveri in ugotovi, katerim organom se lahko prek opreme za prenos podatkov pošiljajo osebni podatki (nadzor prenosa);

(i)zagotoviti, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatizirano obdelavo podatkov ter kdaj so bili podatki vneseni in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);

(j)preprečiti nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje osebnih podatkov med prenosom osebnih podatkov ali med pošiljanjem nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi metodami šifriranja (nadzor pošiljanja);

(k)spremljati učinkovitost varnostnih ukrepov iz tega odstavka in vzpostaviti potrebne organizacijske ukrepe v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo (notranja revizija).

2.Agencija sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z varnostjo glede obdelave in izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 17
Zaupnost – Agencija

1.Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije Agencija za vse osebje, ki dela s podatki SIS, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti, ki ustrezajo standardom, primerljivim s tistimi iz člena 11 te uredbe. Ta obveza velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

2.Agencija sprejme ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 1, v zvezi z zaupnostjo glede izmenjave dopolnilnih podatkov prek komunikacijske infrastrukture.

Člen 18
Vodenje evidenc na centralni ravni

1.Agencija zagotovi, da se vsak dostop do osebnih podatkov v CS-SIS ali izmenjava teh podatkov v okviru CS-SIS evidentira za namene iz člena 12(1).

2.Evidence vsebujejo zlasti zgodovino razpisov ukrepov, datum in čas prenesenih podatkov, vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedb, sklic na vrsto prenesenih podatkov ter ime pristojnega organa, odgovornega za obdelavo podatkov.

3.Če se iskalna poizvedba opravi z daktilografskimi podatki ali podobo obraza v skladu s členi 40, 41 in 42, morajo evidence vsebovati zlasti vrsto podatkov, ki so bili uporabljeni za opravljanje poizvedbe, sklic na vrsto prenesenih podatkov ter imeni pristojnega organa in osebe, odgovorne za obdelavo podatkov.

4.Evidence se lahko uporabljajo samo za namene iz odstavka 1 in se izbrišejo ne prej kot po enem letu in najpozneje po treh letih od njihovega nastanka. Evidence, ki vsebujejo zgodovino razpisov ukrepov, se izbrišejo po obdobju od enega do treh let po izbrisu razpisov ukrepov.

5.Evidence se lahko hranijo dalj časa, če so potrebne za nadzorne postopke, ki že potekajo.

6.Pristojni organi, odgovorni za preverjanje zakonitosti opravljanja poizvedb, spremljanje zakonitosti obdelave podatkov, notranje spremljanje in zagotavljanje pravilnega delovanja CS-SIS ter celovitosti in varnosti podatkov, imajo v okviru svojih pristojnosti in na zahtevo dostop do teh evidenc, da lahko opravljajo svoje naloge.

POGLAVJE IV

OBVEŠČANJE JAVNOSTI

Člen 19
Kampanje obveščanja o SIS

Komisija v sodelovanju z nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov redno izvaja kampanje obveščanja javnosti o ciljih SIS, shranjenih podatkih, organih z dostopom do SIS in pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Države članice v sodelovanju s svojimi nacionalnimi nadzornimi organi pripravijo in izvajajo ustrezne politike, potrebne za splošno obveščanje državljanov o SIS.

POGLAVJE V

KATEGORIJE PODATKOV IN OZNAČITVE

Člen 20
Kategorije podatkov

1.Brez poseganja v člen 8(1) ali v določbe te uredbe, ki urejajo shranjevanje dodatnih podatkov, SIS vsebuje samo tiste kategorije podatkov, ki jih zagotovijo posamezne države članice, kot se zahteva za namene iz členov 26, 32, 34, 36 in 38.

2.Kategorije podatkov so:

(a)podatki o osebah, v zvezi s katerimi je bil izdan razpis ukrepa;

(b)podatki o predmetih iz členov 32, 36 in 38.

3.Za osebe, v zvezi s katerimi je bil izdan razpis ukrepa, se navedejo samo naslednji podatki:

(a)priimek(-mki);

(b)ime(-na);

(c)ime(-na)/priimek(-mki) ob rojstvu;

(d)prej uporabljana imena in priimki ter privzeta imena;

(e)morebitne objektivne fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(f)kraj rojstva;

(g)datum rojstva;

(h)spol;

(i)državljanstvo ali državljanstva;

(j)ali je zadevna oseba oborožena, nasilna, na begu ali vpletena v katero koli dejavnost iz členov 1, 2, 3 in 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu;

(k)razlog za razpis ukrepa;

(l)organ, ki je izdal razpis ukrepa;

(m)sklic na odločitev, na podlagi katere je bil izdan razpis ukrepa;

(n)ukrep, ki ga je treba sprejeti;

(o)povezava(-e) z drugimi razpisi ukrepov, izdanimi v SIS v skladu s členom 53;

(p)vrsta kaznivega dejanja, za katero je bil izdan razpis ukrepa;

(q)nacionalna identifikacijska številka iz nacionalnega registra;

(r)kategorizacija zadeve v zvezi s pogrešano osebo (samo za razpise ukrepov iz člena 32);

(s)vrsta identifikacijskega dokumenta osebe;

(t)država izdajateljica identifikacijskega dokumenta osebe;

(u)številka(-e) identifikacijskega dokumenta osebe;

(v)datum izdaje identifikacijskega dokumenta osebe;

(w)fotografije in podobe obraza;

(x)ustrezni profili DNK, ki jih ureja člen 22(1)(b) te uredbe;

(y)daktilografski podatki;

(``)barvna kopija identifikacijskega dokumenta.

4.Tehnična pravila za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavkov 2 in 3 se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

5.Tehnična pravila za iskanje podatkov iz odstavka 3 se določijo in oblikujejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2). Ta tehnična pravila morajo biti podobna tistim, ki se uporabljajo za opravljanje poizvedb v CS-SIS, nacionalnih kopijah in tehničnih kopijah, kakor je navedeno v členu 53(2), ter temeljiti na skupnih standardih in biti oblikovana v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 21
Sorazmernost

1.Preden država članica izda razpis ukrepa in ko podaljšuje obdobje veljavnosti razpisa ukrepa, določi, ali je zadeva primerna, relevantna in dovolj pomembna, da se v SIS vnese razpis ukrepa.

2.Kadar država članica išče osebo ali predmet v povezavi s katerim koli kaznivim dejanjem iz členov 1 do 4 Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu, država članica v vseh primerih ustvari ustrezen razpis ukrepa na podlagi člena 34, 36 oziroma 38.

Člen 22
Posebna pravila za vnašanje fotografij, podob obraza, daktilografskih podatkov in profilov DNK

1.Za vnos podatkov iz člena 20(3)(w), (x) in (y) v SIS veljajo naslednje določbe:

(a)Fotografije, podobe obraza, daktilografski podatki in profili DNK se vnesejo šele po preveritvi kakovosti, s katero se ugotovi izpolnjevanje osnovnih standardov glede kakovosti podatkov.

(b)Profil DNK se lahko doda le razpisom ukrepov iz člena 32(2)(a) in (c) in samo takrat, kadar fotografije, podobe obraza ali daktilografski podatki, ki bi bili primerni za identifikacijo, niso na voljo. Profili DNK oseb, ki so neposredni predniki, potomci ali sorojenci posameznika, v zvezi s katero se izda razpis ukrepa, se lahko dodajo razpisu ukrepa, če navedene osebe v to izrecno privolijo. Rasno poreklo osebe se v profil DNK ne vključi.

2.Za shranjevanje podatkov iz odstavka 1(a) tega člena in člena 40 se določijo standardi kakovosti. Specifikacija teh standardov se določi v okviru izvedbenih ukrepov in se posodablja v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 23
Zahteve za vnos razpisa ukrepa

1.Razpis ukrepa v zvezi z osebo ne sme biti vnesen brez podatkov iz člena 20(3)(a), (g), (k), (m), (n) ter po potrebi (p), razen za primere iz člena 40.

2.Kadar so na voljo, se vnesejo tudi vsi ostali podatki, našteti v členu 20(3).

Člen 24
Splošne določbe o označitvi

1.Kadar država članica meni, da izvršitev razpisa ukrepa, vnesenega v skladu s členi 26, 32 in 36, ni v skladu z njeno nacionalno zakonodajo, njenimi mednarodnimi obveznostmi ali temeljnimi državnimi interesi, lahko naknadno zahteva, da se razpisu ukrepa doda označitev, ki pomeni, da ukrep na podlagi razpisa ukrepa ne bo izveden na njenem ozemlju. Označitev doda urad SIRENE države članice izdajateljice.

2.Da bi države članice lahko zahtevale, da se razpisu ukrepa doda označitev v skladu s členom 26, so vse države članice na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov samodejno obveščene o vsakem novem tovrstnem razpisu ukrepa.

3.Če v posebej nujnih in resnih primerih država članica izdajateljica zahteva izvršitev ukrepa, država članica izvršiteljica prouči, ali lahko dovoli izbris označitve, dodane na njeno zahtevo. Če država članica izvršiteljica to lahko stori, sprejme potrebne ukrepe za takojšnjo izvršitev ukrepa.

Člen 25
Označitev razpisov ukrepov za prijetje zaradi predaje

1.Kadar se uporablja Okvirni sklep 2002/584/PNZ, se lahko označitev, ki preprečuje prijetje, doda razpisu ukrepa za prijetje zaradi predaje le, če je pristojni pravosodni organ po nacionalni zakonodaji zavrnil izvršitev evropskega naloga za prijetje iz razlogov za neizvršitev in če je zahtevano, da se doda označitev.

2.Vendar pa se lahko na zahtevo pravosodnega organa, pristojnega po nacionalni zakonodaji, bodisi na osnovi splošnega navodila bodisi za posamezne primere, zahteva, da se razpisu ukrepa za prijetje zaradi predaje doda označitev, če je očitno, da bo treba izvršitev evropskega naloga za prijetje zavrniti.

POGLAVJE VI

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI Z OSEBAMI, ZA KATERE SE ZAHTEVA PRIJETJE ZARADI PREDAJE ALI IZROČITVE

Člen 26
Cilji in pogoji izdaje razpisov ukrepov

1.Podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje ali za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve, se vnesejo na zahtevo pravosodnega organa države članice izdajateljice.

2.Podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje, se prav tako vnesejo na podlagi nalogov za prijetje, izdanih v skladu s sporazumi, sklenjenimi med Evropsko unijo in tretjimi državami na podlagi člena 37 Pogodbe EU z namenom predaje oseb na podlagi naloga za prijetje, ki določajo posredovanje takega naloga za prijetje prek SIS.

3.Vsako sklicevanje na določbe Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ se razume tudi kot sklicevanje na ustrezne določbe sporazumov, sklenjenih med Evropsko unijo in tretjimi državami na podlagi člena 37 Pogodbe EU z namenom predaje oseb na podlagi naloga za prijetje, ki določajo posredovanje takega naloga za prijetje prek SIS.

4.Država članica izdajateljica lahko v primeru iskalne operacije, ki še poteka, in po odobritvi ustreznega pravosodnega organa države članice izdajateljice začasno onemogoči iskanje obstoječega razpisa ukrepa za prijetje, izdanega v skladu s členom 26 te uredbe, kar pomeni, da končnemu uporabniku iskanje razpisa ukrepa ne bo omogočeno in da bo razpis ukrepa dostopen le uradom SIRENE. Ta funkcija se uporablja največ 48 ur. To obdobje se lahko večkrat podaljša za nadaljnjih 48 ur, če za to obstaja operativna potreba. Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, pri katerih se uporabi ta funkcija.

Člen 27
Dodatni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje

1.V primeru osebe, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje na podlagi evropskega naloga za prijetje, država članica izdajateljica v SIS vnese kopijo izvirnika evropskega naloga za prijetje.

2.Država članica izdajateljica lahko vnese kopijo prevoda evropskega naloga za prijetje v enem ali več uradnih jezikih institucij Evropske unije.

Člen 28
Dopolnilni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje

Država članica, ki je v SIS vnesla razpis ukrepa za prijetje zaradi predaje, drugim državam članicam z izmenjavo dopolnilnih podatkov posreduje podatke iz člena 8(1) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

Člen 29
Dopolnilni podatki o osebah, za katere se zahteva prijetje zaradi izročitve

1.Država članica, ki je v SIS vnesla razpis ukrepa zaradi izročitve, vsem drugim državam članicam z izmenjavo dopolnilnih podatkov posreduje naslednje podatke:

(a)ime organa, ki je zaprosil za prijetje;

(b)ali obstaja nalog za prijetje ali dokument z enakim pravnim učinkom ali izvršljiva sodba;

(c)vrsto in pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja;

(d)opis okoliščin storitve kaznivega dejanja; tudi čas, kraj in stopnjo krivde osebe, za katero je bil izdan razpis ukrepa;

(e)če je mogoče, posledice kaznivega dejanja;

(f)kateri koli drug podatek, uporaben ali potreben za izvršitev razpisa ukrepa.

2.Podatki iz odstavka 1 se ne posredujejo, če so že bili posredovani podatki iz členov 27 ali 28,in se ti štejejo kot zadostni, da lahko zadevna država članica izvrši razpis ukrepa.

Člen 30
Preoblikovanje razpisov ukrepov v zvezi z osebami, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

Kadar prijetje ni mogoče, ker ga je zaprošena država članica zavrnila v skladu s postopki za označitev iz členov 24 ali 25 ali ker v primeru razpisa ukrepa za prijetje zaradi izročitve preiskava ni bila zaključena, zaprošena država članica razpis ukrepa obravnava kot razpis ukrepa za sporočitev kraja, kjer se nahaja zadevna oseba.

Člen 31
Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa v zvezi z osebo, za katero se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve

1.Razpis ukrepa, vnesen v SIS v skladu s členom 26, skupaj z dodatnimi podatki iz člena 27 predstavlja evropski nalog za prijetje in ima isti učinek kot evropski nalog za prijetje, izdan v skladu z Okvirnim sklepom 2002/584/PNZ, kadar se uporablja navedeni okvirni sklep.

2.Kadar se Okvirni sklep 2002/584/PNZ ne uporablja, ima razpis ukrepa, vnesen v SIS v skladu s členoma 26 in 29, enako pravno veljavo kot prošnja za začasen pripor iz člena 16 Evropske konvencije o izročitvi z dne 13. decembra 1957 ali člena 15 Beneluške pogodbe o izročitvi in medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 27. junija 1962.

POGLAVJE VII

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI S POGREŠANIMI OSEBAMI

Člen 32
Cilji in pogoji izdaje razpisov ukrepov

1.Podatki o pogrešanih osebah in drugih osebah, ki potrebujejo zaščito ali za katere je treba ugotoviti, kje se nahajajo, se vnesejo v SIS na zahtevo pristojnega organa države članice, ki je izdaja razpis ukrepa.

2.Vnesejo se lahko naslednje kategorije pogrešanih oseb:

(a)pogrešane osebe, ki potrebujejo zaščito:

(i) zaradi njihove lastne zaščite;

(ii) zaradi preprečitve groženj;

(b)pogrešane osebe, ki ne potrebujejo zaščite;

(c)otroci, ki jim grozi ugrabitev v skladu s členom 4.

3.Odstavek 2(a) se uporablja zlasti za otroke in osebe, ki morajo biti na podlagi odločbe pristojnega organa prisilno nameščene.

4.Razpis ukrepa v zvezi z otrokom iz člena 2(c) se vnese na zahtevo pravosodnega organa države članice, ki ima pristojnost v zadevah starševske odgovornosti v skladu z Uredbo Sveta št. 2201/2003 74 , kadar obstaja konkretno in očitno tveganje, da bi otrok lahko bil nezakonito in nemudoma odpeljan iz države članice, v kateri se nahaja zadevni pravosodni organ. V državah članicah, ki so pogodbenice Haaške konvencije z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok, in kadar se Uredba Sveta št. 2201/2003 ne uporablja, veljajo določbe Haaške konvencije.

5.Države članice zagotovijo, da podatki, vneseni v SIS, navajajo, v katero od kategorij iz odstavka 2 sodi pogrešana oseba. Poleg tega države članice zagotovijo tudi, da podatki, vneseni v SIS, navajajo, za katero vrsto primera v zvezi s pogrešano ali ranljivo osebo gre. Pravila o kategorizaciji vrst primerov in vnosu takih podatkov se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

6.Štiri mesece preden otrok, v zvezi s katerim je bil izdan razpis ukrepa v skladu s tem členom, postane polnoleten, CS-SIS samodejno obvesti državo članico izdajateljico, da je treba posodobiti razlog za zahtevek in ukrep, ki ga je treba sprejeti, ali pa izbrisati razpis ukrepa.

7.Kadar obstajajo jasni znaki, da so vozila, plovila ali zrakoplovi povezani z osebo, za katero velja razpis ukrepa v skladu z odstavkom 2, se lahko izdajo razpisi ukrepov v zvezi z navedenimi vozili, plovili in zrakoplovi, da se ta oseba izsledi. V teh primerih se med razpisom ukrepa v zvezi s pogrešano osebo in razpisom ukrepa v zvezi s predmetom vzpostavi povezava v skladu s členom 60. Tehnična pravila za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz tega odstavka se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 33
Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

1.V primeru izsleditve osebe iz člena 32 pristojni organi ob upoštevanju odstavka 2 državi članici, ki je izdala razpis ukrepa, sporočijo kraj, kjer se oseba nahaja. V primeru pogrešanih otrok ali otrok, ki jih je treba zaščititi, se država članica izvršiteljica takoj posvetuje z državo članico izdajateljico, da se lahko nemudoma dogovorita o ukrepih, ki se sprejmejo, da se zaščitijo največje koristi za otroka. Pristojni organi lahko, v primerih iz člena 32(2)(a) in (c), osebo odpeljejo na varno, da se prepreči njena nadaljnja pot, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.

2.Podatki o polnoletni pogrešani osebi, ki je bila izsledena, se lahko sporočijo samo s privolitvijo zadevne osebe, razen kadar gre za sporočanje med pristojnimi organi. Vendar lahko pristojni organi sporočijo osebi, ki je osebo prijavila kot pogrešano, da je bil razpis ukrepa izbrisan, ker je bila oseba izsledena.

POGLAVJE VIII

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI Z OSEBAMI, ISKANIMI ZARADI SODELOVANJA V SODNEM POSTOPKU

Člen 34
Cilji in pogoji izdaje razpisov ukrepov

1.Da bi države članice sporočile kraj prebivanja ali stalnega prebivališča iskanih oseb, na zahtevo pristojnega organa vnesejo podatke v SIS o:

(a)pričah;

(b)osebah, ki jim je bil vročen poziv za zglasitev pred pravosodnimi organi v zvezi s kazenskim postopkom, zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane, ali o osebah, ki se iščejo, da se jim nalog vroči;

(c)osebah, ki jim je treba vročiti kazensko sodbo ali druge dokumente v zvezi s kazenskim postopkom zaradi dejanj, zaradi katerih so preganjane;

(d)osebah, ki jim je treba vročiti poziv za nastop prestajanja zaporne kazni.

2.Kadar obstajajo jasni znaki, da so vozila, plovila ali zrakoplovi povezani z osebo, za katero velja razpis ukrepa v skladu z odstavkom 1, se lahko izdajo razpisi ukrepov v zvezi z navedenimi vozili, plovili in zrakoplovi, da se ta oseba izsledi. V teh primerih sta razpis ukrepa v zvezi z osebo in razpis ukrepa v zvezi s predmetom povezana v skladu s členom 60. Tehnična pravila za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz tega odstavka se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 35
Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

Zahtevani podatki se državi članici, ki jih zahteva, sporočijo z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

POGLAVJE IX

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI Z OSEBAMI IN PREDMETI ZARADI PRIKRITE KONTROLE, POIZVEDOVALNE KONTROLE ALI NAMENSKE KONTROLE

Člen 36
Cilji in pogoji izdaje razpisov ukrepov

1.Podatki o osebah ali vozilih, plovilih, zrakoplovih in zabojnikih se za namene prikrite, poizvedovalne ali namenske kontrole iz člena 37(4) vnesejo v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

2.Razpis ukrepa se lahko izda za namene kazenskega pregona, izvrševanja kazenske sodbe in preprečevanja ogrožanja javne varnosti:

(a)kadar obstajajo jasni znaki, da oseba namerava izvršiti ali izvršuje hudo kaznivo dejanje, zlasti kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ;

(b)kadar so podatki iz člena 37(1) potrebni za izvršitev kazenske sodbe v zvezi z osebo, obsojene hudega kaznivega dejanja, zlasti kaznivega dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ; ali

(c)kadar se na podlagi celovite ocene osebe, zlasti na podlagi njenih preteklih storjenih kaznivih dejanj, lahko domneva, da bo tudi v bodoče storila huda kazniva dejanja, zlasti kazniva dejanja iz člena 2(2) Okvirnega sklepa 2002/584/PNZ.

3.Poleg tega se, če nacionalno pravo to dovoljuje, razpis ukrepa lahko izda na zahtevo organov, pristojnih za nacionalno varnost, kadar obstajajo jasni znaki, da so podatki iz člena 37(1) potrebni za preprečitev resne grožnje, ki jo predstavlja zadevna oseba, ali drugih resnih groženj za notranjo ali zunanjo nacionalno varnost. Država članica, ki izda razpis ukrepa v skladu s tem odstavkom, o tem obvesti druge države članice. Vsaka država članica določi, katerim organom se posredujejo ti podatki.

4.Kadar obstajajo jasni znaki, da so vozila, plovila, zrakoplovi in zabojniki povezani s hudimi kaznivimi dejanji iz odstavki 2 ali resnimi grožnjami iz odstavka 3, se lahko izdajo razpisi ukrepov v zvezi z navedenimi vozili, plovili, zrakoplovi in zabojniki.

5.Kadar obstajajo jasni znaki, da so blanketni uradni dokumenti in izdani identifikacijski dokumenti povezani s hudimi kaznivimi dejanji iz odstavka 2 ali resnimi grožnjami iz odstavka 3, se lahko izdajo razpisi ukrepov v zvezi z navedenimi dokumenti, ne glede na identiteto prvotnega imetnika identifikacijskega dokumenta, če obstaja. Tehnična pravila za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz tega odstavka se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 37
Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

1.Za namene prikrite, poizvedovalne ali namenske kontrole se lahko pri mejni kontroli in drugih policijskih ter carinskih preverjanjih ali drugih dejavnostih preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona znotraj države članice v celoti ali delno zberejo in posredujejo organu, ki je izdal razpis ukrepa, naslednji podatki:

(a)podatek, da je bila oseba ali vozilo, plovilo, zrakoplov, zabojnik, blanketni uradni dokument ali izdani osebni dokument, v zvezi s katerimi je bil izdan razpis ukrepa, izsleden;

(b)kraj, čas in razlog kontrole;

(c)pot in namembni kraj potovanja;

(d)osebe, ki spremljajo zadevne osebe, ali potniki v vozilu, na plovilu ali zrakoplovu ali osebe, ki spremljajo imetnika blanketnega uradnega dokumenta ali izdanega identifikacijskega dokumenta, za katere se lahko utemeljeno domneva, da so povezani z zadevnimi osebami;

(e)razkrita identiteta in osebni opis osebe, ki uporablja blanketni uradni dokument ali izdani osebni dokument, v zvezi s katerim je izdan razpis ukrepa;

(f)uporabljeno vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik;

(g)predmeti, ki jih ima oseba s seboj, vključno potovalni dokument;

(h)okoliščine, v katerih je bila izsledena oseba ali vozilo, plovilo, zrakoplov, zabojnik, blanketni uradni dokument ali izdani osebni dokument.

2.Podatki iz odstavka 1 se posredujejo z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3.Glede na operativne okoliščine in v skladu z nacionalno zakonodajo prikrita kontrola zajema rutinsko kontrolo osebe ali predmeta, da se zbere čim več podatkov iz odstavka 1, ne da bi se da bi se razkrilo, da gre za prikrito kontrolo.

4.Glede na operativne okoliščine in v skladu z nacionalno zakonodajo poizvedovalna kontrola zajema bolj poglobljeno kontrolo in zaslišanje osebe. Če se nacionalna zakonodaja države članice poizvedovalne kontrole ne dovoljuje, se ta ukrep za to državo članico nadomesti s prikrito kontrolo.

5.Pri izvajanju namenskih kontrol se lahko v skladu z nacionalno zakonodajo zaradi namenov iz člena 36 opravi preiskava oseb, vozil, plovil, zrakoplovov, zabojnikov in predmetov, ki jih ima oseba s seboj. Preiskave se izvedejo v skladu z nacionalno zakonodajo. Če se po zakonodaji države članice namenska kontrola ne dovoli, se ta ukrep za to državo članico nadomesti s poizvedovalno kontrolo.

POGLAVJE X

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI S PREDMETI ZARADI ZASEGA ALI ZA ZAGOTOVITEV DOKAZOV V KAZENSKIH POSTOPKIH

Člen 38
Cilji in pogoji izdaje razpisov ukrepov

1.V SIS se vnesejo podatki v zvezi s predmeti, iskanimi zaradi zasega za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih.

2.Vnesejo se naslednje kategorije zlahka prepoznavnih predmetov:

(a)motorna vozila, kakor so določena po nacionalni zakonodaji, ne glede na pogon;

(b)priklopniki z lastno težo nad 750 kg;

(c)stanovanjske prikolice;

(d)industrijska oprema;

(e)plovila;

(f)motorji plovil;

(g)zabojniki;

(h)zrakoplovi;

(i)strelno orožje;

(j)ukradeni, odtujeni ali izgubljeni blanketni uradni dokumenti;

(k)izdani identifikacijski dokumenti, kot so potni listi, osebne izkaznice, vozniška dovoljenja, dovoljenja za prebivanje in potovalni dokumenti, ki so bili ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali neveljavni ali ki naj bi bili taki dokumenti, vendar so ponarejeni;

(l)potrdila o registraciji vozil in registrske tablice vozil, ki so bili ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali neveljavni ali ki naj bi bili taki dokumenti ali tablice, vendar so ponarejeni;

(m)bankovci (registrirani bankovci) in ponarejeni bankovci;

(n)tehnična oprema, izdelki informacijske tehnologije in drugi zlahka prepoznavni predmeti visoke vrednosti;

(o)prepoznavni sestavni deli motornih vozil;

(p)prepoznavni sestavni deli industrijske opreme.

3.Opredelitev novih podkategorij predmetov iz odstavka 2(n) in tehnična pravila za vnašanje, posodabljanje, brisanje in iskanje podatkov iz odstavka 2 se določijo in oblikujejo v okviru izvedbenih ukrepov v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 39
Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

1.Kadar iskanje pokaže, da za izsleden predmet obstaja razpis ukrepa, organ, ki je to ugotovil, v skladu z nacionalno zakonodajo zaseže predmet in se poveže z organom, ki je izdal razpis ukrepa, da se dogovorita o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. V ta namen se lahko v skladu s to uredbo posredujejo tudi osebni podatki.

2.Podatki iz odstavka 1 se posredujejo z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

3.Država članica, ki je predmet izsledila, sprejme zahtevane ukrepe v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

POGLAVJE XI

RAZPISI UKREPOV V ZVEZI Z NEZNANIMI ISKANIMI OSEBAMI ZA NAMENE IDENTIFIKACIJE V SKLADU Z NACIONALNO ZAKONODAJO TER OPRAVLJANJE POIZVEDB NA PODLAGI BIOMETRIČNIH PODATKOV

Člen 40
Razpisi ukrepov v zvezi z neznanimi iskanimi osebami za prijetje v skladu z nacionalno zakonodajo

V SIS se lahko vnesejo daktilografski podatki, ki se ne nanašajo na osebe, v zvezi s katerimi se izda razpis ukrepa. Ti daktilografski podatki so bodisi popolni ali nepopolni nizi prstnih odtisov bodisi odtisi dlani, odkriti na kraju izvršitve dejanja, ki se preiskuje, ali hudega ali terorističnega kaznivega dejanja, in kadar je mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da pripadajo storilcu kaznivega dejanja. Daktilografski podatki iz te kategorije se shranijo kot „neznani osumljenec ali iskana oseba“, če pristojni organi ne morejo ugotoviti identitete osebe s pomočjo katere koli druge nacionalne, evropske ali mednarodne podatkovne zbirke.

Člen 41
Izvršitev ukrepa na podlagi razpisa ukrepa

V primeru zadetka ali morebitnega ujemanja s podatki, shranjenimi v skladu s členom 40, se identiteta osebe ugotovi v skladu z nacionalno zakonodajo, hkrati pa se preveri, da daktilografski podatki, shranjeni v SIS, pripadajo tej osebi. Države članice si izmenjujejo dopolnilne podatke, da se omogoči hitra preiskava zadeve.

Člen 42
Posebna pravila za preverjanje ali opravljanje poizvedb na podlagi fotografij, podob obraza, daktilografskih podatkov in profilov DNK

1.Fotografije, podobe obraza, daktilografski podatki in profili DNK se pridobijo iz SIS, da se preveri identiteta osebe, ki je bila izsledena na podlagi alfanumerične poizvedbe v SIS.

2.Daktilografski podatki se lahko uporabijo tudi za identifikacijo osebe. Za namene identifikacije osebe se opravijo poizvedbe na podlagi daktilografskih podatkov, shranjenih v SIS, če identitete osebe ni mogoče ugotoviti na drug način.

3.Iskanje po daktilografskih podatkih, shranjenih v SIS v zvezi z razpisi ukrepov, izdanih na podlagi člena 26, člena 34(1)(b) in (d) ter člena 36, se lahko opravi tudi s popolnimi ali nepopolnimi nizi prstnih odtisov ali z odtisi dlani, odkritimi na kraju izvršitve kaznivega dejanja, ki se preiskuje, kadar je mogoče z veliko verjetnostjo domnevati, da pripadajo storilcu kaznivega dejanja, če pristojni organi ne morejo ugotoviti identitete osebe s pomočjo katere koli druge nacionalne, evropske ali mednarodne podatkovne zbirke.

4.Fotografije in podobe obraza se lahko uporabijo za identifikacijo osebe, takoj ko to postane tehnično izvedljivo in ob zagotovitvi visoke stopnje zanesljivosti identifikacije. Identifikacija na podlagi fotografij ali podob obraza se lahko uporabi le na rednih mejnih prehodih, kjer se uporabljajo samopostrežni sistemi in avtomatizirani sistemi mejnega nadzora.

POGLAVJE XII

PRAVICA DO DOSTOPA DO RAZPISOV UKREPOV IN NJIHOVA HRAMBA

Člen 43
Organi s pravico do dostopa do razpisov ukrepov

1.Dostop do podatkov, vnesenih v SIS, in pravico do opravljanja poizvedb neposredno v njem ali v kopiji podatkov SIS imajo izključno organi, pristojni za:

(a)nadzor meje v skladu z Uredbo (ES) št. 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (zakonik o schengenskih mejah);

(b)policijske in carinske kontrole v zadevni državi članici ter usklajevanje takih preverjanj s strani imenovanih organov;

(c)druge dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter kazenskega pregona v zadevni državi članici;

(d)preverjanje pogojev in odločanje v zvezi z vstopom in prebivanjem državljanov tretjih držav na ozemlju držav članic, vključno z odločanjem o dovoljenjih za prebivanje in vizumih za dolgoročno prebivanje, ter vračanjem državljanov tretjih držav;

2.Tudi nacionalni pravosodni organi, vključno s tistimi, ki so v okviru svojih nalog v skladu z nacionalno zakonodajo pristojni za uvedbo javnega pregona v kazenskem postopku in za sodne preiskave pred vložitvijo obtožnice, ter njihovi usklajevalni organi imajo pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in pravico do neposrednega opravljanja poizvedb v SIS.

3.Pristojni organi, odgovorni za izvajanje nalog iz odstavka 1(c), imajo v okviru svojih nalog pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in pravico do neposrednega opravljanja poizvedb v SIS. Dostop teh organov ureja zakonodaja vsake države članice.

4.Organi iz tega člena se uvrstijo na seznam iz člena 53(8).

Člen 44
Organi za registracijo vozil

1.Službe držav članic, pristojne za izdajanje potrdil o registraciji vozil, kot je določeno v Direktivi Sveta 1999/37/ES 75 , imajo dostop do naslednjih podatkov, vnesenih v SIS v skladu s členom 38(2)(a), (b), (c) in (l) te uredbe, samo za namen preverjanja, ali so vozila, ki so jim bila predložena za registracijo, ukradena, odtujena, izgubljena ali iskana za namene zagotovitve dokazov v kazenskih postopkih, in sicer:

(a)podatkov o motornih vozilih, kakor so določena po nacionalni zakonodaji, ne glede na pogonski sistem;

(b)podatkov o priklopnikih z lastno težo nad 750 kg in stanovanjskih prikolicah;

(c)podatkov o ukradenih, odtujenih, izgubljenih ali neveljavnih potrdilih o registraciji vozil in registrskih tablicah vozil.

Dostop do navedenih podatkov s strani služb, prisojnih za izdajanje potrdil o registraciji vozil, ureja nacionalna zakonodaja zadevne države članice.

2.Službe iz odstavka 1, ki so vladne službe, imajo pravico do neposrednega dostopa do podatkov v SIS.

3.Službe iz odstavka 1, ki niso vladne službe, imajo dostop do podatkov v SIS samo s posredovanjem organa iz člena 43 te uredbe Navedeni organ ima pravico do podatkov in njihovega posredovanja zadevni službi. Zadevna država članica zagotovi, da zadevna služba in njeni zaposleni spoštujejo vse omejitve glede dovoljene uporabe podatkov, ki jim jih je posredoval organ.

4.Člen 39 te uredbe se ne uporablja za dostop, pridobljen v skladu s tem členom. Obveščanje policijskih ali pravosodnih organov s strani služb iz odstavka 1 glede katerih koli podatkov, ki jih te službe odkrijejo ob uporabi SIS in v zvezi s katerimi se pojavi sum storitve kaznivega dejanja, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 45
Organi za registracijo plovil in zrakoplovov

1.Službe držav članic, pristojne za izdajanje potrdil o registraciji ali za upravljanje prometa plovil, vključno z motorji plovil in zrakoplovi, imajo dostop do naslednjih podatkov, vnesenih v SIS v skladu s členom 38(2)te uredbe, samo za namen preverjanja, ali so plovila, vključno z motorji plovil, zrakoplovi ali zabojniki, ki so jim bili predloženi za registracijo ali katerih promet se upravlja, ukradeni, odtujeni, izgubljeni ali iskani za namene zagotovitve dokazov v kazenskih postopkih, in sicer:

(a)podatkov o plovilih;

(b)podatkov o motorjih plovil;

(c)podatkov o zrakoplovih.

Ob upoštevanju odstavka 2 zakonodaja vsake države članice ureja dostop služb zadevne države članice do navedenih podatkov.. Dostop do podatkov iz točk (a) do (c) je omejen na posebna obvestila zadevnih služb.

2.Službe iz odstavka 1, ki so vladne službe, imajo pravico do neposrednega dostopa do podatkov v SIS.

3.Službe iz odstavka 1, ki niso vladne službe, imajo dostop do podatkov v SIS samo s posredovanjem organa iz člena 43 te uredbe. Navedeni organ ima pravico do neposrednega dostopa in posredovanja navedenih podatkov zadevni službi. Zadevna država članica zagotovi, da zadevna služba in njeni zaposleni spoštujejo vse omejitve glede dovoljene uporabe podatkov, ki jim jih je posredoval organ.

4.Člen 39 te uredbe se ne uporablja za dostop, pridobljen v skladu s tem členom. Obveščanje policijskih ali pravosodnih organov s strani služb iz odstavka 1 glede katerih koli podatkov, ki jih te službe odkrijejo ob uporabi SIS in v zvezi s katerimi se pojavi sum kaznivega dejanja, ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 46
Dostop Europola do podatkov SIS

1.Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ima, v okviru svojih pristojnosti, pravico do dostopa do SIS in iskanja podatkov v njem.

2.Kadar Europol na podlagi poizvedbe v SIS odkrije razpis ukrepa, obvesti državo članico izdajateljico na načine, določene v Uredbi (EU) 2016/794.

3.Podatki, pridobljeni na podlagi poizvedbe v SIS, se lahko uporabijo le s soglasjem zadevne države članice. Če država članica dovoli uporabo teh podatkov, ravnanje z njimi s strani Europola ureja Uredba (EU) 2016/794. Europol lahko te podatke posreduje tretjim državam in tretjim organom le s soglasjem zadevne države članice.

4.Europol lahko zadevno državo članico zaprosi za dodatne podatke v skladu z določbami Uredbe (EU) 2016/794.

5.Europol:

(a)ne sme, brez poseganja v odstavke 3, 4 in 6, povezati delov SIS z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, s katerim upravlja Europol ali se uporablja v okviru Europola, prenašati podatkov iz SIS, do katerih ima dostop, na tak računalniški sistem ali prenesti ali kako drugače kopirati kateri koli del SIS;

(b)omeji dostop do podatkov, vnesenih v SIS, samo na za to posebej pooblaščeno osebje Europola;

(c)sprejme in uporablja ukrepe iz členov 10 in 11;

(d)dovoli Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, da preverja dejavnosti Europola pri uveljavljanju pravice Europola do dostopa in iskanja podatkov, vnesenih v SIS.

6.Podatki se lahko kopirajo samo za tehnične namene, če je tako kopiranje potrebno, da lahko ustrezno pooblaščeno osebje Europola opravi neposredno poizvedbo. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Tehnične kopije se uporabljajo za namene shranjevanja podatkov SIS, medtem ko se po navedenih podatkih opravljajo poizvedbe. Po opravljeni poizvedbi se tehnične kopije izbrišejo. Taka uporaba ne pomeni nezakonitega prenosa ali kopiranja podatkov SIS. Europol ne kopira podatkov ali dodatnih podatkov o razpisu ukrepa, ki jih vnesejo države članice ali izvirajo iz CS-SIS, v druge sisteme Europola.

7.Vse kopije iz odstavka 6, s katerimi se ustvarjajo nepriključene podatkovne zbirke, se lahko shranjujejo največ za 48 ur. To obdobje se v izrednih razmerah lahko podaljša do konca izrednih razmer. Europol o vseh takih podaljšanjih poroča Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

8.Europol lahko sprejema in obdeluje dopolnilne podatke o ustreznih razpisih ukrepov v SIS, če se pravila za obdelavo podatkov iz odstavkov 2 do 7 ustrezno uporabljajo.

9.Za namene preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja in zagotavljanja ustrezne celovitosti in varnosti podatkov bi moral Europol voditi evidenco za vsak dostop do SIS in v njem opravljeno poizvedbo. Take evidence se ne štejejo za nezakonit prenos ali kopiranje katerega koli dela SIS.

Člen 47
Dostop Eurojusta do podatkov SIS

1.Nacionalni člani Eurojusta in njihovi pomočniki imajo v okviru svojih pooblastil pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljanja poizvedb v njem v skladu s členi 26, 32, 34, 38 in 40.

2.Kadar iskalna poizvedba, ki jo opravi nacionalni član Eurojusta, razkrije obstoj razpisa ukrepa v SIS, član Eurojusta o tem obvesti državo članico izdajateljico.

3.Nobena določba iz tega člena se ne razlaga na način, ki bi vplival na določbe Sklepa 2002/187/PNZ glede varstva podatkov in odškodninske odgovornosti za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo takih podatkov s strani nacionalnih članov Eurojusta ali njihovih pomočnikov ali ki bi vplival na pooblastila skupnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z navedenim sklepom.

4.Vsak dostop in vsaka poizvedba, ki jo opravi nacionalni član Eurojusta ali pomočnik, se v skladu z določbami člena 12 evidentira, evidentira pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih so dostopili.

5.Noben del SIS ne sme biti povezan z nobenim računalniškim sistemom, ki se za zbiranje in obdelavo podatkov uporablja v okviru Eurojusta, prav tako se na tak računalniški sistem ne smejo prenesti podatki, vsebovani v SIS, do katerih imajo dostop nacionalni člani ali njihovi pomočniki. Noben del SIS se ne sme prenesti. Vodenje evidenc o dostopu in iskalnih poizvedbah ne šteje za nezakoniti prenos ali kopiranje podatkov SIS.

6.Dostop do podatkov, vnesenih v SIS, se omeji na nacionalne člane in njihove pomočnike ter se ne razširi na vse osebje Eurojusta.

7.Sprejmejo in uporabljajo se ukrepi za zagotovitev varnosti in zaupnosti, kakor so opredeljeni v členih 10 in 11.

Člen 48
Dostop do podatkov SIS s strani skupin evropske mejne in obalne straže, skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in članov podporne skupine za upravljanje migracij

1.V skladu s členom 40(8) Uredbe (EU) 2016/1624 imajo člani skupin evropske mejne in obalne straže, skupine osebja, ki opravljajo za naloge v zvezi z vračanjem, in člani podpornih skupin za upravljanje migracij v okviru svojih pristojnosti pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljanja poizvedb v njem.

2.Člani skupin evropske mejne in obalne straže, skupine osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, in člani podpornih skupin za upravljanje migracij dostopajo do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljajo poizvedbe v njem v skladu z odstavkom 1 prek tehničnega vmesnika, ki ga vzpostavi in vzdržuje Evropska agencija za mejno in obalno stražo, kakor je določeno v členu 49(1).

3.Kadar iskalna poizvedba, ki jo opravi član skupin evropske mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, ali član podporne skupine za upravljanje migracij, razkrije obstoj razpisa ukrepa v SIS, se o tem obvesti država članica izdajateljica. V skladu s členom 40 Uredbe (EU) 2016/1624 lahko člani skupin ukrepajo le v odziv na razpis ukrepa v SIS po navodilih in praviloma ob prisotnosti mejnih policistov ali osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, iz države članice gostiteljice, v kateri delujejo. Država članica gostiteljica lahko člane skupin pooblasti, da delujejo v njenem imenu.

4.Vsak dostop in vsaka poizvedba, ki jo opravi član skupin evropske mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, ali član podporne skupine za upravljanje migracij, se evidentira v skladu z določbami člena 12, evidentira pa se tudi uporaba podatkov, do katerih so dostopili.

5.Dostop do podatkov, vnesenih v SIS, je omejen na člana skupin evropske mejne in obalne straže ali skupin osebja, ki opravljajo naloge v zvezi z vračanjem, ali člana podporne skupine za upravljanje migracij in se ne razširi na nobenega drugega člana skupine.

6.Sprejmejo in uporabljajo se ukrepi za zagotovitev varnosti in zaupnosti, kakor so opredeljeni v členih 10 in 11.

Člen 49
Dostop Evropske agencije za mejno in obalno stražo do podatkov SIS

1.Za namene člena 48(1) in odstavka 2 tega člena Evropska agencija za mejno in obalno stražo vzpostavi in vzdržuje tehnični vmesnik, ki omogoča neposredno povezavo s centralnim SIS.

2.Evropska agencija za mejno in obalno stražo ima za namene opravljanja nalog, ki so ji dodeljene na podlagi uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS, in opravljanja poizvedb v njem v skladu s členi 26, 32, 34, 36 in členom 38(2) (j) in (k).

3.Kadar preverjanje, ki ga opravi Evropska agencija za mejno in obalno stražo, razkrije obstoj razpisa ukrepa v SIS, se uporabi postopek iz člena 22 uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).

4.Nobena določba tega člena v zvezi z varstvom podatkov in odškodninsko odgovornostjo za vsako nedovoljeno ali nepravilno obdelavo teh podatkov s strani Evropske agencije za mejno in obalno stražo se ne razlaga na način, ki bi vplival na določbe Uredbe (EU) 2016/1624.

5.Vsak dostop in vsaka poizvedba, ki jo opravi Evropska agencija za mejno in obalno stražo, se evidentira v skladu z določbami člena 12, evidentira pa se tudi vsaka uporaba podatkov, do katerih je dostopila.

6.Razen kadar je to nujno za opravljanje nalog za namene uredbe o vzpostavitvi evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), se noben del SIS ne sme povezati z nobenim računalniškim sistemom za zbiranje in obdelavo podatkov, ki se uporablja v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo, prav tako se podatki iz SIS, do katerih ima dostop Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ne smejo prenesti v tak sistem. Noben del SIS se ne sme prenesti. Vodenje evidenc o dostopu in iskalnih poizvedbah ne šteje za prenos ali kopiranje podatkov SIS.

7.Evropska agencija za mejno in obalno stražo sprejme in uporablja ukrepe za zagotovitev varnosti in zaupnosti, kakor so opredeljeni v členih 10 in 11.

Člen 50
Obseg dostopa

Končni uporabniki, vključno z Europolom, nacionalnimi člani Eurojusta in njihovimi pomočniki ter Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo, smejo dostopati samo do tistih podatkov, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

Člen 51
Obdobje hrambe razpisov ukrepov

1.Razpisi ukrepov, vneseni v SIS na podlagi te uredbe, se hranijo le toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili vneseni.

2.Država članica, ki je izdala razpis ukrepa, v petih letih po vnosu takega razpisa ukrepa v SIS preveri, ali je razpis ukrepa še treba hraniti. Razpisi ukrepov, izdani za namene člena 36 te uredbe, se hranijo največ eno leto.

3.Razpisi ukrepov v zvezi z blanketnimi uradnimi dokumenti in izdanimi identifikacijskimi dokumenti, vnesenimi v skladu s členom 38, se hranijo največ deset let. Za kategorije razpisov ukrepov v zvezi s predmeti se lahko določijo krajša obdobja hrambe z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

4.Vsaka država članica po potrebi določi krajše roke za preverjanje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

5.Ko osebje urada SIRENE, odgovorno za usklajevanje in preverjanje kakovosti podatkov, ugotovi, da je razpis ukrepa v zvezi z osebo dosegel svoj namen in bi ga bilo treba izbrisati iz SIS, v obvestilu na to opozori organ, ki je izdal razpis ukrepa. Organ ima na voljo 30 koledarskih dni od prejema tega obvestila, da sporoči, da je bil razpis ukrepa izbrisan ali bo izbrisan, ali navede razloge, da ga ohrani. Če organ ne odgovori v 30 dneh, osebje urada SIRENE izbriše razpis ukrepa. Uradi SIRENE sporočijo vse ponavljajoče se težave na tem področju svojim nacionalnim nadzornim organom.

6.Država članica izdajateljica se lahko v roku za preverjanje na podlagi celostne posamične ocene, ki se evidentira, odloči še nekaj časa obdržati razpis ukrepa, če se to izkaže kot potrebno za namene, za katere je bil izdan razpis ukrepa. V tem primeru se smiselno uporabi odstavek 2 tudi za podaljšanje. Vsako podaljšanje razpisa ukrepa se sporoči CS-SIS.

7.Razpisi ukrepov se samodejno izbrišejo po preteku roka za preverjanje iz odstavka 2, razen če je država članica izdajateljica CS-SIS obvestila o podaljšanju razpisa ukrepa v skladu z odstavkom 6. CS-SIS štiri mesece pred predvidenim datumom izbrisa podatkov iz sistema o tem samodejno obvesti države članice.

8.Države članice hranijo statistične podatke o številu razpisov ukrepov, katerih obdobje hrambe je bilo podaljšano v skladu z odstavkom 6.

POGLAVJE XIII

IZBRIS RAZPISOV UKREPOV

Člen 52
Izbris razpisov ukrepov

1.Razpisi ukrepov za prijetje zaradi predaje ali izročitve v skladu s členom 26 se izbrišejo, ko se je oseba predala ali je bila izročena pristojnim organom države članice izdajateljice. Izbrišejo se lahko tudi, kadar je pristojni pravosodni organ v skladu z nacionalno zakonodajo preklical sodbo, na kateri je temeljil razpis ukrepa.

2.Razpisi ukrepov v zvezi s pogrešanimi osebami se izbrišejo skladno z naslednjimi pravili:

(a)V zvezi s pogrešanimi otroki v skladu s členom 32 se razpis ukrepa izbriše:

–po razrešitvi primera, na primer ko se je otrok vrnil v matično državo ali ko so pristojni organi države članice izvršiteljice sprejeli odločbo glede skrbništva nad otrokom;

–po izteku razpisa ukrepa v skladu s členom 51;

–po tem, ko je pristojni organ države članice izdajateljice izdal odločbo; ali

–po izsleditvi otroka.

b)    Kadar se ne zahtevajo zaščitni ukrepi, se razpis ukrepa v zvezi s pogrešanimi odraslimi v skladu s členom 32 izbriše, in sicer:

–po tem, ko je bil zahtevani ukrep izvršen (država članica izvršiteljica ugotovi, kje se oseba nahaja);

–po izteku razpisa ukrepa v skladu s členom 51; ali

–po tem, ko je pristojni organ države članice izdajateljice izdal odločbo.

(c)    V zvezi s pogrešanimi odraslimi v skladu s členom 32 se razpis ukrepa izbriše, kadar se zahtevajo zaščitni ukrepi, in sicer:

–po izvedbi zahtevanega ukrepa (oseba se zaščiti);

–po izteku razpisa ukrepa v skladu s členom 51; ali

–po tem, ko je pristojni organ države članice izdajateljice izdal odločbo.

V skladu z nacionalno zakonodajo in kadar je bila oseba na podlagi odločitve pristojnega organa prisilno nameščena, se razpis ukrepa ohrani, dokler se oseba ne vrne v matično državo.

3.Razpisi ukrepov v zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku, se izbrišejo skladno z naslednjimi pravili:

V zvezi z osebami, iskanimi zaradi sodelovanja v sodnem postopku v skladu s členom 34, se razpis ukrepa izbriše:

(a)ko pristojni organ države članice izdajateljice prejme obvestilo o kraju, kjer se oseba nahaja. Kadar urad SIRENE države članice izdajateljice ne more ukrepati v zvezi s sporočenimi podatki, mora o tem obvestiti urad SIRENE države članice izvršiteljice, da se težava razreši;

(b)po izteku razpisa ukrepa v skladu s členom 51; ali

(c)po tem, ko je pristojni organ države članice izdajateljice izdal odločbo.

Če je bil v državi članici najden zadetek in so bile podrobnosti o naslovu posredovane državi članici izdajateljici ter naslednji zadetek v tej državi članici kaže na isti naslov, se zadetek evidentira v državi članici izvršiteljici, vendar se niti podrobnosti o naslovu niti dopolnilni podatki ne pošljejo ponovno državi članici izdajateljici. V takih primerih država članica izvršiteljica obvesti državo članico izdajateljico o ponavljajočih se zadetkih, država članica izdajateljica pa preuči potrebo po ohranitvi razpisa ukrepa.

4.Razpisi ukrepov zaradi prikrite, poizvedovalne ali namenske kontrole se izbrišejo skladno z naslednjimi pravili:

Za prikrite, poizvedovalne ali namenske kontrole v skladu s členom 36 se razpis ukrepa izbriše:

(a)po izteku razpisa ukrepa v skladu s členom 51;

(b)ko pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo o izbrisu.

5.Razpisi ukrepov v zvezi s predmeti zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov se izbrišejo skladno z naslednjimi pravili:

V zvezi s predmeti zaradi zasega ali za zagotovitev dokazov v kazenskih postopkih v skladu s členom 38 se razpis ukrepa izbriše:

(a)po zasegu predmeta ali enakovrednem ukrepu, ko sta bila opravljena potrebno spremljanje in izmenjava dopolnilnih podatkov med uradi SIRENE, ali ko je za predmet začel veljati drugi sodni ali upravni postopek;

(b)po izteku razpisa ukrepa; ali

(c)ko pristojni organ države članice izdajateljice izda odločbo o izbrisu.

6.Razpisi ukrepov v zvezi z neznanimi iskanimi osebami v skladu s členom 40 se izbrišejo skladno z naslednjimi pravili:

7.(a)po identifikaciji osebe; ali

8.(b)po izteku razpisa ukrepa;

POGLAVJE XIV

SPLOŠNA PRAVILA ZA OBDELAVO PODATKOV

Člen 53
Obdelava podatkov SIS

1.Države članice lahko obdelujejo podatke iz člena 20 samo za namene, ki so določeni za vsako kategorijo razpisov ukrepov iz členov 26, 32, 34, 36, 38 in 40.

2.Podatki se lahko kopirajo samo za tehnične namene, če je tako kopiranje potrebno, da lahko organi iz člena 43 opravijo poizvedbo neposredno v SIS. Za te kopije se uporabljajo določbe te uredbe. Država članica ne kopira podatkov ali dodatnih podatkov o razpisu ukrepa, ki jih je vnesla druga država članica, iz svojega N.SIS ali iz CS-SIS v druge nacionalne podatkovne zbirke.

3.Tehnične kopije iz odstavka 2, s katerimi se ustvarjajo nepriključene podatkovne zbirke, se lahko shranjujejo največ za 48 ur. To obdobje se v izrednih razmerah lahko podaljša do konca izrednih razmer.

4.Države članice vzdržujejo posodobljen seznam navedenih kopij, ki je na voljo njihovim nacionalnim nadzornim organom, in zagotovijo, da se v zvezi z navedenimi kopijami uporabljajo določbe te uredbe, zlasti tiste iz člena 10.

5.Dostop do podatkov se dovoli samo v okviru pristojnosti nacionalnih organov iz člena 43 in osebju z ustreznimi pooblastili.

6.V zvezi z razpisi ukrepov iz členov 26, 32, 34, 36, 38 in 40 te uredbe mora biti obdelava podatkov iz teh členov za namene, ki so drugačni od namenov, zaradi katerih so bili vneseni v SIS, povezana s specifičnim primerom in utemeljena s potrebo po preprečitvi neposredne resne grožnje za javni red in varnost, ki temelji na resnih razlogih, povezanih z državno varnostjo, ali da se preprečijo huda kazniva dejanja. V ta namen se pridobi predhodno dovoljenje države članice, ki je izdala razpis ukrepa.

7.Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavki 1 do 6, pomeni zlorabo po nacionalni zakonodaji vsake države članice.

8.Vsaka država članica Agenciji pošlje seznam pristojnih organov, ki so v skladu s to uredbo pooblaščeni za neposredno opravljanje poizvedb po podatkih, shranjenih v SIS, in morebitne spremembe tega seznama. Ta seznam za vsak organ določa, o katerih podatkih lahko opravlja poizvedbe in za katere namene. Agencija zagotovi, da se seznam vsako leto objavi v Uradnem listu Evropske unije.

9.Če v zakonodaji Unije ni posebnih določb, se za podatke, ki se vnesejo v N.SIS, uporablja zakonodaja posamezne države članice.

Člen 54
Podatki SIS in nacionalne zbirke

1. Člen 53(2) ne posega v pravico države članice, da v svoji nacionalni zbirki hrani podatke SIS, povezane z ukrepi, ki so bili izvedeni na njenem ozemlju. Ti podatki se hranijo v nacionalnih zbirkah največ tri leta, razen če posebne določbe nacionalne zakonodaje določajo daljše obdobje hrambe.

2.Člen 53(2) ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je ta država članica izdala v SIS.

Člen 55
Obveščanje v primeru neizvršitve razpisa ukrepa

Če zahtevanega ukrepa ni mogoče izvesti, zaprošena država članica o tem takoj obvesti državo članico, ki je izdala razpis ukrepa.

Člen 56
Kakovost podatkov, ki se obdelujejo v SIS

1.Država članica, ki izda razpis ukrepa, je odgovorna, da so podatki točni, posodobljeni in zakonito vneseni v SIS.

2.Samo država članica, ki izda razpis ukrepa, sme spreminjati, dodajati, popravljati, posodabljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla.

3.Kadar ima država članica, ki ni tista, ki je izdala razpis ukrepa, dokaze, ki kažejo, da so nekateri podatki netočni ali so bili nezakonito shranjeni, o tem s pomočjo izmenjave dopolnilnih podatkov ob prvi priložnosti, vendar najpozneje v desetih dneh po tem, ko se je seznanila s temi dokazi, obvesti državo članico izdajateljico. Država članica izdajateljica preveri sporočilo in po potrebi nemudoma popravi ali izbriše sporni podatek.

4.Kadar državi članici ne moreta doseči dogovora v dveh mesecih od takrat, ko sta se prvič seznanili z dokazi, kakor je opisano v odstavku 3, država članica, ki ni tista, ki je izdala razpis ukrepa, predloži zadevo v odločitev zadevnim nacionalnim nadzornim organom.

5.Države članice izmenjajo dopolnilne podatke, kadar se oseba pritoži, da ni oseba, za katero je bil izdan razpis ukrepa. Kadar se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, se osebo, ki se je pritožila, obvesti o ukrepih iz člena 59.

6.Če je bil za osebo že izdan razpis ukrepa v SIS, se država članica, ki vnese nov razpis ukrepa, z državo članico, ki je vnesla prvi razpis ukrepa, dogovori glede vnosa razpisa ukrepa. Dogovor o tem se doseže na podlagi izmenjave dopolnilnih podatkov.

Člen 57
Varnostni incidenti

1.Varnostni incident je vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost SIS in bi lahko povzročil škodo za podatke SIS ali njihovo izgubo, zlasti v primeru morebitnega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

2.Varnostne incidente je treba obvladovati, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

3.Države članice o varnostnih incidentih obvestijo Komisijo, Agencijo in nacionalni nadzorni organ. Agencija o varnostnih incidentih obvesti Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

4.Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje SIS v državi članici ali v okviru Agencije ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, ki so jih vnesle ali poslale druge države članice, se zagotovijo državam članicam, o njem pa se poroča v skladu z načrtom obvladovanja incidentov, ki ga zagotovi Agencija.

Člen 58
Razlikovanje med osebami s podobnimi značilnostmi

Kadar je pri vnosu novega razpisa ukrepa očitno, da je v SIS že vnesena oseba z enakim elementom opisa identitete, se uporabi naslednji postopek:

(a)urad SIRENE naveže stik z organom, ki je zahteval vnos, da se pojasni, ali je razpis ukrepa izdan za isto osebo ali ne;

(b)kadar se z navzkrižnim preverjanjem ugotovi, da je oseba, na katero se nanaša nov razpis ukrepa, v resnici ista oseba, ki je že vnesena v SIS, urad SIRENE uporabi postopek za vnos več razpisov ukrepov iz člena 56(6). Kadar se s preverjanjem ugotovi, da gre v resnici za dve različni osebi, urad SIRENE odobri zahtevek za vnos novega razpisa ukrepa in doda potrebne elemente, da ne bi prišlo do napačne identifikacije.

Člen 59
Dodatni podatki za ravnanje v primeru zlorabe identitete

1.Kadar bi lahko prišlo do zamenjave med osebo, za katero se je razpis ukrepa dejansko nameraval izdati, in osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, država članica izdajateljica razpisu ukrepa doda podatke o slednji, pod pogojem izrecne privolitve te osebe, da se preprečijo negativne posledice napačne identifikacije.

2.Podatki o osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, se uporabljajo samo za to:

(a)da se pristojnemu organu omogoči razlikovanje med osebo, katere identiteta je bila zlorabljena, in osebo, ki je bila z razpisom ukrepa dejansko mišljena;

(b)da se osebi, katere identiteta je bila zlorabljena, omogoči, da izkaže svojo identiteto in dokaže, da je bila njena identiteta zlorabljena.

3.Za namen tega člena se lahko v SIS vnesejo in nadalje obdelajo samo naslednji osebni podatki:

(a)priimek(-mki);

(b)ime(-na);

(c)ime(-na)/priimek(-mki) ob rojstvu;

(d)prej uporabljana imena in priimki ter morebitna privzeta imena, po možnosti vnesena ločeno;

(e)vse morebitne objektivne in fizične posebnosti, ki se ne spreminjajo;

(f)kraj rojstva;

(g)datum rojstva;

(h)spol;

(i)fotografije in podobe obraza;

(j)prstni odtisi;

(k)državljanstvo(-a);

(l)vrsta osebnega identifikacijskega dokumenta;

(m)država izdajateljica osebnega identifikacijskega dokumenta;

(n)številka(-e) osebnega identifikacijskega dokumenta;

(o)datum izdaje osebnega identifikacijskega dokumenta;

(p)naslov žrtve zlorabe identitete;

(q)ime žrtvinega očeta;

(r)ime žrtvine matere.

4.Tehnična pravila za vnašanje in nadaljnjo obdelavo podatkov iz odstavka 3 se določijo v okviru izvedbenih ukrepov, ki se določijo in oblikujejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

5.Podatki iz odstavka 3 se izbrišejo istočasno z ustreznim razpisom ukrepa ali prej, če zadevna oseba tako želi.

6.Dostop do podatkov iz odstavka 3 imajo samo organi, ki imajo pravico do dostopa do ustreznega razpisa ukrepa. Dostop je dovoljen izključno zaradi preprečevanja napačne identifikacije.

Člen 60
Povezave med razpisi ukrepov

1.Država članica lahko vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov, ki jih vnese v SIS. Učinek take povezave je vzpostavitev razmerja med dvema ali več razpisi ukrepov.

2.Vzpostavitev povezave ne vpliva na določen ukrep, ki ga je treba sprejeti na podlagi posameznega povezanega razpisa ukrepa, ali na obdobje hrambe posameznega povezanega razpisa ukrepa.

3.Vzpostavitev povezave ne vpliva na pravice do dostopa, določene s to uredbo. Organom, ki nimajo pravice do dostopa do določenih kategorij razpisov ukrepov, ni omogočen vpogled v povezavo z razpisom ukrepa, do katerega nimajo dostopa.

4.Država članica vzpostavi povezavo med razpisi ukrepov samo, če za to obstaja operativna potreba.

5.Kadar država članica meni, da vzpostavitev povezave med razpisi ukrepov s strani druge države članice ni združljiva z njeno nacionalno zakonodajo ali njenimi mednarodnimi obveznostmi, lahko sprejme potrebne ukrepe za preprečitev dostopa do povezave s svojega nacionalnega ozemlja ali s strani njenih organov, ki niso na njenem ozemlju.

6.Tehnična pravila za povezovanje razpisov ukrepov se določijo in oblikujejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

Člen 61
Namen in obdobje hrambe dopolnilnih podatkov

1.Države članice v uradu SIRENE hranijo sklice na odločbe, na podlagi katerih je bil izdan razpis ukrepa, da bi se olajšala izmenjava dopolnilnih podatkov.

2.Osebni podatki, ki jih urad SIRENE hrani v zbirkah na podlagi izmenjave podatkov, se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namenov, zaradi katerih so bili zagotovljeni. V vsakem primeru se izbrišejo najpozneje leto dni po tem, ko se razpis ukrepa izbriše iz SIS.

3.Odstavek 2 ne posega v pravico države članice, da v svojih nacionalnih zbirkah hrani podatke o določenem razpisu ukrepa, ki ga je izdala, ali o razpisu ukrepa, v zvezi s katerim so bili na njenem ozemlju izvedeni ukrepi. Obdobje hrambe takih podatkov v teh zbirkah ureja nacionalna zakonodaja.

Člen 62
Prenos osebnih podatkov tretjim osebam

Podatki, ki se obdelujejo v SIS, in povezani dopolnilni podatki v skladu s to uredbo se ne posredujejo ali dajejo na voljo tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

Člen 63
Izmenjava podatkov o ukradenih, odtujenih, izgubljenih ali neveljavnih potnih listih z Interpolom

1.Z odstopanjem od člena 62 se številka potnega lista, država izdaje in vrsta dokumenta ukradenih, odtujenih, izgubljenih ali neveljavnih potnih listov, ki so vneseni v SIS, lahko izmenjajo s člani Interpola tako, da se vzpostavi povezava med SIS in podatkovno zbirko Interpola o ukradenih ali pogrešanih potovalnih dokumentih, pod pogojem da se med Interpolom in Evropsko unijo sklene sporazum. Sporazum določa, da se podatki, ki jih je vnesla država članica, lahko prenesejo le s soglasjem te države članice.

2.Sporazum iz odstavka 1 določa, da imajo dostop do posredovanih podatkov le člani Interpola iz držav, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Pred sklenitvijo tega sporazuma Svet zaprosi Komisijo za mnenje o ustrezni ravni varstva osebnih podatkov ter spoštovanja temeljnih pravic in svoboščin v zvezi s samodejno obdelavo osebnih podatkov v okviru Interpola in v državah, ki imajo svoje člane v Interpolu.

3.Sporazum iz odstavka 1 lahko za države članice določa tudi dostop do podatkov iz podatkovne zbirke Interpola o ukradenih ali pogrešanih potovalnih dokumentih prek SIS v skladu z zadevnimi določbami tega sklepa, ki urejajo razpise ukrepov v zvezi z ukradenimi, odtujenimi, izgubljenimi ali neveljavnimi potnimi listi, ki so vneseni v SIS.

POGLAVJE XV

VARSTVO PODATKOV

Člen 64
Veljavna zakonodaja

1.Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo v skladu s to uredbo izvaja Agencija.

2.Uredba (EU) 2016/679 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, če se nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo (EU) 2016/680 ne uporabljajo.

3.Za obdelavo podatkov s strani pristojnih nacionalnih organov za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, vključno s preprečevanjem ogrožanja javne varnosti, se uporabljajo nacionalne določbe, ki prenašajo Direktivo (EU) 2016/680.

Člen 65
Pravica do dostopa, popravka netočnih podatkov in izbrisa nezakonito shranjenih podatkov

1.Pravica posameznikov do dostopa do podatkov v SIS, ki se nanašajo nanje, in do popravka ali izbrisa takih podatkov se izvaja v skladu z zakonodajo države članice, pri kateri uveljavljajo to pravico.

2.Če nacionalna zakonodaja tako določa, nacionalni nadzorni organ odloči, ali se informacija lahko posreduje in na kakšen način.

3.Država članica, ki ni tista, ki je izdala razpis ukrepa, lahko posreduje informacije o takih podatkih samo, če je najprej dala državi članici izdajateljici možnost, da izrazi svoje stališče. To se naredi z izmenjavo dopolnilnih podatkov.

4.Država članica sprejme odločitev, da v skladu z nacionalno zakonodajo posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sporoči celotnih ali delnih informacij, v kolikor in tako dolgo, dokler je taka delna ali popolna omejitev nujen in sorazmeren ukrep v demokratični družbi ob ustreznem upoštevanju temeljnih pravic in pravnih interesov zadevne fizične osebe, da se:

(a)prepreči oviranje uradnih in sodnih poizvedb, preiskav ali postopkov;

(b)prepreči poseganje v preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj ali v izvrševanje kazni;

(c)zaščiti javna varnost;

(d)zaščiti varnost države;

(e)zaščitijo pravice in svoboščine drugih.

5.Vsaka oseba ima pravico zahtevati, da se netočni podatki v zvezi z njo popravijo ali da se nezakonito shranjeni podatki v zvezi z njo izbrišejo.

6.Zadevna oseba se obvesti v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od datuma, ko zaprosi za dostop, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

7.Zadevna oseba se v najkrajšem možnem času, v vsakem primeru pa najpozneje v treh mesecih od datuma, ko zaprosi za popravek ali izbris, obvesti o nadaljnjih ukrepih v zvezi z uveljavljanjem njenih pravic do popravka in izbrisa, lahko pa tudi prej, če nacionalna zakonodaja to omogoča.

Člen 66
Pravna sredstva

1.Vsaka oseba lahko na sodišču ali pri organu, pristojnem po zakonodaji katere koli države članice, vloži tožbo, s katero lahko zahteva dostop do podatka, njegov popravek ali izbris, pridobitev podatkov ali pridobitev odškodnine v zvezi z razpisom ukrepa, ki se nanaša nanjo.

2.Države članice se zavezujejo, da bodo brez poseganja v določbe člena 70 vzajemno izvrševale pravnomočne odločbe sodišč ali organov iz odstavka 1 tega člena.

3.Za zagotovitev doslednega pregleda nad delovanjem pravnih sredstev morajo nacionalni organi razviti standardni statistični sistem letnega poročanja o:

(a)številu zahtevkov za dostop do podatkov s strani posameznikov, predloženih upravljavcu podatkov, in številu primerov, v katerih je bil dostop do podatkov odobren;

(b)številu zahtevkov za dostop posameznikov, predloženih nacionalnemu nadzornemu organu, in številu primerov, v katerih je bil dostop do podatkov odobren;

(c)številu zahtevkov za popravek netočnih podatkov in izbris nezakonito shranjenih podatkov, predloženih upravljavcu podatkov, in številu primerov, v katerih so bili podatki popravljeni ali izbrisani;

(d)število zahtevkov za popravek netočnih podatkov in izbris nezakonito shranjenih podatkov, predloženih nacionalnim nadzornim organom;

(e)številu zadev, obravnavanih na sodiščih;

(f)številu zadev, v katerih je sodišče v kateri koli točki obtožbe odločilo v prid vlagatelju;

(g)vseh pripombah o primerih vzajemnega priznavanja pravnomočnih odločb, ki so jih izdala sodišča ali organi drugih držav članic v zvezi z razpisi ukrepov države članice izdajateljice.

Poročila nacionalnih nadzornih organov se pošljejo mehanizmu sodelovanja iz člena 69.

Člen 67
Nadzor nad N.SIS

1.Vsaka država članica zagotovi, da nacionalni nadzorni organi, imenovani v vsaki posamezni državi članici, ki jim je bila podeljena pristojnost iz poglavja VI Direktive (EU) 2016/680 ali poglavja VI Uredbe (EU) 2016/679, neodvisno nadzirajo zakonitost obdelave osebnih podatkov v SIS na svojem ozemlju in njihovega prenosa s svojega ozemlja, vključno z izmenjavo in nadaljnjo obdelavo dopolnilnih podatkov.

2.Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj na štiri leta izvede revizija postopkov obdelave podatkov v njihovem N.SIS v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Revizijo izvede nacionalni nadzorni organ oziroma jo nacionalni nadzorni organi naročijo neposredno pri neodvisnem revizorju za varstvo podatkov. Nacionalni nadzorni organ prevzame naloge neodvisnega revizorja in ohrani stalen nadzor nad njim.

3.Države članice svojemu nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta uredba.

Člen 68
Nadzor nad Agencijo

1.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se dejavnosti Agencije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem se uporabljajo dolžnosti in pooblastila iz členov 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

2.Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti Agencije v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o taki reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Agenciji, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Agencija ima možnost, da pred sprejetjem poročila poda pripombe.

Člen 69
Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

1.Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v skladu s svojimi nalogami in zagotavljajo usklajen nadzor nad SIS.

2.V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo relevantne informacije, pomagajo si pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe in drugih veljavnih pravnih aktov Unije, preučujejo težave, ugotovljene pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve morebitnih težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

3.Za namene iz odstavka 2 se nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov sestanejo vsaj dvakrat letno v okviru Evropskega odbora za varstvo podatkov, ustanovljenega z Uredbo (EU) 2016/679. Stroške in organizacijo teh sestankov krije Odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/679. Poslovnik se sprejme na prvem sestanku. Po potrebi se skupaj oblikujejo nadaljnji načini dela.

4.Skupno poročilo o dejavnostih glede usklajenega nadzora Odbor, ustanovljen z Uredbo (EU) 2016/679, vsaki dve leti pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

POGLAVJE XVI

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

Člen 70
Odškodninska odgovornost

1.Vsaka država članica je odgovorna za vsako škodo, ki jo z uporabo N.SIS povzroči posamezniku. To velja tudi za škodo, ki jo povzroči država članica izdajateljica, če je vnesla netočne podatke ali je podatke nezakonito shranjevala.

2.Kadar država članica, proti kateri je bila vložena tožba, ni država članica, ki je izdala razpis ukrepa, mora slednja na zahtevo povrniti zneske, ki so bili izplačani kot odškodnina, razen če je država članica, ki zahteva povrnitev zneskov, pri uporabi podatkov kršila to uredbo.

3.Kadar država članica z neizpolnjevanjem svojih obveznosti v skladu s to uredbo povzroči škodo v SIS, je ta država članica odškodninsko odgovorna za škodo, razen in kolikor Agencija ali druga država članica, ki sodeluje v SIS, ni sprejela primernih ukrepov za preprečitev škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

POGLAVJE XVII

KONČNE DOLOČBE

Člen 71
Spremljanje in statistični podatki

1.Agencija zagotovi, da se vzpostavijo postopki za spremljanje delovanja SIS glede na zastavljene cilje, povezane z rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

2.Za namene tehničnega vzdrževanja, poročanja in statističnih podatkov ima Agencija dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v centralnem SIS.

3.Agencija pripravlja dnevne, mesečne in letne statistične podatke, ki kažejo število evidenc na kategorijo razpisa ukrepa, letno število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa, število opravljenih poizvedb v SIS in število vseh dostopov do SIS za namene vnosa, posodobitve ali izbrisa razpisa ukrepa skupaj in za vsako državo članico. Ti pripravljeni statistični podatki ne vsebujejo nobenih osebnih podatkov. Letno statistično poročilo se objavi. Agencija zagotavlja tudi letne statistične podatke o uporabi funkcije, s katero razpisa ukrepa, izdanega na podlagi člena 26 te uredbe, začasno ni mogoče najti v sistemu, vključno z vsemi podaljšanji tega 48-urnega obdobja, skupaj in za vsako državo članico.

4.Države članice ter Europol, Eurojust in Evropska agencija za mejno in obalno stražo Agenciji in Komisiji zagotovijo podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 7 in 8. Ti podatki morajo vsebovati ločene statistične podatke o številu poizvedb, ki jih opravijo ali jih dajo opraviti službe držav članic, pristojne za izdajanje potrdil o registraciji vozil, in službe držav članic, pristojne za izdajanje potrdil o registraciji plovil in za upravljanje prometa plovil, vključno z motorji plovil, zrakoplovi in zabojniki. Statistični podatki morajo vsebovati tudi število zadetkov na kategorijo razpisa ukrepa.

5.Agencija državam članicam, Komisiji, Europolu, Eurojustu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo zagotovi vsa statistična poročila, ki jih pripravi. Za spremljanje izvajanja pravnih aktov Unije lahko Komisija Agencijo zaprosi, naj zagotovi dodatna posebna statistična poročila o delovanju ali uporabi SIS in komunikaciji med uradi SIRENE, bodisi redno bodisi ad hoc.

6.Za namene odstavkov 3, 4 in 5 tega člena in člena 15(5) Agencija vzpostavi, izvaja in gosti centralno odložišče podatkov na svojih tehničnih lokacijah, ki vsebuje podatke iz odstavka 3 tega člena in iz člena 15(5), ki ne omogočajo identifikacije posameznikov, temveč Komisiji in agencijam iz odstavka 5 omogočajo pridobitev navedenih poročil in statističnih podatkov. Agencija državam članicam, Komisiji, Europolu, Eurojustu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo dovoli dostop do centralnega odložišča podatkov s pomočjo zaščitenega dostopa prek komunikacijske infrastrukture, in sicer z nadzorom dostopa in posebnimi uporabniškimi profili izključno za namene poročanja in statistične namene.

Podrobna pravila o delovanju centralnega odložišča podatkov ter pravila o varstvu in zaščiti podatkov, ki se uporabljajo za odložišče podatkov, se sprejmejo v okviru izvedbenih ukrepov, ki se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 72(2).

7.Agencija Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po začetku delovanja SIS in nato vsaki dve leti predloži poročilo o tehničnem delovanju centralnega SIS in komunikacijske infrastrukture, vključno z varnostjo, ter o dvostranski in večstranski izmenjavi dopolnilnih podatkov med državami članicami.

8.Komisija tri leta po začetku delovanja SIS in nato vsake štiri leta pripravi celovito oceno centralnega SIS ter dvostranske in večstranske izmenjave dopolnilnih podatkov med državami članicami. V okviru navedene celovite ocene se preučijo rezultati glede na zastavljene cilje, presodi se, ali so temeljna načela še naprej veljavna, in ovrednotijo se uporaba te uredbe glede na centralni SIS, varnost centralnega SIS in morebitne posledice za prihodnje dejavnosti. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 72
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 73
Spremembe Uredbe (EU) 515/2014

Uredba (EU) 515/2014 76 se spremeni:

v člen 6 se vstavi odstavek 6:

„6. Državam članicam se v razvojni fazi poleg osnovnih dodeljenih sredstev dodelijo dodatna pavšalna sredstva v višini 36,8 milijona EUR, ki se v celoti namenijo nacionalnim sistemom SIS, da se zagotovi hitra in učinkovita nadgradnja v skladu z izvajanjem centralnega SIS na podlagi Uredbe (EU) 2018/…* in Uredbe (EU) 2018/…**.

*Uredba o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL...)

**Uredba (EU) 2018/... o vzpostavitvi, uporabi in delovanju schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol (UL ...).

Člen 74
Razveljavitev

Z datumom začetka uporabe te uredbe se razveljavijo naslednji pravni akti:

Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II);

Sklep Sveta 533/2007/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II);

Sklep Komisije 2010/261/EU z dne 4. maja 2010 o varnostnem načrtu za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo 77 .

Člen 75
Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se od datuma, ki ga določi Komisija, potem ko:

(a)se sprejmejo potrebni izvedbeni ukrepi;

(b)države članice uradno obvestijo Komisijo, da so sprejele potrebne tehnične in pravne ureditve za obdelavo podatkov SIS in izmenjavo dopolnilnih podatkov v skladu s to uredbo;

(c)Agencija Komisijo uradno obvesti o dokončanju vseh dejavnosti preskušanja glede CS-SIS in interakcije med CS-SIS in N.SIS.

3.Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 78  

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 79 . 

☑ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–◻    trajanje predloga/pobude od [DD. MM.] LLLL do [DD. MM.] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– Pripravljalno obdobje 2017

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2018 in 2020,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 89  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

☑Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☑ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe;

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

SIS predstavlja enoten informacijski sistem. Zato se odhodki, ki so predvideni v obeh predlogih (tem predlogu in predlogu za uredbo o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol), ne smejo obravnavati kot dva ločena zneska, temveč kot en sam. Proračunske posledice sprememb, potrebnih za izvajanje obeh predlogov, so zajete v eni oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.1.Ocenjene posledice za odobritve za GD HOME

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje eu-LISA

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.3.Ocenjene posledice za človeške vire agencije eu-LISA

Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Zaposlovanje je načrtovano za januar 2018. Vse osebje mora biti na voljo od začetka leta 2018, da se lahko pravočasno začne razvoj in zagotovi začetek delovanja prenovljenega SIS II leta 2020. Trije novi pogodbeni uslužbenci (PU) so potrebni za izvajanje projektov kot tudi za operativno podporo in vzdrževanje sistema po začetku proizvodnje. Ti uslužbenci bodo:

podprli izvajanje projekta kot člani projektne skupine, vključno z dejavnostmi, kot so: opredelitev zahtev in tehničnih specifikacij, sodelovanje z državami članicami ter podpora državam članicam med izvajanjem, posodobitve kontrolnega dokumenta vmesnika (ICD), spremljanje pogodbenih dobav, zagotavljanje dokumentacije in posodobitev itd.,

podprli prehodne dejavnosti za vzpostavitev delovanja sistema v sodelovanju z izvajalcem (spremljanje izdaj, posodobitve operativnega postopka, usposabljanja (vključno z dejavnostmi usposabljanja v državah članicah) itd.),

podprli dolgoročnejše dejavnosti, opredelitev specifikacij, pripravo pogodb v primeru preoblikovanja sistema (npr. zaradi prepoznavanja podob) ali v primeru, da bo treba pogodbo za vzdrževanje novega SIS II v delovnem stanju spremeniti tako, da bo zajemala dodatne spremembe (s tehničnega in proračunskega vidika),

zagotavljali podporo na drugi ravni po začetku delovanja ter med stalnim vzdrževanjem in delovanjem.

Opozoriti je treba, da bodo trije novi uslužbenci (EPDČ PU) delovali poleg notranjih skupin, ki bodo dodeljene projektnemu, pogodbenemu in finančnemu spremljanju ter operativnim dejavnostim. Zaposlitev PU bo omogočila ustrezno trajanje in neprekinjenost pogodb, da bi se zagotovilo neprekinjeno delovanje ter delo istih specializiranih uslužbencev pri dejavnostih operativne podpore po zaključku projekta. Poleg tega dejavnosti operativne podpore zahtevajo dostop do produkcijskega okolja, ki ga ni mogoče dodeliti izvajalcem ali zunanjim sodelavcem.

3.2.3.4.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–☑ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–☑    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–☑    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. (UL…).

(2) Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(3) COM(2016) 205 final z dne 6.4.2016.

(4) Sklep Komisije 2016/C 257/03 z dne 17.6.2016.

(5) Uredba (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(6) Uredba (EU) 2018/xxx [mejne kontrole] in Uredba (EU) 2018/xxx [vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav].

(7) Glej Sporočilo z naslovom „Izvajanje evropske agende za varnost z namenom boja proti terorizmu ter utiranja poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji“ (COM(2016) 230 final z dne 20. aprila 2016, str. 4–5).

(8) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. (UL…).

(9) Strokovna skupina na visoki ravni – Poročilo predsednika z dne 21. decembra 2016.

(10) Glej oddelek 5 „Drugi elementi“ za podrobno razlago sprememb iz tega predloga.

(11) Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

(12) Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 1).

(13) COM(2015) 185 final.

(14) COM(2016) 230 final.

(15) COM(2016) 731 final.

(16) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1) ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(17) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(18) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(19) Sklep Sveta z dne 29. junija 2010 o uporabi določb schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na schengenski informacijski sistem, v Republiki Bolgariji in Romuniji (UL L 166, 1.7.2010, str. 17).

(20) Vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(21) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. 

(22) KONČNO POROČILO Evropske komisije – Tehnična ocena SIS II

(23) KONČNO POROČILO Evropske komisije – ICT Impact Assessment of Possible Improvements to the SIS II Architecture 2016.

(24) KONČNO POROČILO Evropske komisije – ICT Impact Assessment of the technical improvements to the SIS II architecture – Final Report, 10. november 2016, (Wavestone)

(25) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/219 z dne 29. januarja 2015 o nadomestitvi Priloge k Izvedbenemu sklepu 2013/115/EU o Priročniku SIRENE in drugih izvedbenih ukrepih za drugo generacijo schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 44, 18.2.2015, str. 75).

(26) Priporočilo Komisije o katalogu priporočil in dobrih praks za pravilno uporabo druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ter izmenjavo dopolnilnih podatkov med pristojnimi organi držav članic, ki izvajajo in uporabljajo SIS II (C(2015) 9169/1).

(27) Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju Schengenskega sporazuma (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(28) Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2012/C 326/02).

(29) „ICT Impact Assessment of the technical improvements to the SIS II architecture – Final Report (Wavestone)“ (Ocena učinka tehničnih izboljšav v arhitekturi SIS II na IKT– Končno poročilo), 10. november 2016, scenarij 3, ločeno izvajanje N.SIS II.

(30) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(31) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(32) Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 1).

(33) COM(2016) 731 final.

(34) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(35) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(36) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(37) UL L 239, 22.9.2000, str. 19 . Konvencija, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1160/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ( UL L 191, 22.7.2005, str. 18 ).

(38) UL L 328, 13.12.2001, str. 4 .

(39) Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije Schengenskega informacijskega sistema (SIS II) ( UL L 328, 13.12.2001, str. 1 ).

(40) Uredba (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 181, 28.12.2006, str. 4).

(41) Sklep Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

(42) Poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) v skladu s členom 24(5), členom 43(3) in členom 50(5) Uredbe (ES) št. 1987/2006 ter členom 59(3) in členom 66(5) Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter spremljevalni delovni dokument služb Komisije. (UL…).

(43) Uredba (EU) 2018/…

(44) Vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(45) Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ (UL L 119, 4.5.2016, str. 89).

(46) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1) ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(47) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(48) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(49) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(50) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(51) Uredba (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dostopu služb držav članic, pristojnih za izdajo potrdil o registraciji vozil, do druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 1).

(52) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(53) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(54) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 25.5.2016, str. 53).

(55) Sklep Sveta 2002/187/PNZ z dne 28. februarja 2002 o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala (UL L 63, 6.3.2002, str. 1).

(56) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(57) COM(2016) 731 final.

(58) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(59) UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(60) UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(61) UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(62) UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(63) Sklep Sveta 2004/849/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske unije ( UL L 368, 15.12.2004, str. 26 ).

(64) Sklep Sveta 2004/860/ES z dne 25. oktobra 2004 o podpisu in o začasni uporabi nekaterih določb Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti ( UL L 370, 17.12.2004, str. 78 ).

(65) UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(66) Sklep Sveta 2011/349/EU z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi zlasti s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah in policijskim sodelovanjem, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 1).

(67) Sklep Sveta 2011/350/EU z dne 7. marca 2011 sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(68) UL L 166, 1.7.2010, str. 17.

(69) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(70) Sklep Komisije 2010/261/EU z dne 4. maja 2010 o varnostnem načrtu za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo (UL L 112, 5.5.2010, str. 31).

(71) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(72) Okvirni sklep Sveta 2002/475/PNZ z dne 13. junija 2002 o boju proti terorizmu (UL L 164, 22.6.2002, str. 3).

(73) Vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1077/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 286, 1.11.2011, str. 1).

(74) Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 (UL L 338, 23.12.2003, str. 1).

(75) Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(76) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(77) Sklep Komisije 2010/261/EU z dne 4. maja 2010 o varnostnem načrtu za centralni SIS II in komunikacijsko infrastrukturo (UL L 112, 5.5.2010, str. 31).

(78) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(79) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(80) COM(2015) 185 final.

(81) COM(2016) 205 final.

(82) COM(2016) 230 final.

(83) Ares(2016)2231546 – 12. 5. 2016.

(84) COM(2016) 205 final.

(85) COM(2015) 185 final.

(86) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).

(87) Sklep Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 1) ter Sklep Sveta 2008/616/PNZ z dne 23. junija 2008 o izvajanju Sklepa 2008/615/PNZ o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu (UL L 210, 6.8.2008, str. 12).

(88) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa(SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjihmeja držav članic Evropske unije in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 in Uredbe (EU) št. 1077/2011 (COM(2016) 194 final).

(89) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(90) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(91) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(92) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(93) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(94) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(95) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji“.

(96) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(97) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji“.

(98) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(99) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(100) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.