EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.12.2016
COM(2016) 798 final
2016/0399(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o prilagoditvi več zakonodajnih aktov na področju pravosodja, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Ozadje predloga
Vzporedno s predlogom Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prilagoditvi vrste zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ta predlog zadeva uskladitev treh zakonodajnih aktov na področju pravosodja, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom.
Te akte je treba uskladiti z ločenim predlogom, ker so bili sprejeti na pravni podlagi v skladu z naslovom V dela III PDEU in zato ne zavezujejo vseh držav članic, kar pomeni, da niso združljivi s pravnimi podlagami drugih temeljnih aktov. V vseh treh primerih sta se Združeno kraljestvo in Irska v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega k Pogodbi, odločila, da pri aktih ne bosta sodelovala, Danska pa ne sodeluje v skladu s Protokolom o stališču Danske, priloženem k Pogodbi.
Z Lizbonsko pogodbo se je bistveno spremenila struktura pooblastil, ki jih zakonodajalec lahko prenese na Komisijo. Pogodba jasno razlikuje med kvazi zakonodajnimi akti na eni strani in akti, s katerimi se izvajajo določbe temeljnih aktov, na drugi strani. Prav tako za vsako vrsto akta določa popolnoma drugačen pravni okvir.
Zadevni določbi sta člena 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), kakor sta bili uvedeni z Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati 1. decembra 2009. Uvajata bistvene spremembe postopkov, ki so bili doslej znani pod imenom „postopki v odboru“.
V smislu besedila je opredelitev delegiranih aktov iz člena 290(1) zelo podobna opredelitvi aktov, za katere se na podlagi Sklepa 1999/468/ES, kakor je bil spremenjen s Sklepom Sveta 2006/512/ES (v nadaljnjem besedilu: sklep o postopku v odboru) uporablja regulativni postopek s pregledom iz člena 5a navedenega sklepa. V obeh primerih gre za akte, ki se splošno uporabljajo in s katerimi se spremenijo ali dopolnijo nekateri nebistveni elementi zakonodajnega akta.
Zato revizija sklepa o postopku v odboru z Uredbo (EU) št. 182/2011 (v nadaljnjem besedilu: uredba o postopku v odboru), ki je bila sprejeta na podlagi člena 291(3) PDEU o izvedbenih pooblastilih, ni vključevala člena 5a sklepa o postopku v odboru. Člen 5a, s katerim se vzpostavlja regulativni postopek s pregledom, je bilo zato treba začasno ohraniti zaradi obstoječih temeljnih aktov, ki se sklicujejo na ta člen.
Regulativni postopek s pregledom se tako še vedno pojavlja v treh obstoječih temeljnih aktih, ki jih zajema ta predlog, in se v teh aktih še naprej uporablja (v skladu s členom 5a sklepa o postopku v odboru), dokler ne bodo formalno spremenjeni in prilagojeni Lizbonski pogodbi.
V času sprejetja Uredbe (EU) št. 182/2011 se je Komisija zavezala, da bo pregledala določbe, povezane s tem postopkom, da bi jih sčasoma prilagodila glede na merila iz Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uskladitev teh aktov je Komisija predlagala že leta 2013, prav tako v ločenem predlogu, vendar je Komisija zaradi stagnacije medinstitucionalnih pogajanj v zvezi s temi dokumenti v skladu z napovedjo iz svojega delovnega programa za leto 2015 ta predlog umaknila.
Razprava o uskladitvi se je nadaljevala v razpravah o pregledu Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. Vse institucije so potrdile potrebo po uskladitvi, Komisija pa se je zavezala, da bo do konca leta 2016 predložila nov predlog za prilagoditev zakonodajnih aktov, ki še vedno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom. Ta predlog je odgovor na dano zavezo.
Hkrati Medinstitucionalni sporazum in Skupni dogovor o delegiranih aktih, ki mu je priložen, izboljšujeta tudi okvir za delegirane akte, s čimer so obravnavani ključni pomisleki, ki so bili pogosto razlog, da Svet ni sprejel delegiranih aktov, tj. posvetovanje s strokovnjaki držav članic. Sporazum zdaj zagotavlja jasno zavezo k sistematičnemu posvetovanju s strokovnjaki iz držav članic pri pripravi delegiranih aktov, tudi pri osnutku besedila, s čimer bi bil izpolnjen ključni pogoj za uspešen drugi poskus uskladitve starih določb o regulativnem postopku s pregledom z Lizbonsko pogodbo. Ta zaveza je zdaj izrecno vključena v nove standardne klavzule, ki se morajo uporabljati pri oblikovanju pooblastil za Komisijo. Sporazum prav tako jasno priznava pomembno vlogo zgodnjega sodelovanja in izmenjave stališč z Evropskim parlamentom glede delegiranih aktov. Potrjuje, da mora Evropski parlament vse dokumente, vključno z osnutki delegiranih aktov, prejeti sočasno s strokovnjaki držav članic, ter določa sistematično in lažjo udeležbo strokovnjakov Evropskega parlamenta na sestankih strokovnih skupin Komisije v zvezi s pripravo delegiranih aktov. Sporazum prav tako predvideva, da je Komisija lahko povabljena na seje Evropskega parlamenta (ali Sveta) z namenom nadaljnje izmenjave stališč med pripravo delegiranih aktov.
Prilagajanje ureditvi, ki velja za delegirane akte, ne bo vplivalo na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal svoje mnenje v skladu s sklepom o postopku v odboru.
2.Način uskladitve in glavni elementi predloga
Začetna točka za določitev področja uporabe tega predloga so pravni akti, zajeti v zadevnem predlogu uskladitve zakonodaje, ki ga je Komisija sprejela leta 2013. Akti, na podlagi katerih so bili medtem pripravljeni posamezni zakonodajni predlogi, niso vključeni v ta predlog. To zadeva dva akta na področju pravosodja: Uredbo (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog in Uredbo (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki sta bili medtem usklajeni z Uredbo (EU) 2015/2421 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbe (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.
V predlogih o uskladitvi iz leta 2013 izbrani zakonodajni pristop ni bil posamezno spremeniti zadevne temeljne akte, ampak na splošno določiti, da je treba sklice na regulativni postopek s pregledom v temeljnih aktih brati kot sklic na člen 290 ali na člen 290 oziroma člen 291. V skladu s tem pristopom bi bilo treba vsak posamezen temeljni akt vedno brati skupaj z relevantno uredbo Omnibus, če bi bila ta sprejeta.
Glede na nasprotovanje predvsem Sveta tej tehniki je v tem predlogu izbran drugačen pristop. Zdaj je predlagana sprememba vsakega zadevnega temeljnega akta posebej. To je podobno pristopu, ki je bil izbran ob uvedbi določb glede regulativnega postopka s pregledom v podobnem postopku leta 2007. V skladu s tem je za vsak temeljni akt predlaganih več sprememb. Besedilo določbe o prenosu pooblastil, tj. besedilo, ki vsebuje materialno pooblastilo za regulativni postopek s pregledom, je spremenjeno in sledi dogovorjenemu besedilu iz standardnih klavzul za člene o prenosu pooblastil. V vsak temeljni akt se vstavi standardni člen o izvajanju pooblastila, torej postopkovni člen, sklici na regulativni postopek s pregledom pa se črtajo. Za vsak temeljni akt je izrecno navedeno, ali pooblastilo dopušča spremembo temeljnega akta. V vsak temeljni akt so zdaj vključene nove standardne klavzule, ki predpisujejo posvetovanje s strokovnjaki držav članic med pripravo delegiranih aktov. Nobeno pooblastilo ne dopušča sprememb drugih aktov.
Kar zadeva izbiro med pooblastiloma za delegirane in izvedbene akte, so predlogi za uskladitev iz leta 2013 izhajali iz predpostavke, da ukrepi, ki jih zajema regulativni postopek s pregledom, načeloma ustrezajo tistim, ki jih lahko zajema prenos pooblastil iz člena 290 PDEU.
Splošna predpostavka, na kateri temelji novi predlog, je, da je ocena, ki je bila opravljena za predlog Omnibus iz leta 2013, še vedno veljavna. Niti pogajanja o predlogu Omnibus iz leta 2013 niti sodna praksa na tem področju niti izid Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje niso ustvarili novih meril, ki bi zahtevala vsesplošno ponovno oceno.
Kar zadeva trajanje pooblastil, Komisija predlaga pooblastila z nedoločenim trajanjem. V pogajanjih o predlogih iz leta 2013 sta Svet in Evropski parlament zagovarjala fiksno trajanje pooblastila 5 let s samodejnim podaljšanjem po poročilu Komisije, ki se predloži pred iztekom prenosa pooblastila. Komisija v novem predlogu ohranja stališče, da je upravičeno nedoločeno trajanje pooblastil, saj ima zakonodajalec možnost, da pooblastilo v vseh primerih in kadar koli prekliče. Medinstitucionalni sporazum pa prinaša tudi več preglednosti v zvezi z delegiranimi akti, in sicer prek skupnega registra delegiranih aktov, za katerega so se institucije dogovorile, da ga vzpostavijo do konca leta 2017. S pomočjo tega registra bo mogoč preprost pregled nad delegiranimi akti, sprejetimi v okviru vseh aktov.
3.Pravna podlaga, subsidiarnost
Ta predlog temelji na pravnih podlagah spremenjenih temeljnih aktov. Ta pobuda se nanaša izključno na postopke, ki se uporabljajo na ravni Unije pri sprejemanju aktov na podlagi prenesenih pooblastil.
2016/0399 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o prilagoditvi več zakonodajnih aktov na področju pravosodja, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 81(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Lizbonsko pogodbo je bilo uvedeno razlikovanje med pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in se sprejmejo za dopolnitev ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov zakonodajnega akta (delegirani akti), in pooblastili, prenesenimi na Komisijo za sprejetje aktov, s katerimi se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije (izvedbeni akti).
(2)Ukrepi, ki jih lahko zajema prenos pooblastil iz člena 290(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), načeloma ustrezajo tistim, ki jih zajema regulativni postopek s pregledom, uveden s členom 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES.
(3)Predhodni predlogi v zvezi z uskladitvijo zakonodaje, ki se sklicuje na regulativni postopek s pregledom, s pravnim okvirom, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba, so bili umaknjeni zaradi stagnacije medinstitucionalnih pogajanj.
(4)Evropski parlament, Svet in Komisija so se pozneje v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 dogovorili o novem okviru za delegirane akte ter priznali potrebo po uskladitvi vse obstoječe zakonodaje pravnemu okviru, ki ga je uvedla Lizbonska pogodba. Zlasti so soglašali, da je treba dati večjo prednost takojšnji uskladitvi vseh temeljnih aktov, ki se še vedno sklicujejo na regulativni postopek s pregledom. Komisija se je zavezala, da bo pripravila predlog za takšno uskladitev do konca leta 2016.
(5)Pooblastila v temeljnih aktih, ki določajo uporabo regulativnega postopka s pregledom, izpolnjujejo merila iz člena 290 PDEU in bi jih bilo zato treba prilagoditi navedeni določbi.
(6)Ta uredba ne bi smela vplivati na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal svoje mnenje v skladu s členom 5a Sklepa 1999/468/ES pred začetkom veljavnosti te uredbe.
(7)Zadevne akte je zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Akti s seznama v Prilogi se spremenijo, kot je določeno v Prilogi.
Člen 2
Ta uredba ne vpliva na tekoče postopke, v katerih je odbor že podal mnenje v skladu s členom 5a Sklepa 1999/468/ES.
Člen 3
Ta Uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik