EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.11.2016

COM(2016) 742 final

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi
vloge Nizozemske – EGF/2016/005 NL/Drenthe Overijssel Retail

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

1.Pravila o finančnih prispevkih iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) so določena v Uredbi (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG).

2.Nizozemska je 12. julija 2016 vložila vlogo EGF/2016/005 NL/Drenthe Overijssel Retail za finančni prispevek iz ESPG po odpustih 2 v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 47 NACE Revizija 2 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili), v regijah na ravni NUTS 2 NL13 – Drenthe in NL21 – Overijssel na Nizozemskem.

3.Po oceni vloge je Komisija v skladu z vsemi veljavnimi določbami uredbe o ESPG ugotovila, da so pogoji za finančni prispevek iz ESPG izpolnjeni.

POVZETEK VLOGE

OCENA VLOGE

Postopek

4.Nizozemska je vlogo EGF/2016/005 NL/Drenthe Overijssel Retail vložila 12. julija 2016, tj. v 12 tednih od datuma, ko so bila izpolnjena merila za pomoč iz člena 4 uredbe o ESPG. Komisija je prejem vloge potrdila na isti datum in 15. julija 2016 od Nizozemske zahtevala dodatne informacije. Te dodatne informacije so bile predložene v šestih tednih od datuma zahtevka. Komisija mora oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek zaključiti v 12 tednih od prejema popolne vloge; ta rok se izteče 29. novembra 2016.

Upravičenost vloge

Zadevna podjetja in prejemniki

5.Vloga se nanaša na 1 096 delavcev, ki so postali presežni v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 47 NACE Revizija 2 – Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili. Do odpustov je prišlo v regijah na ravni NUTS 2 NL13 – Drenthe in NL21 – Overijssel.

Merila za pomoč

6.Nizozemska je vlogo vložila v okviru merila za pomoč iz člena 4(1)(b) uredbe o ESPG, ki zahteva vsaj 500 delavcev, ki so postali presežni v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v isti gospodarski panogi na ravni oddelka NACE Rev. 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2 v državi članici. Do 1 096 odpustov je prišlo v regijah na ravni NUTS 2 NL13 – Drenthe in NL21 – Overijssel. Devetmesečno referenčno obdobje za vlogo traja od 1. avgusta 2015 do 1. maja 2016.

Izračun števila odpustov in opustitev dejavnosti

7.Vseh 1 096 odpustov v referenčnem obdobju je bilo izračunano od datuma, ko je delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES 6 uradno pisno obvestil pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpustih. Nizozemska je pred datumom zaključka ocene s strani Komisije potrdila, da je bilo teh 1 096 delavcev dejansko odpuščenih.

Upravičeni prejemniki

8.Skupno število upravičenih prejemnikov je 1 096.

Povezava med odpusti ter svetovno finančno in gospodarsko krizo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 546/2009

9.Da bi Nizozemska dokazala povezavo med odpusti ter svetovno finančno in gospodarsko krizo, kot je obravnavana v Uredbi (ES) št. 546/2009, trdi, da je sektor prodaje na drobno v krizi. Sektor se je moral soočati s ključnimi spremembami in ima še vedno velike težave pri spopadanju z njimi. Težave so bistveno in negativno vplivale na zaposlovanje v tej panogi.

10.V zadnjih nekaj letih je prišlo do znatnih sprememb v zaupanju potrošnikov, kot sta upad prodaje srednjega cenovnega razreda in vedno večja priljubljenost spletnega nakupovanja. Razvoj novih trgovskih območij v številnih nizozemskih mestih zunaj mestnih središč in plahneče zaupanje potrošnikov 7 v gospodarstvu sta tudi negativno vplivala na položaj konvencionalnega sektorja prodaje na drobno.

11.Nizozemska trdi, da nizozemski finančni sektor kot svetovnega akterja pri doseganju novih mednarodnih standardov zavezujejo mednarodna pravila, vključno s pravili za finančne rezerve. Zato banke razpolagajo z manj sredstvi za financiranje gospodarstva kot prej.

12.Nizozemska trdi, da so banke postale bolj kritične glede zagotavljanja posojil za podjetja 8 . V nobenem primeru stečaja na področju prodaje na drobno se ni bilo mogoče dogovoriti o nadaljnjih posojilih ali o prestrukturiranju le teh. To je bila posledica strožjih bančnih pravil, ki so bila uvedena zaradi finančne in gospodarske krize. Nedavna analiza kaže trend zmanjševanja obsega posojil, ki jih dodeljujejo glavne nizozemske banke 9 .

13.Slab gmotni položaj večjih veleblagovnic je onemogočal vlaganje v druge modele trgovine, da bi se dosegle potrebne spremembe in ponovno osvojila konkurenčnost.

14.Do zdaj je bilo za sektor NACE 47 vloženih šest vlog ESPG; Vse so bile vložene na podlagi svetovne finančne in gospodarske krize 10 .

Dogodki, ki so povzročili odpuste in opustitev dejavnosti

15.Čeprav nizozemski trg dela počasi okreva po krizi, so njeni učinki še vidni v nekaterih sektorjih. Nekateri sektorji, kot je prodaja na drobno, so šele pred kratkim začeli resno trpeti zaradi posledic finančne in gospodarske krize.

16.Glavni razlogi za zgoraj navedeni negativni razvoj v sektorju prodaje na drobno je negativni razvoj dohodkov potrošnikov, ki ga je povzročila finančna in gospodarska kriza, v kombinaciji z zadolženostjo 11 . Zaupanje potrošnikov se tudi zmanjšuje, skupaj z njihovo kupno močjo 12 . V prvem obdobju je finančna in gospodarska kriza prizadela manjše, nedavno pa večje veleblagovnice 13 .

17.V nizozemskem sektorju prodaje na drobno je bilo v zadnjih nekaj mesecih zabeleženih veliko odpustov. Glavne veleblagovnice v sektorju trpijo zaradi stečajev, zaradi česar je bilo v obdobju 2011–2015 skupaj 27 052 14 odpustov.

18.V času finančne in gospodarske krize so se kazalniki za zaupanje potrošnikov najprej začeli manjšati v obdobju 2011–2013. Leta 2014 se je zaupanje nekoliko izboljšalo, vendar je bilo še vedno negativno. Leta 2014 je prodaja na drobno potrošniškega blaga sledila trendu zaupanja potrošnikov in se je zvišala za 1 % 15 .

19.Leta 2016 je zaupanje potrošnikov znova upadlo 16 . Količina blaga, prodanega v sektorju prodaje na drobno, je sledila navedenemu vzorcu z –2 % (2011) na –4 % (2013). Spletno nakupovanje je v letu 2014 prispevalo k manjšemu izboljšanju. Vendar so nakupi še vedno 2,7 % pod ravnjo iz leta 2008, ko se je začela finančna in gospodarska kriza 17 .

20.Poraba blaga prodaje na drobno, zlasti izdelkov srednjega cenovnega razreda, še vedno trpi zaradi krize 18 . Glavni razlog za to je slabši dohodkovni položaj potrošnikov in njihove zmanjšane možnosti za nakup potrošniškega blaga 19 . Kot je prikazano, dinamični razvoj kupne moči še vedno trpi zaradi razvoja negativnih dohodkov, zabeleženega v letih 2008–2013.

21.Ta negativni učinek upadanja kupne moči krepi visoka zadolženost povprečnega nizozemskega gospodinjstva. Večina teh dolgov se nanaša hipotekarne kredite 20 . Zadolženost gospodinjstev in njihov zmanjšan dostop do kreditov sta imela močan negativen učinek na sektor prodaje na drobno.

22.Od začetka krize je šlo 5 200 21 trgovin prodaje na drobno v stečaj, pri čemer so bile največje veleblagovnice prizadete šele pred kratkim.

23.Nekatere od največjih trgovin prodaje na drobno so šle v stečaj konec leta 2015. Analiza prikazuje deset največjih stečajev v sektorju prodaje na drobno skozi čas, število podružnic/trgovin, ki so bile zaprte, in število izgubljenih delovnih mest 22 . Trend stečajev je zaznati že sredi krize (v letih 2011–2013), najprej so bile prizadete manjše verige prodaje na drobno, zdaj pa so prizadete večje (v letih 2015–2016) 23 .

Pričakovani učinek odpustov na lokalno, regionalno ali nacionalno gospodarstvo in zaposlenost

24.V obeh provincah je sektor prodaje na drobno eden največjih sektorjev v regionalnem gospodarstvu 24 . Iz podatkov je razvidno, da je trgovinski sektor (ki vključuje sektor prodaje na drobno) drugi največji sektor v provinci Drenthe, ki obsega 7 800 podružnic in 37 410 delovnih mest v letu 2015, in največji v Overijsselu z 19 400 podružnicami in 104 000 delovnimi mesti. Od leta 2013 je trend glede števila podružnic v provinci Drenthe negativen.

25.Provinci Drenthe in Overijssel zelo trpita zlasti zaradi stečajev v sektorju prodaje na drobno. Sektor predstavlja številne zaposlitve v obeh provincah, izguba delovnih mest pa ima zato velik negativen učinek na gospodarstvo obeh regij. Zlasti izguba trgovin v mestnih središčih 25 zelo negativno vpliva na regionalno gospodarstvo.

26.V provinci Overijssel se v trgovini kaže trend manjšega izboljšanja glede števila podružnic in ustvarjanja delovnih mest. Vendar pa je ta trend v glavnem treba pripisati živilskim trgovinam, supermarketom in spletni prodaji. Odpusti so zabeleženi v drugih panogah sektorja prodaje na drobno, kot so prodaja na drobno neživilskih izdelkov, izdelki za kulturo in zabavo, trgovine z informacijsko in komunikacijsko opremo, trgovine z gospodinjsko opremo 26 .

27.Skupno število delovnih mest v provinci Drenthe se še vedno zmanjšuje, medtem ko je bilo v provinci Overijssel zaznati rahlo povečanje števila delovnih mest v letu 2015 v primerjavi z letom 2013, ko je prišlo do največje izgube delovnih mest.

28.Število stečajev v sektorju prodaje na drobno ima velik vpliv na gospodarstvo in trg dela v obeh provincah. Delež sektorja prodaje na drobno v celotni zaposlenosti provinc Drenthe in Overijssel je med 17 % in 19 % 27 . Razvoj števila delovnih mest (v letih 2015–2016) v sektorju potrošniških storitev, ki vključuje sektor prodaje na drobno, za provinci Drenthe in Overijssel zaostaja za nizozemskim povprečjem za 1 % 28 .

29.Število delovnih mest v provinci Drenthe in provinci Overijssel se je zmanjšalo. Odpusti v sektorju prodaje na drobno so prispevali k temu razvoju 29 .

30.Leta 2015 je v sektorju prodaje na drobno dodatno 410 oseb koristilo nadomestilo za brezposelnost v provinci Drenthe, 905 pa v provinci Overijssel. Leta 2016 je bilo to povečanje do marca 711 oseb za Drenthe in 1 435 oseb za Overijssel 30 . Več veleblagovnic je šlo v stečaj konec leta 2015 in na začetku leta 2016. V prvih treh mesecih leta 2016 je mogoče opaziti občutno povečanje nadomestil za brezposelnost v primerjavi s celotnim letom 2015. Skupaj je 1 121 brezposelnih v provinci Drenthe in 2 340 v provinci Overijssel moralo zaprositi za nadomestilo za brezposelnost v obdobju 15 mesecev. Če upoštevamo sektor trgovine – vključno s prodajo na drobno – so podatki celo bolj zaskrbljujoči.

31.Skupno število oseb, ki so postale brezposelne v zadnjem letu, se je precej bolj povečalo v provinci Overijssel kot v provinci Drenthe 31 . Kar zadeva sektor prodaje na drobno, odpustov ni bilo mogoče predvideti. Nekatere večje veleblagovnice so že utrpele negativne posledice finančne in gospodarske krize, vendar pa je bil njihov stečaj popolnoma nepričakovan, zlasti v tako kratkem času in z velikim številom odpustov.

Ciljni prejemniki in predlagani ukrepi

Ciljni prejemniki

32.Po oceni naj bi v ukrepih sodelovalo 800 presežnih delavcev. Razčlenitev teh delavcev po spolu, državljanstvu in starostni skupini:

* Odstotki so zaokroženi.

Upravičenost predlaganih ukrepov

33.Tukaj opisani predlagani ukrepi so aktivni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz člena 7 uredbe o ESPG. Ti ukrepi ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialne zaščite.

34.Prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene presežnim delavcem, vključujejo naslednje ukrepe:

–Sprejem: s tem ukrepom se bodo evidentirale zmožnosti, potencial in zaposlitvene možnosti udeležencev. Vsak sprejem se bo zaključil s svetovanjem.

–Pomoč pri iskanju zaposlitve in individualno spremljanje: ta ukrep se bo začel s ponudbo za prilagojeni program. Med drugim bo vključeval priprave dokumentov o premestitvi, intenzivno usposabljanje o prijavljanju na prosto delovno mesto , organiziranje trgov dela in intenzivne stike z delodajalci.

– Borza mobilnosti: ta ukrep sestavlja fleksibilna borza za iskalce zaposlitve in delodajalce v zvezi z začasnimi delovnimi mesti. Ta storitev se lahko uporablja za prilagodljivo napotitev. Ta ukrep bo prinesel delovne izkušnje za (prekvalificirane) delavce in jim pomagal, da se predstavijo novim delodajalcem.

–Pomoč odpuščenim delavcem: ta ukrep bo ponujal poklicno usmerjanje, poklicno svetovanje in usposabljanje za kompetence.

–Usposabljanje in preusposabljanje: ta ukrep bo zagotovil usposabljanje, preusposabljanje in druge možnosti izobraževanja za sektor prodaje na drobno in za nove poklicne profile, na primer na področju prevoza, storitev IT, v tehničnih poklicih idr.

–Spodbujanje, usposabljanje in kovčing na področju podjetništva: nekateri udeleženci lahko uporabijo svoje poslovno znanje in izkušnje za ustanovitev lastnega podjetja. Ta ukrep jim bo zagotovil usposabljanje in kovčing, da jim bo omogočil razvijanje njihovih spretnosti, oblikovanje trajnostnega poslovnega načrta in jih usmerjal glede zakonodajnih postopkov.

–Nepovratna sredstva za spodbujanje podjetništva ta ukrep bo zagotovil nepovratna sredstva za kritje stroškov naložb, če bo udeleženec pridobil potrebne spretnosti in bo imel trajnostni poslovni načrt.

35.Navedeni sveženj ukrepov dopolnjuje redne storitve za odpuščene osebe. Ti ukrepi so prilagojeni odpuščenemu delavcu in usmerjeni nanj.

Ocena proračuna

36.Predvideni skupni stroški so 3 031 250 EUR, vključno z izdatki za prilagojene storitve v višini 2 910 000 EUR in izdatki za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti ter nadzor in poročanje v višini 121 250 EUR.

37.Skupni zaprošeni finančni prispevek iz ESPG znaša 1 818 750 EUR (60 % skupnih stroškov).

* Podatki so zaokroženi.

38.Nizozemska je potrdila, da ne predvideva nadomestil in subvencioniranja plač.

39.Nizozemska je potrdila, da stroški naložb za samozaposlitev, ustanavljanje podjetij in delavske prevzeme ne bodo presegli 15 000 EUR na prejemnika

Obdobje upravičenosti izdatkov

40.Nizozemski organi so prilagojene storitve za upravičene delavce začeli izvajati 22. avgusta 2016. Izdatki za ukrepe bodo torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 22. avgusta 2016 do 12. julija 2018.

41.Upravni izdatki nizozemskih organov za izvajanje ESPG so se začeli 22. avgusta 2016. Izdatki za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti ter nadzor in poročanje so torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 22. avgusta 2016 do 12. januarja 2019.

Dopolnjevanje ukrepov, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije

42.Viri nacionalnega sofinanciranja so lokalne oblasti obeh zadevnih provinc in predstavniki sektorja. Sofinancirali bodo 40 % stroškov.

43.Nizozemska je potrdila, da opisani ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, ne bodo financirani tudi iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Postopki za posvetovanje s ciljnimi prejemniki ali njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji ter lokalnimi in regionalnimi organi

44.Nizozemska je navedla, da je bila vloga, zlasti usklajeni sveženj prilagojenih storitev, pripravljena v posvetovanju z deležniki, socialnimi partnerji, predstavniki sektorja prodaje na drobno in regij 32 .

45.Zavod za upravljanje zavarovanj zaposlenih oseb (UWV), ki je pristojen za registracijo odpuščenih delavcev, se je posvetoval z odpuščenimi delavci. Popis narave in obsega problema je bil pripravljen skupaj z UWV.

46.Sklicani so bili številni sestanki s predstavniki sektorja in regij (provinc). Prav tako je bil pripravljen načrt za povečanje možnosti ponovne zaposlitve za odpuščene delavce.

Sistemi upravljanja in nadzora

47.Vloga vsebuje opis sistema upravljanja in nadzora, ki opredeljuje odgovornosti vključenih organov. Organ je isti kot struktura za ESS. Stroški, povezani s temi dejavnostmi, so vključeni v skupne stroške projekta. Nizozemska je Komisijo obvestila, da bo naloge upravljanja opravila agencija ministrstva za socialne zadeve in zaposlovanje (Agentschap SZW).

48.Finančni nadzor bo izvajal generalni direktor pri Nizozemski agenciji za podjetja (RVO, Rijksdienst voor Ondernemend Nederland) kot organ za potrjevanje. Neodvisni revizijski organ bo direktor revizijske agencije v okviru ministrstva za finance.

49.Del projekta za politike ministrstva za socialne zadeve in zaposlovanje nima ločenih proračunskih sredstev. Šteje se kot del njihovega dela. Oddelek za reguliranje delojemalcev je zadolžen za ESPG na splošno.

Obveznosti zadevne države članice

50.Nizozemska je predložila vsa potrebna zagotovila v zvezi z naslednjim:

–pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju bosta upoštevani načeli enakosti obravnave in nediskriminacije;

–zahteve nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU o kolektivnih odpustih so bile upoštevane;

–predlagani ukrepi ne bodo prejeli finančne podpore iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije in preprečeno bo vsakršno dvojno financiranje;

–predlagani ukrepi bodo dopolnjevali ukrepe, financirane iz strukturnih skladov;

–finančni prispevek iz ESPG bo v skladu s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunski predlog

51.Sredstva ESPG ne presegajo najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 33 .

52.Komisija po proučitvi vloge v zvezi s pogoji iz člena 13(1) uredbe o ESPG ter ob upoštevanju števila upravičencev, ki bodo prejeli pomoč, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov predlaga uporabo sredstev ESPG v znesku 1 818 750 EUR, kar pomeni 60 % skupnih stroškov predlaganih ukrepov, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo.

53.Predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG bosta skupaj sprejela Evropski parlament in Svet v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 34 .

Povezani akti

54.Komisija bo s tem predlogom sklepa o uporabi sredstev ESPG Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predložila tudi predlog za prerazporeditev zneska v višini 1 818 750 EUR v ustrezno proračunsko vrstico.

55.Ko bo Komisija sprejela ta predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG, bo hkrati z izvedbenim aktom sprejela sklep o finančnem prispevku, ki bo začel veljati na datum, ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji na podlagi
vloge Nizozemske – EGF/2016/005 NL/Drenthe Overijssel Retail

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 35 in zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 36 ter zlasti točke 13 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 37 .

(3)Nizozemska je 12. julija 2016 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpuščanjem presežnih delavcev v gospodarskem sektorju, razvrščenem v statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (NACE) Revizija 2 oddelek 47 (Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili) v nomenklaturi statističnih teritorialnih enot (v nadaljevanju „raven NUTS 2“) 38 , v regijah (NL13) – Drenthe in NL21 – Overijssel na Nizozemskem. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 1 818 750 EUR za vlogo, ki jo je vložila Nizozemska.

(5)Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2017 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi znesek 1 818 750 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [the date of its adoption]*.

V Bruslju,

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) V smislu člena 3 uredbe o ESPG.

(3) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).

(4) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(5) V skladu s četrtim odstavkom člena 7 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(6) Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).

(7)

    https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2016/11/consumentenvertrouwen-daalt-opnieuw

(8) Državna banka Nizozemske (DNB). http://www.dnb.nl/nieuws/nieuwsoverzicht-en-archief/statistisch-nieuws-2015/dnb333575.jsp#

(9) Podatki Državne banke Nizozemske (DNB). http://www.dnb.nl/nieuws/nieuwsoverzicht-en-archief/statistisch-nieuws-2015/dnb333575.jsp#

(10) EGF/2010/010_CZ/Unilever, EGF/2010/016_ES/Aragón retail, EGF/2011/004_EL/ALDI Hellas, EGF/2014/009_EL/Sprider stores. EGF/2014/013_EL/Odyssefs Fokas, EGF/2015/011_GR/Supermarket Larissa

(11) Izjava za medije CB z dne 8. julija 2015 o zadolženosti nizozemskih gospodinjstev. http://www.cbs.nl/nl-NL/menu/themas/macro-economie/publicaties/artikelen/archief/2015/4505-schulden-huishoudens-nemen-weer-iets-toe.htm

(12) Napovedi za sektor prodaje na drobno, Gospodarski urad ABN-AMRO, Sonny Duijn, 22. januar 2016.

(13) Napovedi za sektor prodaje na drobno, Gospodarski urad ABN-AMRO, Sonny Duijn, 22. januar 2016.

(14) http://www.consultancy.nl/nieuws/11992/de-25-grootste-faillissementen-van-retailketens-en-winkels

(15) Podatki CBS o „koopkrachtontwikkeling“ (razvoju kupne moči), marec 2016: http://statline.cbs.nl/Statweb/publication/?DM=SLNL&PA=71015NED&D1=0&D2=0,72,76-77&D3=a&HDR=T&STB=G1,G2&VW=G

(16)

    https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2016/11/consumentenvertrouwen-daalt-opnieuw

(17) Pogled na porabo, Gospodarski urad ABN-AMRO, Mathijs Deguelle in Nico Klene. Razvoj obsega prodaje sektorja prodaje na drobno. 24. januar 2014. Napovedi za sektor prodaje na drobno, Gospodarski urad ABN-AMRO, Sonny Duijn, odstavek 1, 22. januar 2016.

(18) Podatki CBS o „koopkrachtontwikkeling“ (razvoju kupne moči), marec 2016. http://statline.cbs.nl/Statweb/publication/?DM=SLNL&PA=71015NED&D1=0&D2=0,72,76-77&D3=a&HDR=T&STB=G1,G2&VW=G

(19) Izjava za medije CB z dne 8. julija 2015 o zadolženosti nizozemskih gospodinjstev: http://www.cbs.nl/nl-NL/menu/themas/macro-economie/publicaties/artikelen/archief/2015/4505-schulden-huishoudens-nemen-weer-iets-toe.htm

(20) https://www.cbs.nl/nl-nl/nieuws/2015/28/schulden-huishoudens-nemen-weer-iets-toe https://www.cbs.nl/en-gb/news/2015/28/overall-household-debt-marginally-up

(21) http://www.consultancy.nl/nieuws/11992/de-25-grootste-faillissementen-van-retailketens-en-winkels

(22) http://www.consultancy.nl/nieuws/11992/de-25-grootste-faillissementen-van-retailketens-en-winkels

(23) http://overijssel.databank.nl/jive/jivereportcontents.ashx?report=home Tema „Gospodarstvo“

(24) http://www.lisa.nl/data/gratis-data/overzicht-lisa-data-per-provincie

(25) Pogled na porabo, Gospodarski urad ABN-AMRO, Mathijs Deguelle in Nico Klene. Razvoj obsega prodaje sektorja prodaje na drobno, 24. januar 2014.

(26) http://statline.cbs.nl/Statweb/publication/?DM=SLNL&PA=81804NED&D1=a&D2=0-2,5,29&D3=172-188&VW=T

(27) http://www.lisa.nl/include/nl/bibliotheek/4._LISA_Groot-_en_detailhandel_2014.pdf

(28) Napovedi v zvezi s trgom dela UWV za obdobje 2015–2016, stran 52.

(29) Podatki UWV, april 2016.

(30) Podatki UWV, april 2016.

(31) Podatki UWV, april 2016.

(32) Organizacije, ki so sodelovale pri posvetovanjih: Nizozemska federacija delodajalcev in podjetnikov, zavod za upravljanje zavarovanj zaposlenih oseb (UWV – Uitvoeringsinstituut Werknemersverzekeringen (UWV), poklicna organizacija v sektorju prodaje na drobno, Nizozemska federacija sindikatov/oddelek Drenthe, Nacionalna zveza krščanskih sindikatov, regionalni organi.

(33) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(34) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(35) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(36) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(37) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(38) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).