EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.7.2016

COM(2016) 490 final

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
na podlagi vloge iz Finske – EGF/2016/001 FI/Microsoft

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

1.Pravila o finančnih prispevkih iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) so določena v Uredbi (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG).

2.Finska je 11. marca 2016 vložila vlogo EGF/2016/001 FI/Microsoft za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpustov 2 v podjetju Microsoft (Microsoft Mobile Oy) ter pri osmih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi na Finskem.

3.Po oceni vloge je Komisija v skladu z vsemi veljavnimi določbami uredbe o ESPG ugotovila, da so pogoji za finančni prispevek iz ESPG izpolnjeni.

POVZETEK VLOGE

OCENA VLOGE

Postopek

4.Finska je vlogo EGF/2016/001 FI/Microsoft vložila 11. marca 2016, tj. v 12 tednih od datuma, ko so bila izpolnjena merila za pomoč iz člena 4 uredbe o ESPG. Komisija je prejem vloge potrdila v dveh tednih od datuma njene vložitve, tj. 11. marca 2016, in od Finske 25. marca 2016 zahtevala dodatne informacije. Dodatne informacije so bile v roku predložene v šestih tednih. Komisija mora oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek zaključiti v 12 tednih od prejema popolne vloge; ta rok se izteče 29. julija 2016.

Upravičenost vloge

Zadevna podjetja in prejemniki

5.Vloga se nanaša na 2 035 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Microsoft (Microsoft Mobile Oy) ter pri osmih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi. Glavno podjetje deluje v gospodarskem sektorju, razvrščenem v oddelek 62 NACE Revizija 2 (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti). Odpusti v podjetju Microsoft se nanašajo predvsem na regije na ravni NUTS 2 Helsinki-Uusimaa, Etelä-Suomi in Länsi-Suomi.

Merila za pomoč

6.Finska je vlogo vložila na podlagi meril za pomoč iz člena 4(1)(a) uredbe o ESPG, ki zahteva najmanj 500 delavcev, ki so postali presežni v referenčnem obdobju štirih mesecev v podjetju v državi članici, vključno z delavci, ki so postali presežni pri dobaviteljih.

7.Štirimesečno referenčno obdobje za vlogo traja od 11. septembra 2015 do 11. januarja 2016. V tem referenčnem obdobju je bilo 2 035 odpustov.

8.Odpusti v referenčnem obdobju:

–1 889 delavcev, ki so postali presežni v podjetju Microsoft,

–146 delavcev, ki so postali presežni pri osmih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi.

Izračun števila odpustov in opustitev dejavnosti

9.Število odpustov v referenčnem obdobju je bilo izračunano, kot sledi:

–62 od datuma, ko je delodajalec v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 98/59/ES 6 uradno pisno obvestil pristojni javni organ o načrtovanih kolektivnih odpustih. Finska je pred datumom zaključka ocene s strani Komisije potrdila, da je bilo teh 62 delavcev dejansko odpuščenih;

–1 931 od datuma, ko je delodajalec posamezne delavce obvestil o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi;

–42 od datuma dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka.

Upravičeni prejemniki

10.Poleg že omenjenih 2 035 delavcev je med upravičenimi prejemniki tudi 126 delavcev, ki so postali presežni pred štirimesečnim referenčnim obdobjem ali po njem. Vsi ti delavci so postali presežni po splošni objavi načrtovanih odpustov 8. julija 2015. Ugotoviti je mogoče jasno vzročno povezavo z dogodkom, ki je povzročil odpuste v referenčnem obdobju.

11.Skupno število upravičenih prejemnikov je torej 2 161.

Povezava med odpusti in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije

12.Da bi Finska dokazala povezavo med odpusti in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, trdi, da se je v zadnjih letih porazdelitev zaposlenosti v sektorju IKT v EU in državah zunaj EU razvila v škodo deleža EU. Ti učinki so se čutili zlasti na Finskem, kjer ima sektor IKT ključno vlogo v gospodarstvu. Industrija programske opreme je izrazito mednarodna, konkurenca v sektorju pa je na svetovni ravni. Vsi udeleženci na trgu lahko tekmujejo za iste stranke, lokacija in kulturno ozadje osebja imata le omejen pomen.

13.Leta 2014 se je število zaposlenih v tehnoloških podjetjih na Finskem zmanjšalo za 2 %, tj. za več kot 5 000 zaposlenih. Leta 2014 je ta industrija na Finskem zaposlovala 285 000 ljudi, medtem ko je še leta 2008 zaposlovala vse skupaj 326 000 ljudi 7 . V istem obdobju se je delež Kitajske in Združenih držav pri osebju sektorja IKT razvitih držav povečal, medtem ko se je delež Evrope zmanjšal 8 .

14.Trgi mobilne telefonije so se razvijali v okviru stalne konkurence med različnimi operacijskimi sistemi. V prvem desetletju 21. stoletja je imela Nokia prevladujoč položaj na trgih. Od takrat dalje je operacijski sistem Android hitro dosegel močan položaj na trgu, medtem ko Microsoftu ni uspelo osvojiti pomembnega tržnega deleža. To je pripeljalo do naraščajočega uvoza v Unijo.

15.Zato je glavni razlog za manjšanje števila zaposlenih v podjetju Microsoft vse manjši tržni delež njegovih telefonov (Lumia) z operacijskim sistemom Microsoft Windows. Android in iOS, ameriška operacijska sistema, ki ju uporabljajo različni proizvajalci s sedežem v Aziji, prevladujeta na trgu v zadnjih letih. V obdobju od 2012 do 2015 je tržni delež telefonov Windows vsako leto znašal manj kot 4 %. Pomembno je opozoriti, da je leta 2009 Microsoftov operacijski sistem Windows Phone še vedno imel več kot 50-odstotni tržni delež 9 .

16.Ta vloga je nadaljevanje številnih prejšnjih vlog Finske, ki so bile vse povezane z nazadovanjem podjetja Nokia v njegovi državi porekla. Prva vloga iz leta 2007 je vezana na zadevo Perlos (EGF/2007/003 FI/Perlos), sledili sta dve zadevi v zvezi z Nokio na Finskem (EGF/2012/006 FI/Nokia Salo in EGF/2013/001 FI/Nokia), ter nato še zadeva Broadcom (EGF/2015/001 FI/Broadcom) in računalniško programiranje (EGF/2015/005 FI/Computer Programming). Podjetje Nokia je najprej preselilo proizvodne linije na Daljni vzhod, nato je ukinilo bolj specializirana področja proizvodnje, pri čemer je ohranilo dejavnosti raziskav, razvoja in programiranja, nato je podjetju Microsoft prodalo panogo mobilne telefonije, zdaj pa se ukinja še to. Že zdaj je mogoče predvideti, da bo Finska v bližnji prihodnosti predložila dve dodatni povezani vlogi glede delavcev, ki so postali presežni v sektorju IKT.

17.Do zdaj je bil oddelek 62 NACE predmet dveh vlog za pomoč ESPG, obeh na podlagi sprememb v trgovinskih tokovih zaradi globalizacije (EGF/2013/001 FI/Nokia in EGF/2015/005 FI/Computer programming).

Dogodki, ki so povzročili odpuste in opustitev dejavnosti

18.Dogodki, ki so povzročili te odpuste, so: septembra 2013 je podjetje Microsoft kupilo naprave in storitve podjetja Nokia. Po tem nakupu je bilo aprila 2014 ustanovljeno podjetje Microsoft Mobile. Podjetje Microsoft je prevzelo približno 25 000 delavcev podjetja Nokia, vključno s 4 700 zaposlenimi na Finskem.

Leta 2014 je podjetje Microsoft oznanilo svoje načrte za zmanjšanje celotne delovne sile za do 18 000 delovnih mest v naslednjem letu. Od tega je bilo 1 100 navedenih delovnih mest na Finskem. Obenem se je podjetje Microsoft odločilo, da zapre obrat v kraju Oulu ter raziskave in razvoj proizvodov osredotoči v krajih Salo, Tampere in Espoo.

Podjetje Microsoft je julija 2015 najavilo načrte za prestrukturiranje svoje dejavnosti telefonije podjetja, da bi bolje osredotočilo in uskladilo vire. Po pričakovanjih naj bi bilo na Finskem izgubljenih največ 2 300 delovnih mest. Obrat v Saloju je bil zaprt, poslovna dejavnost pa je bila prenesena v Microsoftova obrata v Tampereju in Espooju.

Večina odpustov iz te vloge se nananaša na nekdanje delavce podjetja Nokia, ki so bili leta 2013 premeščeni v podjetje Microsoft. Ti odpusti zadevajo zlasti strokovnjake za programiranje.

Pričakovani učinek odpustov na lokalno, regionalno ali državno gospodarstvo in zaposlenost

19.Prizadete regije na ravni NUTS 2 so Helsinki-Uusimaa (FI1B), Etelä-Suomi (FI1C) in Länsi-Suomi (FI197). 88 % presežnih delavcev je starih med 30 in 54 let. Zaposlitvene možnosti starejših delavcev so še posebej težavne.

20.Presežni delavci bi lahko imeli pomembno vlogo pri oživljanju industrije, če bi se njihovo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, načrti za ustanovitev podjetja in zaposlitvene možnosti lahko zadostno podprli.

Helsinki-Uusimaa

21.Podjetje Microsoft je drugo največje podjetje na področju IKT v Espooju, ki je drugo največje mesto na Finskem. Sektor kot tak je pomemben delodajalec v Espooju. Leta 2013 je ta sektor zaposloval okoli 29 400 delavcev (35 % delovne sile zasebnega sektorja) 10 . V Espooju je leta 2014 skupno delovalo 219 podjetij IKT, 313 pa se jih je v istem obdobju zaprlo. 11 .

Podjetniški grozd IKT okoli podjetja Microsoft je skoncentriran v Espooju. To pomeni, da so Espoo močno prizadeli odpusti: približno 700 delavcev podjetja Microsoft bo postalo presežnih v Espooju v tem krogu odpustov.

Konec avgusta 2015 je bilo število dolgotrajno brezposelnih za 42 % višje kot leto poprej. Hkrati je brezposelnost med visoko izobraženimi v regiji Uusimaa stalno nad 15 %. Konec avgusta 2015 je bilo v regiji Uusimaa skupaj 95 967 brezposelnih iskalcev zaposlitve, kar je 13,3 % več kot leto poprej. Stopnja brezposelnosti je znašala 11,6 %.

Etelä-Suomi

22.Regija je skupaj izgubila 6 500 delovnih mest med letoma 2007 in 2013, kar pomeni 25-odstotni upad. Zaradi odpustov v podjetju Nokia se je stopnja brezposelnosti med letoma 2008 in 2015 več kot podvojila, s 7 % na 17,5 %. Prav tako se je povečal delež visoko izobraženih ljudi med brezposelnimi.

Microsoftova objava o zaprtju obrata v Saloju pomeni, da bo okoli 1 000 ljudi, ki tam delajo, izgubilo delo. V podjetjih, ki zagotavljajo storitve za to enoto, bo zaprtje za sabo potegnilo dodatnih 150 odpustov. To pomeni, da bo v Saloju izgubljenih približno 1 150 delovnih mest. Približno 200 zaposlenih v enoti v Saloju je prejelo ponudbo za premestitev v Espoo in druge Microsoftove enote, tako da je skupno število odpustov na območju Salo približno 950.

Večina ljudi, ki bo izgubila delo, je visoko usposobljenih in izkušenih na svojem področju dela. Možno je, da bodo številni med njimi lahko hitro našli novo zaposlitev, saj imajo ustrezna znanja in spretnosti.

Länsi-Suomi

23.V Tampereju je v zadnjih 12 mesecih skupaj izginilo približno 1 000 delovnih mest v tehnoloških panogah. Dejstvo, da sta bila razvoj in proizvodnja programske opreme in omrežnih sistemov mobilne telefonije podjetja Nokia iz podregije Tampere premeščena na druga območja, je privedlo do veliko rezervne delovne sile.

Zadnja krčenja delovne sile v podjetju Microsoft so prizadela približno 500 ljudi na območju Pirkanmaa. Posodabljanje znanj in spretnosti ter osredotočenost na široko strokovno znanje sta pomembna za zaposlitvene možnosti posameznih iskalcev zaposlitve. Poslovanje večine velikih gospodarskih subjektov na območju Tampereja je bilo odvisno od osi Nokia/Microsoft. Na podizvajalce so torej vplivali ti dogodki, ki so privedli do nadaljnjih odpustov pri njih.

Ciljni prejemniki in predlagani ukrepi

Ciljni prejemniki

24.Po oceni naj bi v ukrepih sodelovalo 1 441 presežnih delavcev. Razčlenitev teh delavcev po spolu, državljanstvu in starostni skupini:

Upravičenost predlaganih ukrepov

25.Prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene presežnim delavcem, vključujejo naslednje ukrepe:

–Kovčing in drugi pripravljalni ukrepi, ki vključujejo:

Cilj usposabljanja za iskanje zaposlitve je udeležencem zagotoviti več informacij o trgu dela, jim pomagati pri opredelitvi njihovih možnosti ter izboljšati in posodobiti njihova znanja in spretnosti na področju iskanja zaposlitve.

Namen kovčinga je zagotavljanje podpore in svetovanje zasebnim osebam pri iskanju zaposlitve in usposabljanju na delovnem mestu.

Poklicni kovčing se zagotavlja osebam, ki so izgubile zaposlitev, če po oceni Urada za zaposlovanje in gospodarski razvoj (Urad TE) ti delavci potrebujejo funkcionalno, intenzivno in dolgoročno podporo pri načrtovanju poklicne poti. Glavni poudarek pri kovčingu je na interakciji in skupinskih vajah.

Delavci v podjetju Microsoft imajo zelo različne kompetence. Za oceno položaja iskalca zaposlitve in njegovih potreb po storitvah lahko Urad TE organizira več strokovnih ocenjevanj.

–Zaposlitvene in poslovne storitve

Osebam, ki so izgubile delovno mesto, bodo zagotovljeni informacije, svetovanje in strokovne storitve za načrtovanje njihove ponovne zaposlitve. V prejšnjih zadevah ESPG so se osebne storitve izkazale za zelo koristne.

–Usposabljanje

Poklicno usposabljanje glede trga dela bo vključevalo usposabljanje o ustanavljanju podjetja in o pospeševanju podjetništva. Cilj je pridobitev poklicnih kvalifikacij ali izpopolnjevanje obstoječih kompetenc. Prav tako bodo ponujeni tečaji usposabljanja, ki podpirajo mobilnost delovne sile.

–Subvencioniranje plač

Subvencioniranje plač bo presežnim delavcem dostopno v podporo zaposlitvi na novem delovnem mestu ali opravljanju vajeništva, in sicer z zmanjšanjem stroškov za plače novega delodajalca za omejeno časovno obdobje. Subvencioniranje plač je v višini med 30 % in 50 % stroškov za plačo delavca in bo na voljo za obdobje od 6 do 24 mesecev.

–Nepovratna sredstva za zagon podjetja

Namen nepovratnih sredstev za zagon podjetja je spodbujati začetek poslovne dejavnosti in zaposlovanje posameznikov. Namen nepovratnih sredstev za zagon podjetja je potencialnim podjetnikom zagotoviti dohodek v obdobju, predvidenem za začetek in vzpostavitev polnega poslovanja.

–Nadomestila za potne stroške, stroške prenočitve in selitve

Iskalcem zaposlitve se lahko dodeli nadomestilo za potne stroške in stroške nastanitve, ki nastanejo pri iskanju zaposlitve, ali potne stroške in stroške nastanitve za udeležbo pri ukrepih usposabljanja ter nadomestilo za stroške selitve, kadar sprejmejo zaposlitev zunaj svojega območja dnevne migracije.

26.Tukaj opisani predlagani ukrepi so aktivni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz člena 7 uredbe o ESPG. Ti ukrepi ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialne zaščite.

27.Finska je predložila zahtevane informacije o ukrepih, ki so za zadevno podjetje obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami. Potrdila je, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil takšnih ukrepov.

Ocena proračuna

28.Predvideni skupni stroški znašajo 8 940 000 EUR, kar vključuje izdatke za prilagojene storitve v višini 8 480 000 EUR in izdatke za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti ter dejavnosti nadzora in poročanja v višini 460 000 EUR.

29.Skupni zaprošeni finančni prispevek iz ESPG znaša 5 364 000 EUR (60 % skupnih stroškov).

(*) Da bi se izognili preveč decimalkam, so bili predvideni stroški na delavca zaokroženi. Ta zaokrožitev pa ne vpliva na skupne stroške posameznega ukrepa.

30.Stroški ukrepov, ki so v zgornji preglednici opredeljeni kot ukrepi na podlagi člena 7(1)(b) uredbe o ESPG, ne presegajo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev. Finska je potrdila, da so ti ukrepi pogojeni z aktivno udeležbo ciljnih prejemnikov v dejavnostih iskanja zaposlitve ali usposabljanja.

31.Finska je potrdila, da stroški naložb za samozaposlitev, ustanavljanje podjetij in delavske prevzeme ne bodo presegli 15 000 EUR na prejemnika

Obdobje upravičenosti izdatkov

32.Finska je prilagojene storitve za ciljne prejemnike začela izvajati 11. septembra 2015. Izdatki za ukrepe bodo torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 11. septembra 2015 do 11. marca 2018.

33.Upravni izdatki Finske za izvajanje ESPG so se začeli 11. septembra 2015. Izdatki za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti ter nadzor in poročanje so torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 11. septembra 2015 do 11. septembra 2018.

Dopolnjevanje ukrepov, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije

34.Viri nacionalnega predfinanciranja ali sofinanciranja so v glavnem zagotovljeni iz proračunske vrstice javnih služb za zaposlovanje v upravni veji ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo (MEE). Nekatere storitve se bodo financirale tudi iz odhodkov za poslovanje središč za gospodarski razvoj, promet in okolje (centri ELY) ter uradov TE.

35.Finska je potrdila, da opisani ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, ne bodo financirani iz drugih finančnih instrumentov Unije.

36.Finska prav tako uveljavlja prispevke iz ESPG za presežne delavce v podjetju Broadcom ter sektorju računalniškega programiranja. V zvezi z zadevo Microsoft bo potekalo sodelovanje z razvojnim projektom nacionalne službe EURES (Labour Mobility in Europe 2014–2020). V sodelovanju z ESPG in službami EURES bodo na regionalni ravni organizirani mednarodni zaposlitveni dogodki.

37.V okviru ESS je bil uveden nacionalni sveženj ukrepov z naslovom „Modeli med družbo, ki zaposluje, in družbo, ki odpušča“. Ta sveženj ukrepov bo prinesel rezultate, ki so lahko koristni za izvajanje projektov v okviru te vloge za pomoč ESPG.

Postopki za posvetovanje s ciljnimi prejemniki ali njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji ter lokalnimi in regionalnimi organi

38.Finska je navedla, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju: ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo je ustanovilo skupino, ki obravnava odpuste v podjetju Microsoft in sodeluje pri pripravi vloge za pomoč ESPG. Ta delovna skupina vključuje predstavnike središč za gospodarski razvoj, promet in okolje ter uradov za zaposlovanje in gospodarski razvoj za regije Uusimaa, Jugozahodna Finska in Pirkanmaa. Drugi predstavniki so podjetje Microsoft, združenje finskih tehnoloških panog, sindikat poklicnih inženirjev na Finskem, sindikat finskih akademskih inženirjev in arhitektov/združenje strokovnega in vodstvenega osebja YTN in Agencija za gospodarski razvoj regije Tampere Tredea.

Sistemi upravljanja in nadzora

39.Vloga vsebuje opis sistema upravljanja in nadzora, ki opredeljuje odgovornosti vključenih organov. Finska je Komisijo uradno obvestila, da bo finančni prispevek upravljal MEE, ki upravlja tudi sredstva ESS. Isto ministrstvo deluje tudi kot organ za potrjevanje. Službi, odgovorni za ti dve funkciji, imata strogo ločene zadolžitve in obveznosti poročanja. Upravljanje ESPG je bilo dodeljeno službi za zaposlovanje in podjetništvo, upravljanje ESS pa regionalni službi. Potrjevanje v okviru obeh skladov pa je v pristojnosti enote za človeške vire in administrativne zadeve. Ministrstvo je pripravilo priročnik s podrobnim opisom predpisanih postopkov.

40.Revizijski organ bo neodvisna enota za notranjo revizijo, ki deluje v okviru stalnega sekretariata istega ministrstva.

Obveznosti zadevne države članice

41.Finska je predložila vsa potrebna zagotovila v zvezi z naslednjim:

–pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju bosta upoštevani načeli enakosti obravnave in nediskriminacije;

–zahteve nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU o kolektivnih odpustih so bile upoštevane;

–Podjetje Microsoft Mobile Oy, ki je po odpustih nadaljevalo svoje dejavnosti, je izpolnilo svoje pravne obveznosti v zvezi z odpusti in ustrezno poskrbelo za svoje delavce;

–predlagani ukrepi ne bodo prejeli finančne podpore iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije in preprečeno bo vsakršno dvojno financiranje;

–predlagani ukrepi bodo dopolnjevali ukrepe, financirane iz strukturnih skladov;

–finančni prispevek iz ESPG bo v skladu s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunski predlog

42.Sredstva ESPG ne presegajo najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 12 .

43.Komisija po proučitvi vloge v zvezi s pogoji iz člena 13(1) uredbe o ESPG ter ob upoštevanju števila ciljnih prejemnikov, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov predlaga uporabo sredstev ESPG v znesku 5 364 000 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov predlaganih ukrepov, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo.

44.Predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG bosta skupaj sprejela Evropski parlament in Svet v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 13 .

Povezani akti

45.Komisija bo s tem predlogom sklepa o uporabi sredstev ESPG Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predložila tudi predlog za prerazporeditev zneska v višini 5 364 000 EUR v ustrezno proračunsko vrstico.

46.Ko bo Komisija sprejela ta predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG, bo hkrati z izvedbenim aktom sprejela sklep o finančnem prispevku, ki bo začel veljati na datum, ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
na podlagi vloge iz Finske – EGF/2016/001 FI/Microsoft

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 14 in zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 15 in zlasti točke 13 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 16 .

(3)Finska je 11. marca 2016 vložila vlogo za uporabo sredstev ESPG v zvezi z odpusti v podjetju Microsoft (Microsoft Mobile Oy) in pri osmih dobaviteljih in proizvajalcih v poproizvodni fazi. Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG v skladu s členom 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)V skladu s členom 4(2) Uredbe (EU) št. 1309/2013 je vloga Finske ocenjena za sprejemljivo, ker odpusti resno vplivajo na zaposlenost ter lokalno, regionalno in nacionalno gospodarstvo.

(5)Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 5 364 000,00 EUR za vlogo, ki jo je vložila Finska.

(6)Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Unije za proračunsko leto 2016 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi znesek 5 364 000 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [the date of its adoption] 17*.

V Bruslju,

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) V smislu člena 3 uredbe o ESPG.

(3) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).

(4) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(5) V skladu s četrtim odstavkom člena 7 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(6) Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti (UL L 225, 12.8.1998, str. 16).

(7) Statistics Finland, anketa o delovni sili združenja finskih tehnoloških panog (The Federation of Finnish Technology Industries).

(8) https://ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific-and-technical-research-reports/2015-predict-report-analysis-ict-rd-eu-and-beyond .

(9) http://www.statista.com/statistics/266136/global-market-share-held-by-smartphone-operating-systems/.

(10)

   www.teknologiateollisuus.fi/sites/default/files/file_attachments/personnel.pdf.

(11) www.teknologiateollisuus.fi/sites/default/files/file_attachments/personnel.pdf.

(12) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(13) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(14) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(15) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(16) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(17)  Date to be inserted by the Parliament before the publication in OJ.