EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.1.2016

COM(2016) 31 final

2016/0014(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 9 final}
{SWD(2016) 10 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pravni okvir za homologacijo avtomobilskih izdelkov zajema tri kategorije vozil: motorna vozila in njihove priklopnike, motorna kolesa in traktorje. Cilj tega predloga je prenova pravnega okvira za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov. Pravni okvir za ostali kategoriji vozil je bil že obsežno prenovljen leta 2013.

Zahteve za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov so trenutno določene v Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: okvirna direktiva) 1 . Ta okvir je namenjen olajšanju prostega pretoka motornih vozil in priklopnikov na notranjem trgu z določitvijo usklajenih zahtev, s katerimi naj bi se dosegli skupni okoljski in varnostni cilji. Direktiva 2007/46/ES zajema motorna vozila za prevoz potnikov (kategorija M) in blaga (kategorija N) in njihove priklopnike (kategorija O) ter njihove sisteme in sestavne dele. Zagotavlja okvir, na podlagi katerega delujejo posamični regulativni akti s posebnimi varnostnimi in okoljskimi zahtevami. Ti regulativni akti obravnavajo številne podrobne tehnične zahteve za različne tipe vozil, sistemov in sestavnih delov.

V okviru zavez, ki jih je Komisija sprejela v svojem Akcijskem načrtu za močno, konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi CARS 2020 2 , je bil leta 2013 opravljen celovit pregled ustreznosti homologacijskega okvira EU za motorna vozila. Pregled je potrdil, da je pravni okvir EU-homologacije primeren za doseganje glavnih ciljev usklajevanja, učinkovitega delovanja notranjega trga in poštene konkurence. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da se zaradi različnih razlag in različne strogosti pri uporabi zahtev v državah članicah zmanjšuje učinkovitost okvira. V delovnem dokumentu služb Komisije o tem pregledu ustreznosti je bilo zato priznano, da bi bilo okvir mogoče izboljšati, pregled Direktive 2007/46/ES pa je bil izpostavljen kot prednostna naloga, v okviru katere se je treba osredotočiti na naslednje vidike:

–uvedbo določb o nadzoru trga, ki bodo dopolnile zahteve za homologacijo;

–pojasnila v zvezi s postopki odpoklica in zaščitnimi postopki ter pogoji za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil;

–izboljšanje uveljavljanja homologacijskega okvira z uskladitvijo in krepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic;

–pojasnila v zvezi z vlogami in obveznostmi gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, ter

–izboljšanje primernosti nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

Čeprav se je pri preverjanju ustreznosti potrdilo, da ima veljaven ureditveni okvir svoje prednosti pri izpolnjevanju ciljev politike, je po odkritju tega, da je nemški proizvajalec (VW) s programsko opremo več let prirejal emisijske vrednosti svojih vozil, doživel ostre kritike. V tednu po izbruhu škandala je Komisija naznanila, da bo okrepila homologacijski sistem, zlasti z ustreznimi nadzornimi mehanizmi, da zagotovi pravilno in usklajeno uporabo postopkov homologacije. Na notranjem trgu z 28 državami članicami in v panogi, za katero je značilen stalen tehnološki in znanstveni napredek, obstaja zaradi precejšnjih razlik pri razlagi in uporabi predpisov tveganje, da se ogrozi učinkovitost sistema in s tem glavni politični cilji, tj. zagotavljanje varnosti in zdravja državljanov ter varstvo okolja. Številni deležniki so javno pozvali k taki reviziji po škandalu v podjetju VW.

Cilj te revizije je odpraviti te pomanjkljivosti in vrzeli ter povrniti zaupanje državljanov v zmožnost regulativnega sistema, da se zagotovi ustrezna raven varovanja zdravja in varstva okolja.

1.2.Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

–Direktiva 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila.

–Uredba (ES) št. 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, ki vsebuje pravila za evropsko politiko o akreditaciji 3 (nadzor usposobljenosti laboratorijev ter certifikacijskih in inšpekcijskih organov, ki izdajajo potrdila v EU) in za politiko na področju nadzora trga in proizvodov iz tretjih držav (za varne proizvode ne glede na njihov izvor).

–Sklep št. 768/2008/ES o vzpostavitvi skupnega okvira za trženje proizvodov 4 , ki vsebuje standardne določbe, ki se bodo v zakonodaji EU o notranjem trgu uporabljale za proizvode (npr. opredelitve, obveznosti gospodarskih subjektov, zaščitna klavzula itd.).

2.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI SUBJEKTI IN OCEN UČINKA

Evropska komisija je leta 2010 5 začela javno posvetovanje, da bi zbrala mnenja zainteresiranih subjektov o svojem namenu, da prenovi okvirno direktivo. Cilj tega javnega posvetovanja je bil preveriti, ali bi področja, za katera so službe Komisije menile, da bi lahko izboljšala izvrševanje zakonodaje o EU-homologaciji za motorna vozila, zagotovila ustrezno področje uporabe in usmerjenost okvirne direktive 2007/46/ES.

Prejetih je bilo štirideset ustreznih odgovorov, iz katerih je bila na splošno razvidna močna podpora ciljem pobude. Medtem ko se je 74 % anketirancev strinjalo, da je veljavni homologacijski okvir že precej kakovosten, jih je 57,6 % menilo, da bi se kljub temu lahko storilo več, da bi poudarili pravno uporabo načel o nadzoru trga in se ustrezno osredotočili nanjo, pri čemer je 47 % anketirancev navedlo, da obstoječe določbe o nadzoru trga niso učinkovite, le 2,9 % pa, da so učinkovite. Iz navedenega je jasno razvidno, da bi bilo po mnenju deležnikov mogoče in bi se tudi moralo storiti več, da bi se predhodni nadzor, ki ga ponuja homologacijski okvir, dopolnil z določbami o naknadnem nadzoru trga.

Službe Komisije so naročile več zunanjih študij, da bi postopek ocene učinka spremljale in nanj vplivale. V prvi polovici leta 2011 je bila izvedena naknadna ocenjevalna študija 6 o okvirni direktivi, v drugi polovici leta 2011 pa ji je sledila študija ocene učinka 7 . V tej študiji se je ocenil učinek morebitnih možnosti, razvitih za vsako od posameznih potreb, ki so jih opredelile službe Komisije, in za katere se je v okviru javnega posvetovanja potrdilo, da so ustrezne. najprimernejša kombinacija možnosti politike za odzivanje na te potrebe se je določila na podlagi rezultatov javnega posvetovanja in študije ocene učinka.

V letih 2012/2013 sta se nadalje pripravljala ocena učinka in pregled okvirne direktive s pomočjo pilotnega projekta za pregled ustreznosti. V ta namen je bilo dodeljeno naročilo študije, ki je bila končana marca 2013. Delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje poročilo o rezultatu pilotskega projekta za pregled ustreznosti, je bil objavljen novembra 2013 8 , v njem pa so bile poudarjene prednostne naloge predvidenega pregleda Direktive 2007/46/ES (glej točko 1.1).

Sodelovanje deležnikov na visoki ravni je potekalo v okviru skupine na visoki ravni CARS 21, iz česar so izšla številna priporočila v zvezi s homologacijskim okvirom, ki jih je Komisija upoštevala v akcijskem načrtu CARS 2020, sprejetem novembra 2012.

Nazadnje, in v skladu z zavezami Evropske komisije v njenem akcijskem načrtu CARS 2020, se je v drugi polovici leta 2013 izvedla študija preverjanja konkurenčnosti, ki bi morala dopolniti navedene ukrepe. V okviru te študije se je proučila potreba po blažilnih ukrepih za MSP, ki je pokazala, da pri kombinaciji možnosti politike, ki se je pri tem upoštevala, v sektorju ne bi bilo bistvenih učinkov na MSP, ki bi bili tolikšni, da bi bili blažilni ukrepi potrebni.

Poleg tega so se v celotnem postopku ocene učinka na sestankih tehničnega odbora za motorna vozila (Technical Committee Motor Vehicles – TCMV) in skupine strokovnjakov homologacijskih organov (Type-Approval Authorities Experts Group – TAAEG) z organi držav članic izvajala posebna posvetovanja z organi držav članic. Izmenjava mnenj z industrijo in združenji uporabnikov o pobudi je potekala v okviru delovne skupine o motornih vozilih (Motor Vehicles Working Group – MVWG). Z vsemi zainteresiranimi deležniki so se posvetovali tudi izvajalci zunanjih študij, in sicer zaradi zbiranja podatkov in mnenj.

Evropski parlament je zaradi izbruha škandala z emisijami v podjetju VW 5. oktobra 2015 sprejel Resolucijo o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju, v kateri je Komisijo pozval, naj močno okrepi sedanjo ureditev homologacij v EU, vključno s povečanjem nadzora EU, zlasti glede nadzora trga, načina usklajevanja in nadaljnjega spremljanja ter pregledovanja potrdil vozil, prodanih v Uniji.

3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

3.2.Načelo subsidiarnosti

Okvirna zakonodaja za homologacijo motornih vozil prispeva k izvajanju notranjega trga blaga. Ta predlog predvideva učinkovitejše izvajanje in izvrševanje te zakonodaje v okviru skupnega cilja politike, da bi se okrepila strategija za notranji trg.

Čeprav so za izvajanje zakonodaje na svojem ozemlju odgovorne države članice, je zagotavljanje usklajenega in skladnega pristopa, ki temelji na splošno veljavnih merilih in ki ga države članice enotno uporabljajo, bistveno, da se po vsej EU z usklajeno razlago, izvajanjem in izvrševanjem zahtev za homologacijo ohranjajo enaki konkurenčni pogoji, kar je podprto z usklajenimi določbami o nadzoru trga, da se državam članicam zagotovijo ustrezna sredstva za nadzor po dajanju proizvodov na trg ter za sprejemanje učinkovitih in skupnih popravnih ukrepov zoper prisotnost neskladnih in nevarnih proizvodov na trgu.

Razlike v nacionalnih sistemih homologacij in pri nadzoru trga v državah članicah lahko povzročijo neusklajeno izvrševanje, kadar se presojajo v okviru notranjega trga Unije, ki nima več notranjih meja in v katerem nadzora na nacionalnih mejah tako rekoč ni več. Države članice so pri zagotavljanju, da se na njihovem ozemlju ne bi pojavljali neskladni proizvodi, v veliki meri odvisne od učinkovitosti politike izvrševanja svojih sosed. Če je izvrševanje v eni državi članici pomanjkljivo, lahko to resno ogrozi prizadevanja drugih držav članic, da bi neskladnim proizvodom preprečile vstop na svoj trg. Ta medsebojna odvisnost je še večja zaradi dejstva, da je pristojnost organov pregona omejena na nacionalno ozemlje. Kadar so potrebni čezmejni popravni ukrepi, se morajo ti organi zanesti na svoje kolege v drugih državah članicah.

Homologacijski okvir namreč temelji na načelu, da za vsa nova vozila, proizvedena v skladu s tipom vozila, ki je bil homologiran v eni državi članici, velja pravica do prostega trženja in registracije v drugih državah članicah. Ta pravica velja za vsa takšna vozila ne glede na to, kje so bila proizvedena. To pomeni, da se lahko tudi vozila, ki niso bila proizvedena v EU, vanjo prosto uvažajo, če proizvajalec potrdi, da so proizvedena v skladu s tipom vozila, homologiranim v eni od držav članic EU. Glede na globalno naravo avtomobilskega sektorja, v katerem se veliko uvažajo avtomobilski izdelki iz držav, ki niso članice EU, je zaradi te pomembne čezmejne razsežnosti potrebno usklajeno delovanje na ravni EU, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji.

Če bi ukrepe za reševanje težav na trgu sprejemale države članice same na nacionalni ravni, bi se lahko pri prostem pretoku motornih vozil, ki ga zagotavlja okvirna zakonodaja, pojavile ovire. Zato je ukrepanje na ravni EU upravičeno.

3.3.Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je nujno za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga ter hkrati visoke ravni javne varnosti in varstva okolja.

Predlagani ukrepi, s katerimi bi se moralo okrepiti in nadalje uskladiti izvajanje postopkov homologacije, temeljijo na dogovorjenih načelih, določenih v skupnem okviru za trženje proizvodov, in referenčnih določbah za usklajeno zakonodajo Unije za proizvode, kot je določena v Prilogi I k Sklepu št. 768/2008/ES. Kadar je to potrebno in utemeljeno, so se te določbe prilagodile posebnostim avtomobilskega sektorja, zlasti zato da se prizna obstoj že uveljavljenega homologacijskega okvira in zagotovi popolna skladnost s tem okvirom. To velja zlasti za določbe o izmenjavi informacij in sodelovanju med organi za nadzor trga ter homologacijskimi organi in njihovimi imenovanimi tehničnimi službami.

3.4.Izbira instrumentov

Uporaba uredbe je primerna, ker zagotavlja zahtevano neposredno in usklajeno uporabo in izvrševanje, hkrati pa je ni treba prenesti v zakonodajo držav članic.

Predlog je nadgradnja „pristopa dvojne ravni“, ki je bil že uveden v homologacijski okvir EU za motorna vozila. Ta pristop predvideva pripravo zakonodaje v treh korakih:    

–Evropski parlament in Svet v uredbi, ki temelji na členu 114 PDEU, po rednem zakonodajnem postopku določita temeljne določbe in področje uporabe;

–Komisija v delegiranih aktih, ki jih sprejme v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, določi podrobne tehnične specifikacije, povezane s temeljnimi določbami;

–Komisija v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme izvedbene akte, ki določajo upravne določbe, kot so predloga za opisni list in potrdila o homologaciji, potrdila o skladnosti itd.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice tega predloga:

osebje Komisije za organizacijo in sodelovanje pri „skupnih ocenah“ tehničnih služb;

stroški za nacionalne ocenjevalce, ki sodelujejo pri „skupnih ocenah“ tehničnih služb, v skladu s pravili Komisije o povračilu stroškov strokovnjakom;

osebje Komisije za zagotavljanje znanstvene, tehnične in logistične podpore sistemu medsebojnih strokovnih pregledov (skupne presoje tehničnih služb) ter usklajevanju dejavnosti nadzora trga držav članic na področju avtomobilskih proizvodov;

osebje Komisije za upravljanje in nadaljnji razvoj ureditvenega okvira EU za homologacijo in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (delovanje te uredbe in priprava delegiranih/izvedbenih aktov), ter za podporo in spremljanje držav članic pri zagotavljanju njegovega učinkovitega in uspešnega izvajanja;

stroški za organizacijo sestankov foruma za izvrševanje iz člena 10, vključno z nadomestilom potnih stroškov za države članice;

stroški za vzpostavitev in upravljanje nadzornega mehanizma v zvezi z ugotavljanjem skladnosti, ki ga izvajajo tehnične službe;

stroški za preskušanje skladnosti in ustreznosti motornih vozil, ki ga izvaja Komisija, ter

stroški za sodelovanje v mednarodnem regulativnem sodelovanju, zlasti Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo (UN/ECE).

Podrobni stroški so navedeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

Glede na omejitve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 bi moralo izvajanje zakonodajnega predloga temeljiti na obstoječih virih in biti zasnovano tako, da pri tem ne bi bila potrebna dodatna finančna sredstva iz proračuna EU. Ukrepi iz tega osnutka predloga uredbe ne bodo imeli proračunskih posledic na proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije, saj bi bilo treba morebitnim zahtevam za finančna sredstva zadostiti z namenskimi prihodki in notranjo prerazporeditvijo.

Znesek bo za obdobje po 31. decembru 2020 vključen v veljaven večletni finančni okvir za obdobje, ki se začne leta 2021, v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.NEOBVEZNI ELEMENTI

5.1.Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva Evropski gospodarski prostor (EGP) in ga je zato treba razširiti na EGP.

5.2.Razveljavitev veljavne zakonodaje

Zaradi sprejetja predloga se bo razveljavila veljavna zakonodaja.

2016/0014 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 9 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta in dosledna ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.

(2)V ta namen je bil z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavljen celovit okvir EU-homologacije za motorna vozila in njihove priklopnike ter sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene za taka vozila 10 .

(3)Iz ocene pravnega okvira Unije za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ki se je izvedla leta 2013 11 , je razvidno, da je okvir, vzpostavljen z Direktivo 2007/46/ES, primeren za doseganje glavnih ciljev usklajevanja, učinkovitega delovanja notranjega trga in poštene konkurence, zato bi ga bilo treba uporabljati še naprej.

(4)V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti določbe o nadzoru trga, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira z uskladitvijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic, pojasniti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, pa tudi izboljšati primernost nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.

(5)Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira homologacij razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po temeljiti reviziji, da se oblikuje zanesljiv, pregleden, predvidljiv in vzdržen ureditveni okvir, ki zagotavlja visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja.

(6)V tej uredbi so določena usklajena pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter posamične odobritve vozil, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga v korist podjetij in potrošnikov ter omogoči visoka raven varnosti in varstva zdravja in okolja.

(7)Ta uredba določa bistvene tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M in N in njihovih priklopnikov (kategorija O) ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi ustrezna raven varnosti delovanja in okoljskih značilnosti. Te kategorije zajemajo motorna vozila za prevoz potnikov, motorna vozila za prevoz blaga oziroma njihove priklopnike.

(8)Ta uredba bi morala okrepiti veljavni homologacijski okvir, zlasti z uvedbo določb o nadzoru trga. Pri uvedbi nadzora trga v avtomobilskem sektorju bi bilo treba določiti obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi, odgovornosti organov pregona v državah članicah in ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ko se na trgu pojavijo avtomobilski izdelki, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali okolje ali ki niso skladni z zahtevami za homologacijo.

(9)Zagotoviti bi bilo treba učinkovito izvajanje zahtev za homologacijo, tako da se okrepijo določbe o skladnosti proizvodnje, med drugim z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih izdelkov ter s poostritvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in zmogljivostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni homologacijski organi. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba. Zaradi vse večje zahtevnosti dela tehničnih služb v državah članicah obstaja trend čedalje večjega razlikovanja metod ocenjevanja. Zato je treba uvesti postopkovne obveznosti, s katerimi se izmenjujejo informacije in spremljajo prakse držav članic za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi bi se morale odpraviti morebitne obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb.

(10)Potreba, da bi organi za imenovanje nadzirali in spremljali tehnične službe, se je povečala, odkar se je zaradi tehničnega napredka pojavilo tveganje, da te službe na svojem področju imenovanja nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali pripomočkov. Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker se pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja med organi za imenovanje razlikuje, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve v zvezi s pogostostjo nadzora in spremljanja tehničnih služb.

(11)Imenovanje in spremljanje tehničnih služb, ki bi ga v skladu s podrobnimi in strogimi merili izvajale države članice, bi moralo biti zato predmet nadzornih pregledov na ravni Unije, vključno z neodvisnimi presojami kot pogojem za podaljšanje njihove priglasitve po petih letih. Položaj tehničnih služb nasproti proizvajalcem bi bilo treba okrepiti, vključno z njihovo pravico in obveznostjo, da izvajajo nenapovedane inšpekcijske preglede v tovarnah in fizikalne ali laboratorijske preskuse na izdelkih, zajetih v tej uredbi, s čimer bi se zagotovilo, da proizvajalci tudi po prejemu homologacije za svoje izdelke še naprej izpolnjujejo vse zahteve.

(12)Države članice bi morale sodelovati med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Med seboj in s Komisijo bi se morale posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter druga drugo in Komisijo obveščati o svojih modelih kontrolnega seznama za ocenjevanje.

(13)Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 12 , bi si morali akreditacijski organi in organi za imenovanje izmenjevati informacije, ki so pomembne za ocenjevanje usposobljenosti tehničnih služb.

(14)Države članice bi morale zaračunavati pristojbine za imenovanje in spremljanje tehničnih služb, da bi jih lahko trajno spremljale ter da bi zanje vzpostavile enake konkurenčne pogoje. Za zagotovitev preglednosti bi morale države članice pred sprejetjem ravni in strukture pristojbin o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.

(15)Kadar je kljub ukrepom, sprejetim za zagotovitev, da države članice skladno uporabljajo in spremljajo zahteve, vprašljiva usposobljenost tehnične službe, bi moralo biti Komisiji omogočeno, da razišče posamezne primere.

(16)Da na preskuse in poročila tehničnih služb ne bi vplivale nelegitimne okoliščine, bi bilo treba pri ureditvi in upravljanju tehničnih služb zagotavljati popolno nepristranskost. Tehnične službe bi morale imeti zadovoljiv sistem vodenja, vključno z določbami o poklicni skrivnosti, da bi lahko skladno in sistematično opravljale svoje naloge. Da bi lahko ustrezno opravljale delo, bi bilo treba vedno zagotavljati raven znanja ter usposobljenost in neodvisnost njihovega osebja.

(17)Zagotoviti bi bilo treba, da so tehnične službe neodvisne od proizvajalcev, tudi z izogibanjem temu, da bi jim proizvajalci za opravljene homologacijske preglede in preskuse neposredno ali posredno plačevali. Zato bi morale države članice določiti strukturo pristojbine za homologacijo, s katero se krijejo stroški izvedbe vseh homologacijskih preskusov in pregledov, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali homologacijski organi, ter upravni stroški za podelitev homologacije in stroški izvedbe naknadnih preskusov in pregledov za preverjanje skladnosti.

(18)Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben trden mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost homologacijskih organov bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilsko industrijo, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se z medsebojnimi strokovnimi pregledi redno preverja učinkovitost homologacijskih organov, s čimer se zagotovi, da vsi ti organi pri uveljavljanju homologacijskih zahtev uporabljajo enotno raven kakovosti in strogosti. Poleg tega je pomembno, da se preveri pravilnost homologacije same.

(19)Za stalno visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja na notranjem trgu je bistveno tesnejše sodelovanje med nacionalnimi organi z izmenjavo informacij in usklajenim ocenjevanjem pod vodstvom usklajevalnega organa. To bi moralo prispevati tudi k učinkovitejši uporabi redkih virov na nacionalni ravni. Zato bi bilo treba ustanoviti forum, na katerem bi si države članice in Komisija izmenjevale informacije o dejavnostih, povezanih z izvrševanjem homologacijske zakonodaje, in usklajevale svoje dejavnosti, povezane s tem. Trenutno neformalno sodelovanje med državami članicami na tem področju bi tako dobilo bolj formalen okvir.

(20)Pravila o nadzoru trga Unije in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na trg Unije, iz Uredbe (ES) št. 765/2008, se uporabljajo za motorna vozila in njihove priklopnike ter sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, namenjene za ta vozila, ne da bi državam članicam preprečile, da bi za izvedbo navedenih nalog izbrale pristojne organe. Nadzor trga je lahko v deljeni pristojnosti različnih nacionalnih organov, da se upoštevajo nacionalni sistemi za nadzor trga v državah članicah, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008. Z učinkovitim usklajevanjem in spremljanjem na ravni Unije ter na nacionalnih ravneh bi bilo treba zagotoviti, da homologacijski organi in organi za nadzor trga uveljavljajo novi homologacijski okvir in okvir za nadzor trga.

(21)V to uredbo je treba vključiti pravila o nadzoru trga, da se okrepijo pravice in obveznosti pristojnih nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti nadzora trga ter pojasnijo veljavni postopki.

(22)Da bi se povečala preglednost homologacijskega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, homologacijski organi in Komisija, bi bilo treba homologacijsko dokumentacijo zagotoviti v elektronski obliki in omogočiti, da je javno dostopna, pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih interesov in osebnih podatkov.

(23)Obveznosti nacionalnih organov v zvezi z nadzorom trga iz te uredbe so bolj specifične kot obveznosti iz člena 19 Uredbe (ES) št. 765/2008, da bi se upoštevale posebnosti homologacijskega okvira in potreba po njegovi dopolnitvi z učinkovitim mehanizmom za nadzor trga, ki zagotavlja zanesljivo naknadno preverjanje skladnosti proizvodov iz te uredbe.

(24)Med navedene bolj specifične obveznosti nacionalnih organov iz te uredbe bi morali biti vključeni naknadni preskusi in pregledi za preverjanje skladnosti, opravljeni pri zadostnem številu vozil, danih na trg. Izbira vozil za naknadno preverjanje skladnosti bi morala temeljiti na ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva teža morebitne neskladnosti in verjetnost njenega pojava.

(25)Naknadne preskuse in preglede za preverjanje skladnosti bi morala poleg tega organizirati in izvajati ali zahtevati njihovo izvajanje tudi Komisija, in to neodvisno od tistih, ki jih izvajajo države članice v skladu s svojimi nacionalnimi obveznostmi glede nadzora trga. Kadar se pri teh preskusih in pregledih ugotovi neskladnost ali kadar se ugotovi, da je bila homologacija podeljena na osnovi nepravilnih podatkov, bi morala imeti Komisija pravico, da začne na ravni EU izvajati popravne ukrepe za ponovno vzpostavitev skladnosti zadevnih vozil ter razišče razloge za nepravilnost homologacije. V splošnem proračunu Unije bi bilo treba zagotoviti ustrezno financiranje, da bi se omogočilo izvajanje skladnosti takega preskusa preverjanja skladnosti in pregledov. Glede na proračunske omejitve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 bi moralo izvajanje zakonodajnega predloga temeljiti na obstoječih virih in biti zasnovano tako, da se pri tem ne bi ustvarjala dodatna finančna sredstva. Komisija bi morala imeti v primeru ugotovljene neskladnosti pravico do zaračunavanja upravnih glob.

(26)Da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja, bi bilo treba še naprej usklajevati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.

(27)Dejstvo, da je mogoče nekatere sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo navedeno vozilo že dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko zelo poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.

(28)Sistem EU-homologacije mora vsaki državi članici omogočiti potrditev, da so se za vsak tip vozila in vsak tip sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote, namenjene za taka vozila, izvedli preskusi in pregledi iz te uredbe, namenjeni preverjanju skladnosti z zahtevami za homologacijo iz te uredbe, in da je njegov proizvajalec zanj pridobil potrdilo o EU-homologaciji. Proizvajalec mora v skladu s sistemom EU-homologacije svoja vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote proizvajati v skladu s homologiranim tipom. Proizvajalec vozila mora to potrditi z izdajo potrdila o skladnosti za vsako vozilo. Vsakemu vozilu, ki ima priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, bi moralo biti dovoljeno, da je na voljo na trgu in se registrira za uporabo na celotnem območju Unije.

(29)Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati z neodvisnimi občasnimi presojami. Poleg tega bi morali homologacijski organi zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih proizvodov.

(30)Zaradi stalne veljavnosti homologacij mora proizvajalec organ, ki je zadevni tip vozila homologiral, obvestiti o morebitnih spremembah lastnosti tipa ali zahtev za varnost ali okoljske značilnosti, ki se uporabljajo za navedeni tip. Zato je pomembno, da je veljavnost izdanih potrdil o homologaciji časovno omejena in da se lahko navedena potrdila podaljšajo šele, ko homologacijski organ preveri in se prepriča, ali je tip vozila še vedno skladen z vsemi veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pogoje za razširitev homologacij, da se zagotovi enotna uporaba postopkov in uveljavljanje zahtev za homologacijo po vsej Uniji.

(31)Oceno resnih tveganj za varnost in škode za javno zdravje in okolje, o katerih se je poročalo, bi bilo treba izvesti na nacionalni ravni, kadar tveganje ali škoda, o kateri se poroča, morda presegata ozemlje ene države članice, pa bi bilo treba zagotoviti usklajevanje na ravni Unije z namenom skupne uporabe virov in zagotavljanja skladnosti glede popravnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti za zmanjšanje ugotovljenega tveganja in škode.

(32)Da se zagotovi, da vsa vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, dani na trg, zagotavljajo visoko raven varnosti in varstva okolja, bi moral proizvajalec ali kateri koli drugi gospodarski subjekt v dobavni verigi sprejeti učinkovite popravne ukrepe, vključno z odpoklicem vozil, če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pomenijo resno tveganje za uporabnike ali okolje, kot je navedeno v členu 20 Uredbe (ES) št. 765/2008. Homologacijski organi bi morali biti zato pooblaščeni za ocenjevanje in preverjanje, ali so ti ukrepi zadostni. Organi drugih držav članic bi morali imeti pravico do sprejemanja zaščitnih ukrepov, če bi se jim zdeli popravni ukrepi proizvajalca nezadostni.

(33)Z nadomestnimi homologacijskimi shemami za proizvajalce, ki vozila proizvajajo v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so vozila teh proizvajalcev skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi jim moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga Unije. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno homologacijsko shemo za posamezna vozila, zlasti, da se zagotovi zadostna prožnost za homologacijo vozil, izdelanih v več stopnjah.

(34)Unija je pogodbenica Sporazuma Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabljajo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov (v nadaljnjem besedilu: revidiran sporazum iz leta 1958) 13 . Unija je sprejela številne pravilnike, priložene revidiranemu sporazumu iz leta 1958, zato mora homologacije, izdane v skladu z navedenimi pravilniki, sprejeti kot skladne z enakovrednimi zahtevami Unije. Unija je zaradi poenostavitve svojega homologacijskega okvira in njegove uskladitve z mednarodnim okvirom UN/ECE v Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 14  razveljavila svoje posebne direktive o homologaciji in jih nadomestila z obvezno uporabo zadevnih pravilnikov UN/ECE. Za zmanjšanje upravnega bremena homologacijskega postopka bi bilo treba proizvajalcem vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot omogočiti, da homologacijo v skladu s to uredbo po potrebi pridobijo neposredno s homologacijo na podlagi ustreznih pravilnikov UN/ECE iz prilog k tej uredbi.

(35)Zato bi bilo treba pravilnike UN/ECE in njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali ki jih uporablja, v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES 15 vključiti v zakonodajo o EU-homologaciji. Skladno s tem bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za spremembo prilog k tej uredbi in sprejetje delegiranih aktov, da bi se zagotovilo, da so sklici na pravilnike UN/ECE in njihove zadevne spremembe na seznamu zadevnih regulativnih aktov vedno posodobljeni.

(36)Neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil prek standardiziranega obrazca, ki se lahko uporabi za pridobitev tehničnih informacij, ter uspešna konkurenca na trgu storitev za zagotavljanje takih informacij sta nujna za izboljšanje delovanja notranjega trga, zlasti glede prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev. Zahteve za zagotavljanje informacij o popravilu in vzdrževanju so bile do zdaj določene v Uredbi (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta 16 , Uredbi (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 17 , Uredbi Komisije (EU) št. 692/2008 18 in Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011 19 . Navedene zahteve bi bilo treba v tej uredbi konsolidirati, uredbe (ES) št. 715/2007, (ES) št. 595/2009, (EU) št. 692/2008 in (EU) št. 582/2011 pa ustrezno spremeniti.

(37)Pri tem pa tehnični napredek, ki prinaša nove metode ali tehnike za diagnostiko in popravilo vozil, na primer daljinski dostop do informacij in programske opreme vozila, ne bi smel oslabiti ciljev te uredbe glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila za neodvisne izvajalce.

(38)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 20 .

(39)Da bi to uredbo dopolnili z nadaljnjimi tehničnimi podrobnostmi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z zahtevami za homologacijo, ki se nanašajo na okoljske značilnosti in varnost delovanja motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za taka vozila. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(40)Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisiji vsako leto poročajo o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh določb.

(41)Zaradi jasnosti, racionalnosti in poenostavitve je treba Direktivo 2007/46/ES razveljaviti in nadomestiti s to uredbo. Sprejetje uredbe zagotavlja, da se določbe uporabljajo neposredno ter da jih je za boljše prilagajanje tehničnemu napredku in regulativnim spremembam v okviru revidiranega sporazuma iz leta 1958 mogoče pravočasno in učinkoviteje posodobiti.

(42)Da bi Komisija pravilno izvajala preverjanje skladnosti in da bi se gospodarskim subjektom in nacionalnim organom zagotavljali enaki konkurenčni pogoji, se na Komisijo prenese pooblastilo, da gospodarskim subjektom, za katere se ugotovi, da so kršili to uredbo, naloži usklajene upravne globe, ne glede na prvotni kraj homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

(43)Kadar koli se zaradi ukrepov iz te uredbe zahteva obdelava osebnih podatkov, jo je treba izvesti v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 ter Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 22 , pa tudi nacionalnimi izvedbenimi ukrepi v zvezi s tem.

(44)Da se lahko države članice in nacionalni organi ter gospodarski subjekti pripravijo na uporabo novih predpisov, uvedenih s tem predpisom, je treba določiti datum začetka uporabe po datumu začetka veljavnosti.

(45)Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve usklajenih pravil o upravnih in tehničnih zahtevah za homologacijo vozil kategorij M, N in O ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, in o nadzoru trga takih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ne morejo zadovoljivo doseči države članice, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
PREDMET, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1
Predmet urejanja

1.V tej uredbi so določene upravne določbe in tehnične zahteve za homologacijo in dajanje na trg vseh novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, iz člena 2(1). Uporablja se tudi za homologacije vozil.

2.V tej uredbi so določene zahteve za nadzor trga vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih je treba homologirati v skladu s to uredbo, ter delov in opreme za takšna vozila.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za vsa motorna vozila kategorij M in N ter njihove priklopnike kategorije O, ki so namenjena za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, zasnovanimi in izdelanimi v eni ali več stopnjah, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, dele in opremo, zasnovane in izdelane za taka vozila in priklopnike.

2.Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:

(a)kmetijska ali gozdarska vozila, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 ;

(b)dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 ;

(c)vozila, ki se uporabljajo na tirih.

3.Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila in stroje, če navedena vozila izpolnjujejo temeljne določbe te uredbe:

(a)    vozila, ki so načrtovana in izdelana predvsem za uporabo na gradbiščih ali v kamnolomih, v pristaniških ali letaliških kompleksih;

(b)vozila, načrtovana in izdelana za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;

(c)vsa vozila na lastni pogon, posebej načrtovana in izdelana za opravljanje dela, ki zaradi svojih konstrukcijskih značilnosti niso primerna za prevoz potnikov ali blaga.

4.Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za posamično odobritev vozila za naslednja vozila:

(a)vozila, namenjena izključno za cestne dirke;

(b)prototipe vozil, ki se uporabljajo na cestah na odgovornost proizvajalca zaradi izvedbe posebnega preskusnega programa, pod pogojem, da so bila načrtovana in izdelana posebej za navedeni namen.

Člen 3
Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(2)„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za nadzor trga, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;

(3)„vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo ali njegov priklopnik, kot je opredeljeno v točkah (10) in (11);

(4)„sistem“ pomeni skupek naprav, ki v vozilu skupaj opravljajo eno ali več posebnih funkcij ter za katerega veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV;

(5)„sestavni del“ pomeni napravo, ki bi morala postati del vozila in je lahko homologirana neodvisno od navedenega vozila ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV;

(6)„samostojna tehnična enota“ pomeni napravo, ki bi morala postati del vozila in je lahko homologirana ločeno, a le v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozila, ter za katero veljajo zahteve iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV;

(7)„deli“ pomenijo blago, ki se uporabi za sestavljanje, popravila in vzdrževanje vozila, ter nadomestne dele;

(8)„oprema“ pomeni blago, ki niso deli in ki se lahko doda ali namesti na vozilo;

(9)„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, ali postopka pridobitve dovoljenja za dele in opremo, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in za vprašanja nadzora trga v zvezi z navedenim proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je navedena oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izdelave navedenega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;

(10)„motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo, zasnovano in izdelano z lastnim motornim pogonom, ki ima najmanj štiri kolesa in je dokončano, dodelano ali nedodelano, z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h;

(11)„priklopnik“ pomeni vozilo na kolesih brez lastnega pogona, načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom;

(12)„homologacijski organ“ pomeni organ ali organe v državi članici, ki jih je navedena država članica priglasila Komisiji ter so pristojni za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, za postopek izdaje dovoljenja za dele in opremo, za izdajo in po potrebi preklic ali zavrnitev potrdil o homologaciji, ki delujejo kot kontaktna točka za homologacijske organe drugih držav članic, imenujejo tehnične službe in zagotavljajo, da so obveznosti proizvajalca glede skladnosti proizvodnje izpolnjene;

(13)„organ za nadzor trga“ pomeni nacionalni organ ali organe, pristojne za izvajanje nadzora trga na ozemlju države članice;

(14)„nacionalni organ“ pomeni homologacijski organ ali vsak drug organ, ki je vključen v nadzor trga, mejni nadzor ali registracijo za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote in dele ali opremo v državi članici;

(15)„dati na trg“ pomeni prvič dati na voljo vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo v Uniji;

(16)„registracija“ pomeni stalno ali začasno upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila v cestnem prometu, vključno z identifikacijo vozila in izdajo serijske številke;

(17)„začetek uporabe“ pomeni prvo uporabo vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme v Uniji za predvideni namen;

(18)„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, zastopnika proizvajalca, uvoznika ali distributerja;

(19)„homologacija celotnega vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da nedodelan, dokončan ali dodelan tip vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(20)„večstopenjska homologacija“ pomeni postopek, s katerim en ali več homologacijskih organov potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve;

(21)„nedodelano vozilo“ pomeni vsako vozilo, pri katerem je potrebna najmanj ena nadaljnja stopnja dodelave, da bi bile izpolnjene ustrezne tehnične zahteve te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(22)„EU-homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve iz te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(23)„potrdilo o homologaciji“ pomeni dokument, s katerim homologacijski organ uradno potrjuje, da je tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote homologiran;

(24)„zastopnik proizvajalca“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo proizvajalec ustrezno imenuje, da ga zastopa pri homologacijskem organu ali organu za nadzor trga in ukrepa v njegovem imenu glede zadev, zajetih v tej uredbi;

(25)„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da na trg vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo, proizvedeno v tretji državi;

(26)„nacionalna homologacija“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve, določene v nacionalni zakonodaji države članice, veljavnost take homologacije pa je omejena na ozemlje navedene države članice;

(27)„potrdilo o skladnosti“ pomeni dokument iz Priloge IX, ki ga izda proizvajalec in ki potrjuje, da proizvedeno vozilo ustreza homologiranemu tipu vozila;

(28)„distributer“ pomeni trgovca ali vsako drugo fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, ki ni proizvajalec ali uvoznik, ki da vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo na voljo na trgu;

(29)„dati na voljo na trgu“ pomeni dobaviti vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo za distribucijo ali uporabo na trgu v okviru trgovske dejavnosti, bodisi proti plačilu bodisi brezplačno;

(30)„homologacija po delih“ pomeni postopek, s katerim se postopoma zbere celoten sklop potrdil o EU-homologaciji za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, zaradi česar je na koncu homologirano celotno vozilo;

(31)„homologacija v enem delu“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ naenkrat potrdi, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kot celota izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(32)„mešana homologacija“ pomeni homologacijo po delih, s katero se v končni fazi homologacije za celotno vozilo pridobijo homologacije za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba zanje izdati potrdila o EU-homologaciji;

(33)„dodelano vozilo“ pomeni vozilo ob koncu večstopenjske homologacije, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(34)„dokončano vozilo“ pomeni vozilo, ki ga ni treba dodelati, da bi izpolnjevalo ustrezne tehnične zahteve te uredbe in regulativnih aktov iz Priloge IV;

(35)„tip vozila“ pomeni določeno kategorijo vozil, ki so jim skupna vsaj bistvena merila iz dela B Priloge II ter ki lahko vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge II;

(36)„tehnična služba“ pomeni organizacijo ali organ, ki ga homologacijski organ imenuje bodisi za preskuševalni laboratorij za izvajanje preskusov bodisi za organ za ugotavljanje skladnosti za opravljanje začetnega ocenjevanja in drugih preskusov ali kontrolnih pregledov;

(37)„osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije;

(38)„homologacija sistema“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip sistema izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve;

(39)„homologacija samostojne tehnične enote“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip samostojne tehnične enote izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve v povezavi z enim ali več določenimi tipi vozil;

(40)„homologacija sestavnega dela“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da tip sestavnega dela izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve neodvisno od vozila;

(41)„virtualna preskusna metoda“ pomeni računalniške simulacije, vključno z izračuni, s katerimi se dokaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje tehnične zahteve regulativnega akta iz Priloge IV, ne da bi bilo treba uporabiti dejansko vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto;

(42)„posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ter nacionalno posamično odobritev vozila;

(43)„vozilo zaključka serije" pomeni vozilo iz zaloge, ki ga zaradi začetka veljave novih tehničnih zahtev, za katere ni bilo homologirano, ni mogoče ali ni več mogoče dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati;

(44)„alternativne zahteve“ pomenijo upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev ravni funkcionalne varnosti, varstva okolja in varnosti pri delu, ki je v največji možni meri enakovredna ravni, ki jo zagotavljajo eden ali več regulativnih aktov iz Priloge IV;

(45)„nadomestni deli“ pomenijo blago, namenjeno vgradnji v vozilo ali namestitev nanj, da se nadomestijo originalni deli vozila, vključno z blagom, potrebnim za uporabo motornega vozila, razen goriva;

(46)„informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnosticiranje, servisiranje, pregledovanje, redno spremljanje, popravljanje, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila in za namestitev delov in opreme, ki jih je proizvajalec zagotovil svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, na vozila, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij;

(47)„neodvisni izvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ni pooblaščeni trgovec ali serviser, je pa neposredno ali posredno vključena v popravilo in vzdrževanje vozil, vključno s serviserji, proizvajalci ali distributerji servisne opreme, orodij ali nadomestnih delov, izdajatelji tehničnih informacij, avtomobilskimi klubi, izvajalci pomoči pri okvarah vozil na cesti, izvajalci pregledov in preskušanja ter ponudniki usposabljanj za vgrajevalce, proizvajalce in serviserje opreme za vozila na alternativna goriva, pomeni pa tudi pooblaščene serviserje, trgovce ali distributerje v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil, če izvajajo popravila in vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca;

(48)„pooblaščeni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;

(49)„neodvisni serviser“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki izvaja popravila in vzdrževanje vozil in ne deluje v distribucijskem sistemu proizvajalca;

(50)„informacije v zvezi z diagnostiko na vozilu“ (on-board diagnostics – OBD) pomeni informacije v zvezi s sistemom v vozilu ali sistemom, povezanim z motorjem, ki lahko odkrije napako in po potrebi nanjo opozori prek sistema za opozarjanje ter s podatki, shranjenimi v računalniškem pomnilniku, prepozna verjetno področje napačnega delovanja in te podatke sporoči v sistem zunaj vozila;

(51)„vozilo, izdelano v majhni seriji“ pomeni tip vozila, katerega število enot, ki so dane na voljo na trgu, se registrirajo ali začnejo uporabljati, ne preseže letnih količinskih omejitev iz Priloge XII;

(52)„vozilo za posebne namene“ pomeni vozila kategorij M, N ali O s posebnimi tehničnimi lastnostmi za izvajanje funkcije, ki zahteva posebne ureditve ali opremo;

(53)„polpriklopnik“ pomeni vlečeno vozilo, pri katerem so osi nameščene za težiščem vozila (ko je enakomerno obremenjeno) in ki je opremljeno s spojno napravo, ki dovoljuje prenos vodoravnih in navpičnih sil na vlečno vozilo;

(54)„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni edini organ v državi članici, ki opravlja akreditacijo v skladu s pooblastili, ki mu jih dodeli država, kot je določeno v členu 2(11) Uredbe (ES) št. 765/2008;

(55)„pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje, ki ga opravi homologacijski organ v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;

(56)„nadzorni pregled na kraju samem“ pomeni reden rutinski pregled na kraju samem, ki ni pregled, opravljen za prvo imenovanje, niti pregled, ki se izvaja za podaljšanje imenovanja.

Člen 4
Kategorije vozil

1.V tej uredbi se uporabljajo naslednje kategorije vozil:

(a)kategorija M obsega motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz potnikov in njihove prtljage, tj.:

(i)kategorija M1:motorna vozila z največ osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta in brez prostora za stoječe potnike. Število sedežnih mest je lahko omejeno na vozniško sedežno mesto;

(ii)kategorija M2:vozila kategorije M z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa ne presega 5 ton. Ta motorna vozila imajo lahko prostor za stoječe potnike;

(iii)kategorija M3:vozila kategorije M z več kot osmimi sedežnimi mesti poleg vozniškega sedežnega mesta, katerih največja masa presega 5 ton. Ta motorna vozila imajo lahko prostor za stoječe potnike.

(b)Kategorija N obsega motorna vozila, zasnovana in izdelana predvsem za prevoz blaga, tj.:

(i)kategorija N1:motorna vozila, katerih največja masa ne presega 3,5 tone;

(ii)kategorija N2:motorna vozila, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 12 ton;

(iii)kategorija N3:motorna vozila, katerih največja masa presega 12 ton.

(c) Kategorija O obsega priklopnike, zasnovane in izdelane za prevoz blaga ali potnikov in za nastanitev potnikov, tj.:

(i)kategorija O1:priklopniki, katerih največja masa ne presega 0,75 tone;

(ii)kategorija O2:priklopniki, katerih največja masa presega 0,75 tone, vendar ne presega 3,5 ton;

(iii)kategorija O3:priklopniki, katerih največja masa presega 3,5 tone, vendar ne presega 10 ton;

(iv)kategorija O4:priklopniki, katerih največja masa presega 10 ton.

2.Merila za razvrstitev vozil, tipov vozil, variant in izvedenk so določena v Prilogi II.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo II v zvezi z razvrstitvijo podkategorij vozil, tipov vozil in tipov karoserij.

POGLAVJE II
SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 5
Splošne bistvene zahteve

1.Vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote so skladni z zahtevami iz regulativnih aktov iz Priloge IV.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo IV z navedbo in posodobitvijo sklicev na regulativne akte, ki vsebujejo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote.

Člen 6
Obveznosti držav članic

1.Države članice ustanovijo ali imenujejo homologacijske organe in organe za nadzor trga. Države članice uradno obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju takih organov.

V navedenem uradnem obvestilu se navedejo naziv, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in pristojnosti navedenih organov. Komisija na svojem spletišču objavi seznam in podrobne podatke o homologacijskih organih in organih za nadzor trga.

2.Države članice dovolijo, da se dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati le tista vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe.

3.Države članice ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe, razen v primerih iz člena 52.

Ne glede na navedeno pravilo državam članicam ni treba dovoliti dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, homologiranih v skladu s to uredbo, ki presegajo usklajene mere iz Priloge I k Direktivi Sveta 96/53/ES 25 .

4.Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo nadzor trga ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.

5.Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko organi za nadzor trga, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, upravičeno vstopijo v prostore gospodarskih subjektov ter odvzamejo potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.

6.Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica omogoči javnosti dostop do povzetka rezultatov, zlasti števila podeljenih homologacij in identitete ustreznih proizvajalcev.

7.Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.

Člen 7
Obveznosti homologacijskih organov

1.Homologacijski organi homologirajo le taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so skladni z zahtevami iz te uredbe.

2.Homologacijski organi opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost, kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer se upošteva obveznost obveščanja iz člena 9(3), da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji.

3.Država članica, v kateri je za homologacijo vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, pristojen več kot en homologacijski organ, imenuje en sam homologacijski organ za izmenjavo informacij s homologacijskimi organi drugih držav članic in obveznosti iz Poglavja XV te uredbe.

Homologacijski organi v državah članicah medsebojno sodelujejo z izmenjavo informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.

4.Kadar je homologacijski organ obveščen v skladu s členom 8(5), 9(5), 52(4) ali 54, sprejme vse potrebne ukrepe za proučitev podeljene homologacije ter po potrebi popravi ali prekliče homologacijo glede na razloge in resnost dokazanih odstopanj.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi skupna merila za imenovanje, preverjanje in ocenjevanje homologacijskih organov na nacionalni ravni. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Člen 8
Obveznosti organov za nadzor trga

1.Organi za nadzor trga izvajajo redne preglede, da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z zahtevami iz te uredbe ter s pravilnostjo homologacij. Navedeni pregledi se izvajajo v primernem obsegu s pregledom dokumentacije ter preskusi v realnih pogojih in laboratorijskimi preskusi na osnovi statistično relevantnih vzorcev. Organi za nadzor trga pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, pritožbe in druge informacije.

2.Organi za nadzor trga od gospodarskih subjektov zahtevajo, da jim dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti.

3.Organi za nadzor trga pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo potrdila o skladnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti.

4.Organi za nadzor trga v ustreznem času sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi uporabnike na svojih ozemljih opozorijo o nevarnostih, ki so jih odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo.

Z gospodarskimi subjekti sodelujejo pri ukrepih, katerih cilj je preprečiti ali zmanjšati tveganja, ki jih povzročajo vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, ki so jih navedeni subjekti dali na voljo.

5.Kadar se organi za nadzor trga ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote s trga v skladu s členom 49(5), o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in po potrebi ustrezen homologacijski organ.

6.Organi za nadzor trga opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost, kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer velja obveznost obveščanja iz člena 9(3) in to v polnem obsegu, ki je potreben za zaščito interesov uporabnikov v Uniji.

7.Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.

8.Organi za nadzor trga različnih držav članic usklajujejo svoje dejavnosti nadzora trga, medsebojno sodelujejo ter rezultate teh dejavnosti izmenjujejo med seboj in s Komisijo. Kadar je to primerno, se ti organi dogovorijo o delitvi dela in specializaciji.

9.Če je v državi članici za nadzor trga in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti medsebojno sodelujejo z izmenjevanjem informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.

10.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila za določitev obsega, področja in pogostosti opravljanja pregledov za preverjanje skladnosti odvzetih vzorcev iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Člen 9
Preverjanje skladnosti, ki ga izvede Komisija, in
usklajevanje izvrševanja z državami članicami

1.    Komisija v primernem obsegu organizira in izvaja ali zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, ter zagotovi pravilnost homologacij.

Ti preskusi in pregledi se lahko izvajajo na novih vozilih, ki jih dobavijo proizvajalci ali gospodarski subjekti, kot je določeno v odstavku 2.

Lahko se izvajajo tudi na registriranih vozilih v dogovoru z imetnikom registracije za vozilo.

2.Proizvajalci, ki so imetniki homologacij, ali gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo pošljejo statistično relevantno število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih izbere Komisija, in so reprezentativni za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so v okviru navedene homologacije na voljo za dajanje na trg. Navedena vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote so za preskušanje na voljo ob času, v kraju in tako dolgo, kot je zahtevala Komisija.

3.Da lahko Komisija izvede preskuse iz odstavkov 1 in 2, ji države članice dajo na razpolago vse podatke, povezane s homologacijo vozila, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preskus preverjanja skladnosti. V navedene podatke so vključene vsaj informacije iz potrdila o homologaciji in njegovih prilog iz člena 26(1).

Za vozila, homologirana v skladu s postopki homologacije po delih ali večstopenjske homologacije, države članice Komisiji predložijo tudi potrdilo o homologaciji in njegove priloge iz člena 26(1) za osnovne homologacije sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot.

4.Proizvajalci vozil objavijo podatke, potrebne za preskus preverjanja skladnosti, ki ga izvedejo tretje osebe. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se objavijo, in pogoje za tako objavo, pri čemer upošteva varovanje poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

5.Če Komisija ugotovi, da preskušena ali pregledana vozila niso skladna s homologacijskimi zahtevami iz te uredbe ali katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, v skladu s členom 54(8) zahteva, naj zadevni gospodarski subjekt nemudoma sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da vozila uskladi z navedenimi zahtevami, ali sprejme omejevalne ukrepe, tako da od gospodarskega subjekta zahteva, naj bodisi umakne zadevna vozila s trga bodisi jih v razumnem obdobju odpokliče, v odvisnosti od resnosti ugotovljene neskladnosti.

Kadar se zaradi navedenih preskusov ali pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem obvesti zadevni homologacijski organ ali organe ter Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju.

Komisija objavi poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je opravila.

Člen 10
Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju

1.Komisija ustanovi Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum) in mu predseduje.

Forum je sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice.

2.Usklajuje mrežo nacionalnih organov, odgovornih za homologacijo in nadzor trga.

Med njegove svetovalne naloge so med drugim vključeni spodbujanje dobrih praks, izmenjava informacij o težavah pri izvrševanju, sodelovanje, razvoj delovnih metod in orodij, razvoj postopka za elektronsko izmenjavo podatkov, ocenjevanje projektov usklajenega izvrševanja, kazni ter skupni pregledi.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da določi sestavo, postopek imenovanja, podrobne naloge, delovne metode in poslovnik foruma.

Člen 11
Posebne obveznosti proizvajalcev

1.Proizvajalec zagotovi, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih je proizvedel in dal na trg ali so se začeli uporabljati, izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe.

2.Pri večstopenjski homologaciji je proizvajalec odgovoren tudi za homologacijo in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je dodal na stopnji dodelave vozila. Proizvajalec, ki spremeni sestavne dele, sisteme ali samostojne tehnične enote, ki so že bili homologirani na prejšnjih stopnjah, je odgovoren za homologacijo in skladnost proizvodnje spremenjenih sestavnih delov, sistemov ali samostojnih tehničnih enot. Proizvajalec na prejšnji stopnji proizvajalcu na naslednji stopnji zagotovi informacije o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na homologacijo sestavnega dela, sistema, samostojne tehnične enote ali celotnega vozila. Take informacije se predložijo ob izdaji nove razširitve homologacije celotnega vozila, najpozneje pa na datum začetka proizvodnje nedodelanega vozila.

3.Proizvajalec, ki nedodelano vozilo spremeni tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo vozila, zaradi česar se spremenijo zakonske zahteve, ocenjene na predhodni stopnji homologacije, je odgovoren tudi za skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za kategorijo vozil, v katero je bilo uvrščeno spremenjeno vozilo.

4.Za namene EU-homologacije proizvajalec s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri homologacijskem organu. Navedeni proizvajalec imenuje tudi enega samega predstavnika s sedežem v Uniji za nadzor trga, ki je lahko isti predstavnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.

5.Proizvajalec je odgovoren homologacijskemu organu za vse vidike postopka homologacije vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali je neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali ne.

6.Proizvajalec vzpostavi postopke, s katerimi se zagotavlja skladnost serijske proizvodnje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot s homologiranim tipom.

7.Proizvajalec poleg predpisane oznake, nameščene na vozila, in homologacijskih oznak, nameščenih na sestavne dele ali samostojne tehnične enote vozil v skladu s členom 36, navede tudi svoj naziv, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in kontaktni naslov v Uniji na vozilih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki so dani na voljo na trgu, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti.

Člen 12
Obveznosti proizvajalcev v zvezi z njihovimi vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami ali deli in opremo, ki niso skladni ali pomenijo resno tveganje

1.Proizvajalec, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota ali del ali oprema, ki jih je dal na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.

2.Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, proizvajalec homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.

3.Proizvajalec hrani opisno dokumentacijo iz člena 24(4) deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

Proizvajalec vozila hrani izvod potrdil o skladnosti iz člena 34, tako da je na voljo homologacijskim organom.

4.Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu prek homologacijskega organa predloži izvod potrdila o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga nacionalni organ brez težav razume.

Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 13
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev v zvezi z nadzorom trga

1.Zastopnik proizvajalca v zvezi z nadzorom trga opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo določa, da navedeni zastopnik opravlja vsaj naslednje naloge:

(a)ima dostop do opisne mape iz člena 22 in potrdila o skladnosti iz člena 34 v enem od uradnih jezikov Unije. Taka dokumentacija je homologacijskim organom na voljo deset let po tem, ko je bilo na trg dano vozilo, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota;

(b)na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;

(c)na zahtevo homologacijskih organov ali organov za nadzor trga sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravljanje resnih tveganj, ki jih pomenijo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema v okviru navedenega pooblastila;

(d)takoj obvesti proizvajalca o pritožbah in poročilih, ki se nanašajo na tveganja, sume na zaplet, ugotovljena neskladja z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo v okviru navedenega pooblastila;

(e)prekine pooblastilo, če proizvajalec ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi v skladu s to uredbo.

2.Predstavnik proizvajalca, ki zaradi razlogov iz točke (e) odstavka 1 pooblastilo prekine, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, in Komisijo.

3.Pri podrobnih podatkih o spremembah je treba obravnavati vsaj naslednje vidike:

(a)datum prenehanja pooblastila odhajajočemu pooblaščenemu predstavniku in datum začetka pooblastila novemu predstavniku proizvajalca;

(b)datum, do katerega je lahko odhajajoči predstavnik proizvajalca naveden v informacijah, ki jih predloži proizvajalec, vključno s promocijskim gradivom;

(c)prenos dokumentov, vključno z vidiki zaupnosti in pravicami intelektualne lastnine;

(d)obveznost odhajajočega predstavnika proizvajalca po prenehanju pooblastila, da proizvajalcu ali njegovemu novemu predstavniku posreduje vse pritožbe ali poročila o tveganjih in sumih na zaplete v zvezi z vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom ali opremo, za katero je bil imenovan kot predstavnik proizvajalca.

Člen 14
Obveznosti uvoznikov

1.Uvoznik da na trg le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so pridobili EU-homologacijo ali nacionalno homologacijo, ali dele ali opremo, ki so skladni z zahtevami iz Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.Uvoznik pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preveri, ali je homologacijski organ pripravil opisno dokumentacijo iz člena 24(4), in ali so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 11(7).

Pri vozilih uvoznik zagotovi, da je vozilu priloženo zahtevano potrdilo o skladnosti.

3.Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, lahko da na trg, dovoli začetek uporabe ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo. Kadar meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot o tem obvesti tudi homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

4.Uvoznik navede svoj naziv, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in kontaktni naslov na vozilu, sistemu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi.

5.Uvoznik zagotovi, da so vozilu, sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti priložena navodila in informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 63, v uradnih jezikih zadevnih držav članic.

6.Uvoznik zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg, ter o tovrstnem spremljanju obvešča svoje distributerje.

Člen 15
Obveznosti uvoznikov v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki niso skladni, ali v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki pomenijo resno tveganje

1.Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki ga je uvoznik dal na trg, ni skladen s to uredbo, uvoznik nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi ali jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

2.Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvoznik proizvajalcu, homologacijskim organom in organom za nadzor trga držav članic, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma predloži podrobne informacije o resnem tveganju.

Uvoznik homologacijske organe in organe za nadzor trga obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

3.Uvoznik hrani izvod potrdila o skladnosti, tako da je homologacijskim organom in organom za nadzor trga na voljo za vpogled deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ter navedenim organom na zahtevo predloži opisno dokumentacijo iz člena 24(4).

4.Uvoznik na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu predloži vse potrebne informacije in dokumentacijo, potrebno za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. Uvoznik na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 16
Obveznosti distributerjev

Distributer pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote preveri, ali so navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 63, v uradnih jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 11(7) oziroma člena 14(4).

Člen 17
Obveznosti distributerjev v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki niso skladni, ali v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami, deli ali opremo, ki pomenijo resno tveganje

1.Če distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto na voljo na trgu, ga registrira ali da v uporabo šele, ko ga uskladi.

2.Distributer, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je dal na voljo na trgu, ni skladno s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika ter tako zagotovi, da se v skladu s členom 12(1) ali členom 15(1) sprejmejo ustrezni ukrepi, da se navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota uskladi ali da ga po potrebi umakne ali odpokliče s trga.

3.Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributer proizvajalcu, uvozniku, homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma pošlje podrobne informacije o navedenem resnem tveganju. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

4.Distributer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.

Člen 18
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca v skladu s členi 8, 11 in 12, če da na voljo na trgu, registrira ali da v uporabo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pod svojim imenom ali blagovno znamko, ali vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto spremeni tako, da niso več skladni z veljavnimi zahtevami.

Člen 19
Identifikacija gospodarskih subjektov

Gospodarski subjekti na zahtevo homologacijskega organa ali organa za nadzor trga deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, zagotovijo informacije o naslednjem:

(a)identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo;

(b)identiteti vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo.

POGLAVJE III
POSTOPKI ZA EU-HOMOLOGACIJO

Člen 20
Postopki za EU-homologacijo

1.Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo celotnega vozila izbere enega od naslednjih postopkov:

(a)homologacijo po delih;

(b)homologacijo v enem delu;

(c)mešano homologacijo.

Poleg tega lahko proizvajalec za nedodelano ali dodelano vozilo izbere večstopenjsko homologacijo.

2.Pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se uporablja le homologacija v enem delu.

3.Večstopenjska homologacija se podeli za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je ob upoštevanju stopnje dodelave vozila skladen s podatki v opisni mapi iz člena 22 in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge IV.

Večstopenjska homologacija se uporablja tudi za dokončana vozila, ki jih je po njihovem dokončanju preoblikoval ali spremenil drug proizvajalec.

4.EU-homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele po tem, ko homologacijski organ preveri, da tip vozila, homologiran v končni fazi, v trenutku homologacije izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve. V preverjanje je vključen pregled dokumentov v zvezi z vsemi zahtevami iz EU-homologacije nedodelanega tipa vozila, podeljene v večstopenjskem postopku, tudi kadar je podeljena za drugo kategorijo vozila.

5.Izbira postopka homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na veljavne bistvene zahteve, s katerimi mora biti homologirani tip vozila skladen ob izdaji homologacije celotnega vozila.

6.    Večstopenjsko homologacijo lahko uporabi tudi en sam proizvajalec, pod pogojem da je ne uporabi, da bi se izognil zahtevam, ki se uporabljajo za vozila, izdelana v eni stopnji. Za vozila, ki jih izdela en sam proizvajalec, se za namene členov 39, 40 in 47 te uredbe ne šteje, da so bila izdelana v več stopnjah.

Člen 21
Vloga za EU-homologacijo

1.Proizvajalec vloži vlogo za EU-homologacijo pri homologacijskemu organu in mu predloži opisno mapo iz člena 22.

2.Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži le ena vloga v eni sami državi članici.

3.Za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je treba homologirati, se vloži ločena vloga.

Člen 22
Opisna mapa

1.Opisna mapa iz člena 21(1) vključuje naslednje:

(a)opisni list, kot je za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo določen v Prilogi I ali za homologacijo po delih v Prilogi III;

(b)vse podatke, risbe, fotografije in druge ustrezne informacije;

(c)pri vozilih, navedbo postopkov, izbranih v skladu s členom 20(1);

(d)vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka vložitve vloge.

2.Opisna mapa se pošlje v elektronskem obrazcu, ki ga zagotovi Komisija, lahko pa se pošlje tudi v papirni obliki.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni prilogi I in III s posodobitvijo predloge za opisni list, tako da vključi enotni elektronski obrazec, kot je navedeno v odstavku 2.

Člen 23
Dodatne informacije, ki jih je treba poslati z vlogo za določene EU-homologacije

1.Vlogi za homologacijo po delih se poleg opisne mape iz člena 22 priloži celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, zahtevanih v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.

V primeru vloge za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV dostop do opisne mape, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi izdana bodisi zavrnjena.

2.Vlogi za mešano homologacijo je poleg opisne mape iz člena 22 priložen celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, ki se zahtevajo v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.

Za sisteme, za katere ni predloženo nobeno potrdilo o EU-homologaciji, se vlogi namesto tega potrdila poleg opisne mape iz člena 22 priložijo informacije iz Priloge I, ki se zahtevajo za homologacijo teh sistemov v fazi homologacije vozila, in poročilo o preskusu.

3.Vlogi za večstopenjsko homologacijo se priložijo naslednje informacije:

(a)na prvi stopnji, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;

(b)na drugi in naslednjih stopnjah, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod potrdila o EU-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.

Informacije iz točk (a) in (b) se lahko predložijo v skladu s členom 22(2).

4.    Homologacijski organ in tehnične službe imajo dostop do programske opreme in algoritmov vozila.

Homologacijski organ lahko od proizvajalca z obrazloženo zahtevo tudi zahteva, naj mu pošlje vse dodatne informacije, ki so potrebne za odločitev o tem, kateri preskusi so potrebni, ali za lažjo izvedbo navedenih preskusov.

POGLAVJE IV
IZVAJANJE POSTOPKOV EU-HOMOLOGACIJE

Člen 24
Splošne določbe o izvajanju postopkov EU-homologacije

1.Za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko izda le ena EU-homologacija.

2.Homologacijski organ po prejemu vloge v skladu s členom 21 podeli EU-homologacijo šele po tem, ko preveri naslednje:

(a)določbe glede skladnosti proizvodnje iz člena 29;

(b)ali za zadevni tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto homologacija še ni bila izdana;

(c)skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z veljavnimi zahtevami;

(d)pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, homologacijski organ v skladu s členom 20(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene homologacije v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v času podelitve homologacije celotnega vozila.

3.V zvezi z EU-homologacijo se uporabljajo postopki iz Priloge V, v zvezi z večstopenjsko homologacijo pa postopki iz Priloge XVII.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo V s posodobitvijo postopkov v zvezi z EU-homologacijo, Prilogo XVII pa v zvezi z večstopenjsko homologacijo.

4.Homologacijski organ pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa iz člena 22 s priloženimi poročili o preskusih in drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi med opravljanjem svojih nalog priloži tehnična služba ali homologacijski organ.

Opisna dokumentacija vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki razpored vodenja EU-homologacije.

Homologacijski organ hrani opisno dokumentacijo, da je na voljo deset let po koncu veljavnosti zadevne EU-homologacije.

5.Homologacijski organ zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni resno tveganje za varnost ali da lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V tem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svoje ugotovitve.

6.Homologacijski organ v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 20(4) in (5) zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe ali aktov iz Priloge IV.

Homologacijski organ homologacijske organe, ki so odobrili sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, pozove, naj ravnajo v skladu s členom 54(2).

Člen 25
Uradno obveščanje o izdanih, spremenjenih, zavrnjenih in preklicanih EU-homologacijah

1.Homologacijski organ v enem mesecu po izdaji ali spremembi potrdila o EU-homologaciji homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je homologiral, pošlje izvod tega potrdila skupaj s prilogami, vključno s poročili o preskusu iz člena 23. Ta izvod se pošlje po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.

2.Homologacijski organ homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji vsake tri mesece pošlje seznam EU-homologacij sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je v prejšnjem obdobju izdal, spremenil, zavrnil ali preklical. Navedeni seznam vsebuje informacije iz Priloge XIV.

3.Homologacijski organ, ki je izdal EU-homologacijo, na zahtevo homologacijskega organa druge države članice ali Komisije homologacijskemu organu prosilcu v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zahtevanega potrdila o EU-homologaciji skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.

4.Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da spremeni Prilogo XIV s posodobitvijo predloge za obveščanje o izdanih, spremenjenih, zavrnjenih ali preklicanih EU-homologacijah za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote.

Člen 26
Potrdilo o EU-homologaciji

1.Potrdilu o EU-homologaciji se priložijo naslednje priloge:

(a)opisna dokumentacija iz člena 24(4);

(b)poročila o preskusih, zahtevanih v regulativnih aktih iz člena 28(1) pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali obrazec rezultatov preskusov pri homologaciji celotnega vozila;

(c)imena in vzorci podpisov oseb, pooblaščenih za podpisovanje potrdil o skladnosti, ter njihov položaj v podjetju;

(d)v primeru homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod potrdila o skladnosti.

2.Potrdilo o EU-homologaciji se izda v skladu s predlogo iz Priloge VI in oštevilči v skladu z usklajenim sistemom iz Priloge VII. Obrazec rezultatov preskusov se predloži z uporabo predloge iz Priloge VIII. Navedeni dokumenti so na voljo v elektronski obliki.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni priloge VI, VII in VIII s posodobitvijo predlog za potrdilo o homologaciji, sistema za njegovo številčenje oziroma obrazca rezultatov preskusov, vključno z zagotovitvijo ustreznih elektronskih obrazcev.

3.Homologacijski organ glede posameznega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote:

(a)izpolni vse ustrezne dele potrdila o EU-homologaciji, vključno z njegovimi prilogami;

(b)sestavi seznam opisne dokumentacije;

(c)proizvajalcu takoj izda izpolnjeno potrdilo o EU-homologaciji, skupaj s prilogami.

4.V primeru EU-homologacije, katere veljavnost je bila omejena v skladu s členoma 37 in 41 ter delom III Priloge IV ali v zvezi s katero se nekatere določbe te uredbe ali regulativnih aktov iz Priloge IV ne uporabljajo, se te omejitve ali neuporaba zadevnih določb navedejo v potrdilu o EU-homologaciji.

5.Če proizvajalec vozila izbere postopek mešane homologacije, homologacijski organ opisno mapo dopolni s sklicevanji na poročila o preskusih, ki se z regulativnimi akti iz člena 28(1) zahtevajo za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, za katere ni bilo izdano potrdilo o EU-homologaciji.

6.Če proizvajalec vozila izbere postopek homologacije v enem delu, homologacijski organ potrdilu o EU-homologaciji priloži seznam ustreznih regulativnih aktov v skladu s predlogo iz Dodatka k Prilogi VI.

Člen 27
Posebne določbe v zvezi z EU-homologacijo za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote

1.EU-homologacija se podeli za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki je skladen s podatki v opisni mapi iz člena 22 in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge IV.

2.Če so sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, vključeni tudi v homologacijo sistema za vozilo, se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto ne zahteva dodatna homologacija, razen če tako določajo ustrezni akti iz Priloge IV.

3.Če sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost mogoče preverjati le takrat, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se obseg EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji.

V takih primerih so v potrdilu o EU-homologaciji določene omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedeni posebni pogoji za namestitev v vozilo.

Če je sestavni del ali samostojna tehnična enota vgrajena v vozilo, homologacijski organ ob tem, ko vozilu podeli homologacijo, preveri skladnost z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za vgradnjo.

Člen 28
Preskusi, potrebni za EU-homologacijo

1.Skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge IV, se dokaže z ustreznimi preskusi v skladu z zadevnimi regulativnimi akti iz Priloge IV, ki jih opravijo imenovane tehnične službe.

2.Proizvajalec homologacijskemu organu zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.

3.Potrebni preskusi se opravijo na navedenih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki so reprezentativne za tip v postopku homologacije.

4.Na zahtevo proizvajalca in v dogovoru s homologacijskim organom se lahko namesto preskusnih postopkov iz odstavka 1 v skladu s Prilogo XVI uporabijo virtualne preskusne metode.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XVI s posodobitvijo seznama regulativnih aktov, v zvezi s katerimi lahko proizvajalec ali tehnična služba uporabita virtualne preskusne metode, in posebnih pogojev, v skladu s katerimi se lahko uporabijo virtualne preskusne metode.

Člen 29
Določbe glede skladnosti proizvodnje

1.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v skladu s Prilogo X, da preveri, pri čemer po potrebi sodeluje s homologacijskimi organi drugih držav članic, ali proizvajalec vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote proizvaja v skladu s homologiranim tipom.

2.Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je statistično relevantno število vzorcev vozil in potrdil o skladnosti skladnih s členoma 34 in 35 ter ali so podatki v teh potrdilih točni.

3.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, da preveri, pri čemer po potrebi sodeluje s homologacijskimi organi drugih držav članic, ali so ukrepi iz odstavkov 1 in 2 še vedno ustrezni, tako da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, še vedno skladni s homologiranim tipom, potrdila o skladnosti pa še vedno skladna s členoma 34 in 35.

4.Zato da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna s homologiranim tipom, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, izvede vsa preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo.

5.Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo in ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu s homologiranim tipom, ali pa ugotovi, da potrdila o skladnosti niso več skladna s členoma 34 in 35, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za skladnost proizvodnje, ali prekliče homologacijo.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo X s posodobitvijo postopkov za skladnost proizvodnje.

Člen 30
Struktura nacionalne pristojbine za homologacijo in stroški za nadzor trga

1.Države članice določijo strukturo nacionalne pristojbine, s katero se krijejo stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga ter preskušanje homologacij in preskušanje in pregledi skladnosti proizvodnje, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali.

2.Te nacionalne pristojbine se zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za homologacijo. Pristojbin ne zaračunavajo neposredno tehnične službe.

3.S strukturo nacionalnih pristojbin se krijejo tudi stroški pregledov in preskusov za preverjanje skladnosti, ki jih v skladu s členom 9 izvaja Komisija. Ti prispevki pomenijo zunanje namenske prejemke splošnega proračuna Evropske unije v skladu s členom 21(4) finančne uredbe 26 .

4.Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o podrobnostih svoje nacionalne strukture pristojbin. Datum prvega uradnega obvestila je [datum začetka veljavnosti te uredbe + eno leto]. Druge države članice in Komisija morajo biti o naknadnih posodobitvah struktur nacionalnih pristojbin uradno obveščene vsako leto.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi dodatek iz odstavka 3, ki se uporabi za nacionalne pristojbine iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

POGLAVJE V
SPREMEMBE IN VELJAVNOST EU-HOMOLOGACIJ

Člen 31
Splošne določbe o spremembah in veljavnosti EU-homologacij

1.Proizvajalec o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

Homologacijski organ odloči, ali je treba navedeno spremembo upoštevati bodisi v obliki popravka bodisi razširitve EU-homologacije v skladu s postopki iz člena 32 oziroma ali je zaradi te spremembe potrebna nova homologacija.

2.Vloga za navedeno spremembo se lahko vloži le pri homologacijskem organu, ki je podelil prvotno EU-homologacijo.

3.Če homologacijski organ ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.

4.Če homologacijski organ na podlagi pregledov ali preskusov iz odstavka 3 ugotovi, da so zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjene, se uporabljajo postopki iz člena 32.

5.Če homologacijski organ ugotovi, da so spremembe podatkov v opisni dokumentaciji bistvene, in če jih ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.

Člen 32
Popravki in razširitve EU-homologacij

1.Sprememba se označi kot „popravek“, če homologacijski organ ugotovi, da je zadevni tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub spremembi podatkov iz opisne dokumentacije še vedno skladen z veljavnimi zahtevami za ta tip, zaradi česar ni treba ponoviti nobenih pregledov ali preskusov.

V takem primeru homologacijski organ po potrebi takoj izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje, ali pa izda konsolidirano posodobljeno različico opisne dokumentacije, ki ji priloži podroben opis sprememb.

2.Sprememba se označi kot „razširitev“, če homologacijski organ ugotovi, da so se podatki v opisni dokumentaciji spremenili in velja katera koli od naslednjih ugotovitev:

(a)potrebni so dodatni pregledi ali preskusi, da se preveri nadaljnja skladnost z zahtevami, na katerih je temeljila obstoječa homologacija;

(b)spremenile so se nekatere informacije v potrdilu o EU-homologaciji, razen v njegovih prilogah;

(c)za homologirani tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se začnejo uporabljati nove zahteve v skladu s katerim koli aktom iz Priloge IV.

V primeru razširitve homologacijski organ takoj izda posodobljeno potrdilo o EU-homologaciji, označeno s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na navedenem potrdilu o homologaciji so jasno navedeni razlog razširitve, datum ponovne izdaje in datum veljavnosti.

3.Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, tako da je na njem naveden bodisi datum zadnje razširitve ali popravka bodisi datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.

4.Če se nove zahteve iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika ne nanašajo na navedeni tip vozila ali se nanašajo na kategorije vozil, v katere to vozilo ne spada, razširitev homologacije vozila ni potrebna.

Člen 33
Prenehanje veljavnosti

1.Homologacije za vozila, sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote se izdajo za omejeno obdobje petih let brez možnosti podaljšanja. Datum prenehanja veljavnosti se navede v potrdilu o homologaciji. Potrdilo o homologaciji se lahko po prenehanju veljavnosti podaljša na podlagi vloge proizvajalca in le, kadar homologacijski organ preveri, ali je novi tip vozila, sistem, sestavni del in samostojna tehnična enota skladen z vsemi zahtevami iz ustreznih regulativnih aktov za nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote navedenega tipa.

2.EU-homologacija za vozila preneha veljati pred iztekom veljavnosti v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)če nove zahteve, ki se uporabljajo za homologirani tip vozila, postanejo obvezne za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil, homologacije pa ni mogoče razširiti v skladu s točko (c) člena 32(2);

(b)če se proizvodnja vozil v skladu s homologiranim tipom prostovoljno popolnoma preneha;

(c)če potrdilu o homologaciji poteče veljavnost zaradi omejitve iz člena 37(6);

(d)če se homologacija prekliče v skladu s členom 29(5) ali členom 53(1);

(e)če je bilo ugotovljeno, da homologacija temelji na lažnih izjavah, ponarejenih rezultatih preskusa ali če so bili podatki, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržani.

3.    Če preneha veljati homologacija le ene variante znotraj tipa vozila ali ene izvedenke znotraj variante, EU-homologacija za zadevni tip vozila preneha veljati le za to določeno varianto ali izvedenko.

4.Če se proizvodnja določenega tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote dokončno preneha, proizvajalec o tem takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto v enem mesecu od prejema obvestila iz prvega pododstavka ustrezno obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

5.Če se potrdilu o EU-homologaciji za tip vozila, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto izteka veljavnost, proizvajalec o tem takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

6.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu obvestila proizvajalca homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji po potrebi takoj posreduje vse ustrezne informacije za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil.

V navedenem sporočilu se navedeta datum proizvodnje in identifikacijska številka vozila (VIN) zadnjega proizvedenega vozila, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe Komisije (EU) št. 19/2011 27 .

POGLAVJE VI
POTRDILO O SKLADNOSTI IN OZNAKE

Člen 34
Splošne določbe v zvezi s potrdilom o skladnosti

1.Proizvajalec izda potrdilo o skladnosti, ki se kot papirni dokument priloži vsakemu vozilu, dokončanemu, nedodelanemu ali dodelanemu, ki je izdelano v skladu s homologiranim tipom vozila.

Potrdilo o skladnosti se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegova izdaja ne sme biti odvisna od izrecne zahteve ali predložitve dodatnih informacij proizvajalcu.

Proizvajalec na zahtevo lastnika vozila v desetih letih po datumu proizvodnje vozila izda dvojnik potrdila o skladnosti proti plačilu, ki ne presega stroška njegove izdaje. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda je jasno vidna beseda „dvojnik“.

2.Proizvajalec za potrdilo o skladnosti uporabi predlogo iz Priloge IX.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo IX s posodobitvijo predloge za potrdilo o skladnosti.

3.Potrdilo o skladnosti se sestavi v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

4.Osebe, pooblaščene za podpisovanje potrdil o skladnosti, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da v celoti izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izdelavo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.

5.Potrdilo o skladnosti se v celoti izpolni in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so določene v tej uredbi ali regulativnih aktih iz Priloge IV.

6.Proizvajalec lahko potrdilo o skladnosti brez poseganja v odstavek 1 nacionalnim organom, pristojnim za registracijo, pošlje tudi v elektronski obliki.

Člen 35
Posebne določbe o potrdilu o skladnosti

1.Proizvajalec v primeru nedodelanega ali dodelanega vozilu v potrdilu o skladnosti izpolni le tista polja, ki se nanašajo na dodatke ali spremembe na trenutni stopnji homologacije, in, kjer je primerno, priloži vsa potrdila o skladnosti, izdana na prejšnjih stopnjah.

2.V naslovu potrdila o skladnosti za vozila, homologirana v skladu s členom 37, je navedeno: „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. .../201X Evropskega parlamenta in sveta z dne ... o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil (začasna homologacija)“ [UP: prosimo, navedite sklic]. 

3.V naslovu potrdila o skladnosti za vozila, homologirana v skladu s členom 39, je navedeno: „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v majhnih serijah“, v neposredni bližini naslova pa letnica proizvodnje, ki ji sledi zaporedna številka med 1 in mejno vrednostjo, navedeno v preglednici iz Priloge XII, ki za vsako letnico proizvodnje označuje mesto navedenega vozila v proizvodnji, določeni za zadevno leto.

Člen 36
Predpisane tablice in homologacijske oznake za sestavne dele ali samostojne tehnične enote

1.Proizvajalec na vsako vozilo, izdelano v skladu s homologiranim tipom, namesti predpisano tablico z oznako, ki jo zahtevajo ustrezni regulativni akti iz Priloge IV.

2.Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, na vsak sestavni del ali samostojno tehnično enoto, izdelano v skladu s homologiranim tipom, namesti homologacijsko oznako, ki jo zahtevajo ustrezni regulativni akti iz Priloge IV.

Če se homologacijska oznaka ne zahteva, proizvajalec na sestavni del ali samostojno tehnično enoto namesti vsaj svoje tovarniško ime ali blagovno znamko in številko tipa ali identifikacijsko številko.

3.Oznaka EU-homologacije je skladna s Prilogo VII.

POGLAVJE VII
NOVE TEHNOLOGIJE ALI NOVE TEHNIČNE REŠITVE

Člen 37
Izjeme za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve

1.Proizvajalec lahko vloži vlogo za EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki vključuje nove tehnologije ali nove tehnične rešitve, ki niso združljive z enim ali več regulativnimi akti iz Priloge IV.

2.Homologacijski organ podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)v vlogi za EU-homologacijo so navedeni razlogi, zaradi katerih nove tehnologije ali nove tehnične rešitve onemogočajo, da bi bil sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota združljiv z enim ali več akti iz Priloge IV;

(b)v vlogi za EU-homologacijo so opisani varnostni in okoljski vidiki nove tehnologije ali novih tehničnih rešitev ter ukrepi, sprejeti za zagotovitev ravni varnosti in varstva okolja, ki je vsaj enaka tisti, ki jo določajo zahteve, pri katerih se zaprosi za izjemo;

(c)vloga vsebuje opise preskusov in rezultate, ki dokazujejo, da je pogoj iz točke (b) izpolnjen.

3.Za podelitev EU-homologacij z izjemo za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve je treba pridobiti dovoljenje Komisije. To dovoljenje se podeli z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

4.Dokler Komisija ne sprejme odločitve o izdaji dovoljenja, lahko homologacijski organ za tip vozila, pri katerem se zaprosi za izjemo, izda začasno EU-homologacijo, veljavno le na ozemlju države članice navedenega homologacijskega organa. Homologacijski organ o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

Začasnost in omejena ozemeljska veljavnost EU-homologacije morata biti razvidni iz naslovov potrdila o homologaciji in potrdila o skladnosti.

5.Homologacijski organi drugih držav članic se lahko odločijo, da na svojem ozemlju sprejmejo začasno EU-homologacijo iz odstavka 4, če o tem pisno obvestijo homologacijski organ, ki je podelil začasno EU-homologacijo.

6.Komisija v dovoljenju iz odstavka 3 po potrebi navede tudi, ali zanj velja kakšna omejitev, zlasti glede največjega števila vozil, za katero velja. EU-homologacija v vsakem primeru velja najmanj 36 mesecev.

7.Če Komisija zavrne dovoljenje iz odstavka 3, homologacijski organ takoj obvesti imetnika začasne homologacije iz odstavka 4, da se začasna EU-homologacija prekliče v šestih mesecih od datuma zavrnitve Komisije.

Vendar se lahko vozila, izdelana v skladu z začasno EU-homologacijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno EU-homologacijo v skladu s točko 5.

Člen 38
Naknadna prilagoditev regulativnih aktov

1.Če Komisija dovoli podelitev EU-homologacije v skladu s členom 37, takoj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev zadevnih regulativnih aktov najnovejšemu tehnološkemu razvoju.

Če se izjema v skladu s členom 37 nanaša na pravilnik UN/ECE, Komisija pripravi predloge za spremembo ustreznega pravilnika UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta 97/836/ES.

2.Po spremembi ustreznih regulativnih aktov se odpravijo vse omejitve iz sklepa Komisije, s katerim je dovolila podelitev EU-homologacije.

3.    Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom odobri razširitev začasne EU-homologacije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

POGLAVJE VIII
VOZILA, IZDELANA V MAJHNIH SERIJAH

Člen 39
EU-homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.Države članice na zahtevo proizvajalca in znotraj letnih količinskih omejitev iz oddelka 1 Priloge XII podelijo EU-homologacijo za tip vozila, izdelanega v majhnih serijah, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz Dodatka 1 k delu I Priloge IV.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za vozila za posebne namene.

3.Potrdila o EU-homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, se oštevilčijo v skladu s Prilogo VII.

Člen 40
Nacionalna homologacija vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.Proizvajalec lahko zaprosi za nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, znotraj letnih količinskih omejitev iz oddelka 2 Priloge XII. Navedene omejitve se uporabljajo za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil homologiranega tipa na trgu vsake države članice v določenem letu.

2.Države članice lahko odločijo, da iz ene ali več bistvenih zahtev, navedenih v regulativnih aktih iz Priloge IV izvzamejo kateri koli tip vozila iz odstavka 1, če navedene države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.

3.Homologacijski organ sprejme v nacionalno homologacijo vozil, izdelanih v majhnih serijah, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so homologirane v skladu z akti iz Priloge IV.

4.Potrdilo o nacionalni homologaciji za vozila, izdelana v majhnih serijah, se sestavi v skladu s predlogo iz Priloge I, vendar mora imeti naslov „Potrdilo o nacionalni homologaciji vozila, izdelanega v majhnih serijah“, v njem pa se navedeta vsebina in narava izjem, dovoljenih v skladu z odstavkom 2. Potrdila o homologaciji se oštevilčijo v skladu z usklajenim sistemom iz Priloge VII.

Člen 41
Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah

1.Veljavnost nacionalne homologacije vozil, izdelanih v majhnih serijah, je omejena na ozemlje države članice homologacijskega organa, ki je podelil navedeno homologacijo.

2.Homologacijski organ na zahtevo proizvajalca homologacijskim organom držav članic, ki jih določi proizvajalec, s priporočeno pošto ali po elektronski pošti pošlje izvod potrdila o homologaciji skupaj s prilogami.

3.Homologacijski organi držav članic, ki jih določi proizvajalec, v treh mesecih po prejemu dokumentov iz odstavka 2 odločijo, ali sprejmejo homologacijo ali ne.

Ti organi sprejmejo nacionalno homologacijo, razen če utemeljeno domnevajo, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je vozilo homologirano, niso enakovredne njihovim.

4.Ti organi svojo odločitev v dveh mesecih sporočijo homologacijskemu organu, ki je podelil nacionalno homologacijo.

5.Homologacijski organ, ki je podelil nacionalno homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, na zahtevo vložnika, ki želi vozilo z nacionalno homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, dati na trg, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, izroči nacionalnemu organu druge države članice izvod potrdila o homologaciji, vključno z opisno dokumentacijo.

Nacionalni organ druge države članice dovoli, da se tako vozilo da na trg, registrira ali začne uporabljati, razen če utemeljeno domneva, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njegovim.

POGLAVJE IX
POSAMIČNE ODOBRITVE VOZIL

Člen 42
Posamične odobritve vozil v EU

1.Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge IV, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge IV.

2.Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži proizvajalec ali lastnik vozila ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.

3.Države članice ne izvajajo porušnih preskušanj, da bi ugotovile, ali je vozilo skladno z zahtevami iz odstavka 1, in v ta namen uporabijo vse zadevne informacije, ki jih pošlje vložnik.

4.Potrdilo o posamični odobritvi vozila v EU je skladno s predlogo iz Priloge VI. Potrdila o posamični odobritvi vozila v EU se oštevilčijo v skladu s Prilogo VII.

5.Države članice dovolijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe vozil z veljavnim potrdilom o posamični odobritvi vozila v EU.

Člen 43
Nacionalne posamične odobritve vozil

1.Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z bistvenimi zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, če navedene države članice uvedejo ustrezne alternativne zahteve.

2.Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži bodisi proizvajalec ali lastnik vozila bodisi njegov predstavnik, pod pogojem, da ima navedeni predstavnik sedež v Uniji.

3.Države članice ne izvajajo porušnih preskušanj, da bi ugotovile, ali je vozilo skladno z alternativnimi zahtevami iz odstavka 1, in v ta namen uporabijo vse zadevne informacije, ki jih pošlje vložnik.

4.Homologacijski organ za nacionalno posamično odobritev vozil upošteva sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, homologirane v skladu z akti iz Priloge IV.

5.Kadar je vozilo skladno z opisom, priloženim vlogi, in izpolnjuje ustrezne alternativne zahteve, država članica takoj izda potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila.

6.Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila temelji na predlogi potrdila o EU-homologaciji iz Priloge VI in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne pri vložitvi vloge za registracijo iz Direktive Sveta 1999/37/ES 28 .

Na potrdilu o nacionalni posamični odobritvi vozila sta navedena številka VIN zadevnega vozila in naslov „Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila“.

Člen 44
Veljavnost nacionalnih posamičnih odobritev vozil

1.Veljavnost nacionalne posamične odobritve vozila je omejena na ozemlje države članice, ki jo je podelila.

2.Država članica, ki je homologacijo podelila, vložniku, ki želi vozilo z nacionalno posamično odobritvijo vozila dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo v drugi državi članici, na njegovo željo zagotovi izjavo o tehničnih določbah, na podlagi katerih je vozilo homologirano.

3.Država članica dovoli dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozila, za katerega je druga država članica podelila nacionalno posamično odobritev vozila v skladu s členom 43, razen če navedena država članica utemeljeno domneva, da ustrezne alternativne zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.

4.Določbe tega člena se lahko uporabljajo za vozila, ki so bila homologirana v skladu s to uredbo in so bila pred prvo registracijo ali dajanjem v uporabo predelana.

Člen 45
Posebne določbe

1.Postopki iz členov 43 in 44 se lahko za določeno vozilo uporabljajo v zaporednih stopnjah njegove dodelave v skladu postopkom večstopenjske homologacije.

2.Postopki iz členov 43 in 44 ne smejo nadomestiti vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne smejo uporabljati za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.

POGLAVJE X
DAJANJE NA VOLJO NA TRGU,
REGISTRACIJA ALI ZAČETEK UPORABE VOZILA

Člen 46
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil, ki niso iz zaključka serije

1.Vozila, za katera je homologacija celotnega vozila obvezna ali za katera je proizvajalec pridobil navedeno homologacijo, se smejo brez poseganja v člene od 49 do 51 dati na voljo na trgu, registrirati ali začeti uporabljati le, če jim je priloženo veljavno potrdilo o skladnosti, izdano v skladu s členoma 34 in 35.

Nepopolna vozila se lahko dajo na voljo na trgu ali začnejo uporabljati, vendar lahko nacionalni organi, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo podelitev registracije in uporabo takih vozil na cesti.

2.Vozila, ki so izvzeta iz zahteve glede potrdila o skladnosti, se lahko prav tako dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati le, če izpolnjujejo ustrezne tehnične zahteve te uredbe.

3.Število vozil, izdelanih v majhnih serijah, ki se dajo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati v enem letu, ne sme preseči letnih količinskih omejitev iz Priloge XII.

Člen 47
Dajanje na voljo na trgu, registracija ali začetek uporabe vozil iz zaključka serije

1.Vozila iz zaključka serije, za katera EU-homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati le, če je izpolnjena zahteva iz odstavka 4 ter so se upoštevali roki iz odstavkov 2 in 4.

Prvi pododstavek se uporablja le za vozila, ki so že bila na ozemlju Unije in torej niso bila dana na voljo na trgu, registrirana ali se začela uporabljati, preden je njihova EU-homologacija prenehala veljati.

2.Odstavek 1 se za dokončana vozila uporablja 12 mesecev od datuma prenehanja veljavnosti EU-homologacije, za dodelana vozila pa 18 mesecev od navedenega datuma.

3.Proizvajalec, ki želi dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo vozila iz zaključka serije v skladu z odstavkom 1, v ta namen pošlje zahtevek nacionalnemu organu države članice, ki je podelila EU-homologacijo. V tem zahtevku navede vse tehnične ali gospodarske razloge, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo, in številke VIN zadevnih vozil.

Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu navedenega zahtevka odloči, ali dovoli dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe navedenih vozil na ozemlju zadevne države članice, in določi število vozil, za katero se lahko dovoljenje podeli.

4.Le vozila iz zaključka serije z veljavnim potrdilom o skladnosti, ki ostane veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, za katera pa homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji.

5.Potrdilo o skladnosti vozil, danih na trg, registriranih ali danih v uporabo v skladu s tem členom, vsebuje poseben vpis, da so navedena vozila iz zaključka serije, in datum, do katerega so lahko navedena vozila v Uniji dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo.

6.Države članice vodijo evidenco številke VIN vozil, za katera so dovolile, da se dajo na trg, registrirajo ali dajo v uporabo v skladu s tem členom.

Člen 48
Dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe
sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot

1.Sestavni deli ali samostojne tehnične enote, vključno s tistimi za naknadno vgradnjo, se smejo dati na voljo na trgu ali dati v uporabo le, če so skladni z zahtevami ustreznih regulativnih aktov iz Priloge IV in označeni v skladu s členom 36.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelani ali zasnovani za nova vozila, ki jih ta uredba ne zajema.

3.Države članice lahko dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili izvzeti na podlagi člena 37 ali so namenjeni za uporabo na vozilih, za katera so bile podeljene homologacije na podlagi členov 39, 40, 42 in 43, ki se nanašajo na zadevni sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

4.Države članice lahko dovolijo tudi dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so namenjeni za uporabo na vozilih, za katera se homologacija na podlagi te uredbe ali Direktive 2007/46/ES v času, ko so bila navedena vozila dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo, ni zahtevala.

POGLAVJE XI
ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 49
Postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje, na nacionalni ravni

1.Organi za nadzor trga ene države članice, ki ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 in členom 8 te uredbe ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, o svojih ugotovitvah takoj obvestijo homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.

2.    Homologacijski organ iz odstavka 1 oceni, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskimi organi in z organi za nadzor trga.

Kadar homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, pri tej oceni ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj bodisi sprejme vse ustrezne popravne ukrepe za uskladitev vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z navedenimi zahtevami bodisi sprejme omejevalne ukrepe za umik vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga ali njihov odpoklic v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja.

Za omejevalne ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

3.Zadevni homologacijski organ Komisijo in druge države članice obvesti o rezultatih ocene iz odstavka 1 in ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta.

4.Gospodarski subjekt zagotovi, da se v skladu z obveznostmi iz členov od 11 do 19 vsi ustrezni popravni ukrepi izvedejo za vsa neskladna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg, registriral ali dal v uporabo v Uniji.

5.Če gospodarski subjekt ustreznih popravnih ukrepov ne izvede v roku iz drugega pododstavka odstavka 2, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne začasne omejevalne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem nacionalnem trgu, jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo.

Člen 50
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni

1.Nacionalni organi takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o omejevalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 49(1) in (5).

V poslane informacije so vključene vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta domnevne neskladnosti in tveganja, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta.

2.Homologacijski organ iz člena 49(1) navede, ali je neskladnost posledica:

(a)neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;

(b)pomanjkljivosti zadevnih regulativnih aktov iz Priloge IV.

3.Država članica, ki ni država članica, ki začne postopek, v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice obvesti o vseh sprejetih omejevalnih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa pošlje svoje ugovore.

4.Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejetju informacij iz odstavka 1 ne pošljejo ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ukrep oceni Komisija v skladu s členom 51.

5.Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne pošljejo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.

Člen 51
Zaščitni postopek Unije

1.Če se med postopkom iz člena 50(3) in (4) predložijo ugovori proti omejevalnemu ukrepu države članice ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene sprejme sklep o tem, ali se nacionalni ukrep oceni kot upravičen ali ne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem obvestijo.

2.Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s svojih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep prekliče ali prilagodi v skladu s sklepom Komisije iz odstavka 1.

3.Če se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:

(a)kadar gre za regulativne akte, predlaga potrebne spremembe zadevnega akta;

(b)kadar gre za pravilnike UN/ECE, predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta št. 97/836/ES.

Člen 52
Skladna vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo zdravje ali okolje

1.Če država članica po izvedbi ocene iz člena 49(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, ali sprejme omejevalne ukrepe, s katerimi vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja, umakne ali odpokliče s trga.

Dokler gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, lahko država članica zavrne registracijo takih vozil.

2.Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi v zvezi z vsemi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami iz odstavka 1.

3.Država članica v enem mesecu po prejemu zahteve iz odstavka 1 Komisiji in drugim državam članicam pošlje vse razpoložljive informacije, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov.

4.Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali se nacionalni ukrep iz odstavka 1 oceni kot upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

5.Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte.

Člen 53
Splošne določbe v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami

1.Če vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom ali s to uredbo ali so bili homologirani na podlagi nepravilnih podatkov, lahko homologacijski organi, organi za nadzor trga ali Komisija sprejmejo potrebne omejevalne ukrepe v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 765/2008, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na trgu ali da jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo, vključno s tem, da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, to homologacijo prekliče, dokler ustrezni gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, s katerimi uskladi navedena vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote.

2.Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v potrdilu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom.

Člen 54
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami

1.Če homologacijski organ ali organ za nadzor trga ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov ali da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali ki nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko sprejme vse ustrezne omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1).

2.Homologacijski organ ali organ za nadzor trga ali Komisija od homologacijskega organa, ki je podelil EU-homologacijo, tudi zahteva, naj preveri, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom ali, kadar je potrebno, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so že dani na trg, ponovno uskladijo.

3.Če je v primeru homologacije celotnega vozila neskladnost vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

4. Če je v primeru večstopenjske homologacije neskladnost dodelanega vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali posledica samega nedodelanega vozila, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto ali nedodelano vozilo.

5.Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu zahteve iz odstavkov 1 do 4 opravi oceno zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki obsega vse zahteve iz te uredbe. Prav tako preveri podatke, na podlagi katerih je bila homologacija podeljena. Ustrezni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskim organom.

6.Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ugotovi neskladnost, od ustreznega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, pa po potrebi čim prej in najpozneje v enem mesecu od datuma zahteve sprejme ukrepe iz člena 53(1).

7.Nacionalni organi, ki sprejmejo omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1), o tem nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

8.Če druga država članica v enem mesecu po priglasitvi omejevalnih ukrepov, ki jih je v skladu s členom 53(1) sprejel homologacijski organ ali organ za nadzor trga, predloži ugovor glede priglašenega omejevalnega ukrepa ali če Komisija ugotovi neskladnost v skladu s členom 9(5), se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami ali ustreznimi gospodarskimi subjekti in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejet nacionalni ukrep. Komisija se lahko na podlagi te ocene odloči, da z izvedbenimi akti sprejme potrebne omejevalne ukrepe iz člena 53(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem obvestijo.

9.Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po priglasitvi omejevalnega ukrepa, sprejetega v skladu s členom 53(1), ne predložijo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica ali Komisija, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.

Člen 55
Dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje bistvenih sistemov

1.Deli ali oprema, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegove okoljske značilnosti, se ne dajejo na trg ali začnejo uporabljati in jih je treba prepovedati, razen če jih je homologacijski organ dovolil v skladu s členom 56(1) in (4).

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da se določijo zahteve, ki jih morajo izpolnjevati deli in oprema iz odstavka 1.

Navedene zahteve lahko temeljijo na regulativnih aktih iz Priloge IV ali, kakor je to primerno, vsebujejo primerjavo delov ali opreme z okoljskimi značilnostmi ali varnostjo delovanja originalnih delov ali opreme. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da deli ali oprema ne vplivajo negativno na delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovih okoljske značilnosti.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XIII s posodobitvijo seznamov delov ali opreme na podlagi informacij v zvezi z:

(a)resnostjo tveganja za varnost ali okoljske značilnosti vozil, opremljenih z zadevnimi deli ali opremo;

(b)potencialnim učinkom morebitnega dovoljenja za dele ali opremo na podlagi člena 56(1) na potrošnike in proizvajalce servisnih delov.

4.Odstavek 1 se ne uporablja za originalne dele ali opremo ter za dele ali opremo, ki so del sistema, homologiranega v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV, razen kadar se homologacija nanaša na vidike, ki niso resno tveganje iz odstavka 1.

Originalni deli ali oprema za namene tega odstavka pomenijo dele ali opremo, izdelane v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila.

5.Odstavek 1 se ne uporablja za dele ali opremo, ki se proizvajajo izključno za dirkalna vozila. Deli ali oprema iz Priloge XIII, ki se uporabljajo pri dirkanju in na cesti, se ne smejo dati na voljo za vozila, namenjena uporabi na javnih cestah, razen če so skladna z zahtevami iz delegiranih aktov iz točke 2 in jih je Komisija odobrila z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Člen 56
Povezane zahteve za dele ali opremo, ki lahko pomenijo resno tveganje za pravilno delovanje bistvenih sistemov

1.Proizvajalec delov ali opreme lahko zaprosi za dovoljenje iz člena 55(1) tako, da homologacijskemu organu vloži vlogo, ki ji priloži poročilo o preskusu, ki ga sestavi imenovana tehnična služba, in potrjuje, da so deli ali oprema, za katere se zahteva dovoljenje, skladni z zahtevami iz člena 55(2). Proizvajalec lahko za isti tip dela ali opreme vloži le eno vlogo pri le enem homologacijskem organu.

2.V vlogo za dovoljenje so vključeni podrobnosti o proizvajalcu delov ali opreme, tipu, identifikaciji in številkah delov ali opreme, naziv proizvajalca vozila, tip vozila ter po potrebi leto izdelave ali katere koli druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, v katerega bi bilo treba dele ali opremo vgraditi.

Homologacijski organ dovoli dajanje na trg in začetek uporabe delov ali opreme, kadar ob upoštevanju poročila o preskusu iz odstavka 1 in drugih dokazov ugotovi, da so zadevni deli ali oprema skladni z zahtevami iz člena 55(2).

Homologacijski organ proizvajalcu nemudoma izda potrdilo o soglasju v skladu s predlogo iz Dodatka 1 Priloge XI, oštevilčeno v skladu s točko 2 Priloge XI.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XI s posodobitvijo predloge in sistema številčenja potrdil o dovoljenju.

3.Proizvajalec nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je izdal dovoljenje, o vsaki spremembi, ki vpliva na pogoje, na podlagi katerih je bilo dovoljenje izdano. Navedeni homologacijski organ odloči, ali je treba dovoljenje ponovno proučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni preskusi.

Proizvajalec zagotovi, da so deli ali oprema izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

4.Homologacijski organ pred izdajo dovoljenja preveri obstoj mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

Kadar homologacijski organ ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, naj sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost delov ali opreme. Po potrebi dovoljenje prekliče.

5.Homologacijski organ, ki je izdal dovoljenje, na zahtevo nacionalnega organa druge države članice v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje nacionalnemu organu izvod izdanega potrdila o dovoljenju skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod potrdila je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

6.Homologacijski organ, ki se ne strinja z dovoljenjem, ki ga je izdala druga država članica, o razlogih za nestrinjanje obvesti Komisijo. Komisija po posvetovanju z zadevnimi homologacijskimi organi sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev nesoglasja, v katere je lahko po potrebi vključena zahteva za preklic dovoljenja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

7.Dokler se ne določi seznam iz člena 55(3), lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o delih ali opremi, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegove okoljske značilnosti.

Člen 57
Splošne določbe o odpoklicu vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

1.Proizvajalec, ki mu je bila podeljena homologacija celotnega vozila in mora vozila v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila.

2.Proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija in mora sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.

3.Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote uskladijo in po potrebi odpravi resno tveganje iz člena 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Homologacijski organ opravi oceno, da preveri, ali so predlagani popravni ukrepi zadostni in pravočasni ter popravne ukrepe, ki jih je odobril, takoj sporoči homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji.

Člen 58
Posebne določbe o odpoklicu vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot

1.Kadar homologacijski organ ali Komisija meni, da so popravni ukrepi iz člena 57(3) nezadostni ali da niso bili izvedeni dovolj hitro, o svojih pomislekih takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, in Komisijo.

Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, od proizvajalca zahteva, da se na pomisleke, o katerih ga je obvestil, odzove s sprejetjem popravnih ukrepov. Če proizvajalec ne predlaga in izvede učinkovitih popravnih ukrepov, homologacijski organ, ki je EU-homologacijo podelil, sprejme vse potrebne omejevalne ukrepe, vključno s preklicem EU-homologacije in obveznim odpoklicem, ter homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo obvesti o sprejetih omejevalnih ukrepih. V primeru preklica EU-homologacije homologacijski organ proizvajalca takoj obvesti o navedenem preklicu s priporočenim pismom ali v enakovredni elektronski obliki.

2.Če homologacijski organ meni, da omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo v skladu s členom 58(1), niso zadostni ali pravočasni, o tem obvesti Komisijo, ter lahko sprejme vse ustrezne omejevalne ukrepe, s katerimi prepove ali omeji dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na nacionalnem trgu, jih s tega trga umakne ali odpokliče.

3.Komisija opravi ustrezna posvetovanja z udeleženimi subjekti in odloči, ali so omejevalni ukrepi, ki jih je sprejel homologacijski organ, ki je odobril EU-homologacijo, zadostni in pravočasni ter po potrebi predlaga ustrezne ukrepe za zagotovitev ponovne skladnosti in/ali učinkovito odpravo resnega tveganja iz člena 57(3). V tej odločitvi se obravnava tudi ustreznost omejevalnih ukrepov, ki so jih sprejeli homologacijski organi, po mnenju katerih ukrep, ki ga je sprejel homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ni bil zadosten ali pravočasen. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Komisija sklep naslovi na zadevne države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte.

4.    Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem ustrezno obvestijo.

5.Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila v zvezi z odobrenimi popravnimi ukrepi iz člena 57(3) ne predložijo nobenega ugovora, se navedeni popravni ukrepi štejejo za upravičene. Druge države članice zagotovijo, da se navedeni popravni ukrepi izvedejo v zvezi z zadevnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami, ki so bili dani na trg, registrirani ali dani v uporabo na njihovem ozemlju.

Člen 59
Pravica gospodarskih subjektov, da izrazijo svoje mnenje, priglasitev odločb in razpoložljiva pravna sredstva

1.Zadevnemu gospodarskemu subjektu se, razen kadar je zaradi resnega tveganja za zdravje ljudi, varnost in okolje potrebno takojšnje ukrepanje, zagotovi možnost, da nacionalnemu organu v ustreznem roku predloži svoje pripombe, preden nacionalni organi držav članic sprejmejo kakršen koli ukrep v skladu s členi od 49 do 58.

Če je bil ukrep sprejet, ne da bi imel gospodarski subjekt možnost izraziti svoje mnenje, se mu zagotovi možnost, da čim prej predloži pripombe, nacionalni organ pa takoj za tem pregleda ukrep.

2.V vseh ukrepih, ki jih sprejmejo nacionalni organi držav članic, se navedejo natančni razlogi za njihovo sprejetje.

Če je ukrep naslovljen na določen gospodarski subjekt, je ta subjekt o tem nemudoma obveščen ter istočasno seznanjen s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo v skladu z zakonodajo zadevne države članice, in z roki, ki se za ta pravna sredstva uporabljajo.

Če je ukrep splošen, se ustrezno objavi v nacionalnem uradnem listu ali enakovrednem instrumentu.

3.Vsak ukrep, ki so ga sprejeli nacionalni organi, se takoj prekliče ali spremeni, ko gospodarski subjekt dokaže, da je sprejel učinkovite popravne ukrepe.

POGLAVJE XII
MEDNARODNI PREDPISI

Člen 60
Pravilniki UN/ECE, potrebni za EU-homologacijo

1.Pravilniki UN/ECE ali njihove spremembe, za katere je Unija glasovala ali jih uporablja in so navedeni v Prilogi IV, so del zahtev za EU-homologacijo vozila.

2.Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu s pravilniki UN/ECE iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in homologacijskih oznak, podeljenih v skladu s to uredbo in regulativnimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.

3.Če je Unija glasovala za pravilnik UN/ECE ali njegove spremembe za namen homologacije celotnega vozila, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 88, da pravilnik UN/ECE ali njegove spremembe postanejo obvezni, oziroma po potrebi spremeni to uredbo.

V navedenem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb ter, kadar je ustrezno, prehodne določbe.

Člen 61
Enakovrednost pravilnikov UN/ECE za namene EU-homologacije

1.Pravilniki UN/ECE iz dela II Priloge IV se priznavajo kot enakovredni ustreznim regulativnim aktom, če imajo enako področje uporabe in vsebino.

2.Homologacijski organi držav članic sprejmejo homologacije, podeljene v skladu s pravilniki UN/ECE iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne homologacijske oznake namesto ustreznih homologacij in homologacijskih oznak, ki so bile podeljene v skladu s to uredbo in regulativnimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.

Člen 62
Enakovrednost z drugimi predpisi

Svet lahko v okviru večstranskih ali dvostranskih sporazumov med Unijo in tretjimi državami na predlog Komisije s kvalificirano večino prizna enakovrednost pogojev ali določb za EU-homologacijo sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih določa ta uredba, ter pogojev in določb, ki jih določajo mednarodni predpisi ali predpisi tretjih držav.

POGLAVJE XIII
ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNIH INFORMACIJ

Člen 63
Informacije za uporabnike

1.Proizvajalec ne da na voljo tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki o tipu vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov za tip, ki ga je homologiral homologacijski organ.

2.Proizvajalec da uporabnikom na voljo vse pomembne informacije in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve pri uporabi vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

3.Informacije iz odstavka 2 se dajo na voljo v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri se nameravajo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dati na trg, registrirati ali dati v uporabo. Zagotovijo se v navodilih za uporabo, potem ko jih homologacijski organ sprejme.

Člen 64
Informacije za proizvajalce

1.Proizvajalec vozila da proizvajalcem sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na voljo vse podatke, ki so potrebni za EU-homologacijo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali za pridobitev dovoljenja iz člena 55(1).

Proizvajalec vozila lahko od proizvajalcev sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot zahteva sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

2.Proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot proizvajalcu vozila pošlje vse podrobne informacije o omejitvah, ki veljajo za njegove homologacije in so bodisi navedene v členu 27(3) bodisi uvedene z regulativnim aktom iz Priloge IV.

POGLAVJE XIV
DOSTOP DO INFORMACIJ O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU

Člen 65
Obveznosti proizvajalcev glede zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju vozila

1.Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen in standardiziran dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vso ustrezno programsko opremo, ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.

Proizvajalci zagotovijo standardizirano in varno napravo za podporo na daljavo, ki neodvisnim serviserjem omogoča, da opravijo posege, pri katerih je potreben dostop do varnostnega sistema vozila.

2.Dokler Komisija ne sprejme ustreznega standarda v okviru dela Evropskega odbora za standardizacijo (CEN) ali primerljivih organov za standardizacijo, se informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila predstavijo na lahko dostopen način, da jih lahko neodvisni izvajalci obdelajo z razumnimi prizadevanji.

Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminacijski glede na pogoje ali dostop, ki se zagotavljajo pooblaščenim trgovcem in serviserjem.

3.Komisija določi in posodablja ustrezne tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Pri tem upošteva sedanjo informacijsko tehnologijo, predvidljiv razvoj tehnologije vozil, obstoječe standarde ISO in možnost svetovnega standarda ISO.

4.Podrobnosti o zahtevah v zvezi z dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, zlasti tehnične specifikacije, ki se nanašajo na način zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, so določene v Prilogi XVIII.

5.Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.

6.Proizvajalec poskrbi, da so informacije o popravilu in vzdrževanju vozila vedno dostopne, razen ko se izvaja vzdrževanje informacijskega sistema.

Proizvajalec na svojem spletišču objavi naknadne spremembe informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter dopolnila k tem informacijam istočasno s tem, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.

7.Za namene proizvodnje in servisiranja nadomestnih ali servisnih delov, združljivih s sistemi OBD, ter diagnostičnih orodij in preskusne opreme proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali serviserju sestavnega dela, diagnostičnega orodja ali preskusne opreme na nedriskriminacijski podlagi zagotovijo ustrezne informacije o OBD v vozilu ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

8.Za namene zasnove, proizvodnje in popravila avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva na nedriskriminacijski podlagi zagotovijo ustrezne informacije o OBD vozila ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

9.Neodvisni serviserji imajo brezplačen dostop do evidence o popravilih in vzdrževanju vozila, ki se hranijo v centralni zbirki podatkov proizvajalca vozila ali zbirki podatkov, ki se vodi v njegovem imenu.

Navedeni neodvisni serviserji lahko v zadevno zbirko podatkov vnesejo informacije o popravilih in vzdrževanju, ki so jih opravili.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam ali preprečevanja zlorab spremeni Prilogo XVIII s posodobitvijo zahtev v zvezi z dostopom do informacij o OBD vozila in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter s sprejetjem in vključitvijo standardov iz odstavkov 2 in 3.

Člen 66
Obveznosti v zvezi z več imetniki homologacije

1.Pri mešani homologaciji, homologaciji po delih ali večstopenjski homologaciji je za sporočanje informacij o popravilu in vzdrževanju za določen sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ali določeno stopnjo izdelave vozila končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem odgovoren proizvajalec, ki je odgovoren za zadevno homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali za določeno stopnjo.

2.Končni proizvajalec je odgovoren za to, da neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o celotnem vozilu.

Člen 67
Pristojbine za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil

1.Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 65(8), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do navedenih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja.

2.Proizvajalec da informacije o popravilu in vzdrževanju vozil, vključno s transakcijskimi storitvami, kot sta ponovno programiranje ali tehnična pomoč, na voljo na urni, dnevni, mesečni in letni osnovi, pri čemer so pristojbine za dostop do takih informacij odvisne od obdobja, za katero se zagotovi dostop.

Poleg dostopa na časovni osnovi lahko proizvajalci ponudijo dostop na osnovi transakcije, za katerega se pristojbine zaračunavajo na podlagi opravljene transakcije, in ne na podlagi trajanja, za katerega je dostop zagotovljen.

Če proizvajalec ponudi oba dostopa, neodvisni serviserji izberejo bodisi dostop na časovni osnovi bodisi dostop na osnovi transakcij.

Člen 68
Dokaz o skladnosti z obveznostmi v zvezi z informacijami o popravilu in vzdrževanju

1.Proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo ali nacionalno homologacijo homologacijskemu organu v treh mesecih od datuma zadevne homologacije predloži dokaz o skladnosti s členi od 65 do 70.

2.Če se navedeni dokaz o skladnosti ne predloži v obdobju iz odstavka 1, homologacijski organ sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 69.

Člen 69
Izpolnjevanje obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozil

1.Homologacijski organ lahko kadar koli na lastno pobudo ali na podlagi pritožbe ali ocene tehnične službe preveri, ali proizvajalec izpolnjuje člene od 65 do 70 in pogoje iz potrdila o dostopu do vgrajenih sistemov za diagnostiko v vozilu ter informacij o popravilu in vzdrževanju iz Dodatka 1 k Prilogi XVIII.

2.Če homologacijski organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti glede dostopa do informacij o OBD vozila ter popravilu in vzdrževanju vozil, homologacijski organ, ki je podelil ustrezno homologacijo, sprejme vse ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja.

Navedeni ukrepi lahko vključujejo preklic ali mirovanje homologacije, globo ali druge ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s členom 89.

3.Če neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, pri homologacijskem organu vloži pritožbo o tem, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz členov od 65 do 70, homologacijski organ izvede presojo, s katero preveri to neizpolnjevanje zahtev proizvajalca.

4.Homologacijski organ lahko pri izvajanju presoje tehnično službo ali katerega koli drugega neodvisnega strokovnjaka zaprosi, naj oceni, ali so te obveznosti v zvezi z dostopom do OBD v vozilu ter o popravilu in vzdrževanju vozila izpolnjene.

Člen 70
Forum o dostopu do informacij o vozilu

1.Forum o dostopu do informacij o vozilu, ustanovljen v skladu s členom 13(9) Uredbe (ES) št. 692/2008, svoje dejavnosti izvaja v skladu z določbami iz Priloge XVIII.

2.Forum iz odstavka 1 Komisiji svetuje o ukrepih za preprečevanje zlorabe informacij o OBD ter popravilu in vzdrževanju vozila.

POGLAVJE XV
OCENJEVANJE, IMENOVANJE, PRIGLASITEV
IN SPREMLJANJE TEHNIČNIH SLUŽB

Člen 71
Homologacijski organ, pristojen za tehnične službe

1.Homologacijski organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 7(3) (v nadaljnjem besedilu: homologacijski organ), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb, vključno, kadar je potrebno, s podizvajalci ali odvisnimi družbami tehničnih služb.

2.Homologacijski organ se vzpostavi, organizira in vodi tako, da se zagotovita objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ter prepreči vsako nasprotje interesov s tehnično službo.

3.Organiziran je tako, da priglasitev tehnične službe izvaja drugo osebje, kot je izvedlo njeno ocenjevanje.

4.Ne izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvaja tehnična služba, in ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.

5.Homologacijski organ varuje zaupnost pridobljenih informacij.

6.Homologacijski organ ima dovolj usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog iz te uredbe.

7.Države članice Komisiji in drugim državam članicam pošljejo informacije o postopkih za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb ter o vsaki spremembi teh postopkov.

8.Homologacijski organ vsaki dve leti strokovno pregledata dva homologacijska organa drugih držav članic.

Države članice pripravijo letni načrt medsebojnih strokovnih pregledov, pri čemer zagotovijo, da se organi, pristojni za pregled, in organi, ki se pregledujejo, ustrezno izmenjujejo, ter ga pošljejo Komisiji.

V ta medsebojni strokovni pregled je vključen obisk tehnične službe, ki je v pristojnosti pregledanega organa na kraju samem. Komisija lahko pri pregledu sodeluje in se o svojem sodelovanju odloči na podlagi analize tveganj.

9.Rezultat medsebojnega strokovnega pregleda se sporoči vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njem razpravlja forum, vzpostavljen na podlagi člena 10, na podlagi ocene navedenega rezultata, ki jo opravi Komisija, in izda priporočila.

10.Države članice predložijo Komisiji in drugim državam članicam informacije o tem, kako so obravnavale priporočila iz poročila o medsebojnem pregledu.

Člen 72
Imenovanje tehničnih služb

1.Homologacijski organi imenujejo tehnične službe za eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti, in sicer odvisno od njihovega področja pristojnosti:

(a)kategorija A: preskusi iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, ki jih navedene tehnične službe izvajajo v svojih prostorih;

(b)kategorija B: nadzorovanje preskusov iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, če se navedeni preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe;

(c)kategorija C: redno ocenjevanje in spremljanje postopkov proizvajalca za nadzor skladnosti proizvodnje;

(d)kategorija D: nadzorovanje ali izvajanje preskusov ali pregledov za nadzor skladnosti proizvodnje.

2.Država članica lahko homologacijski organ imenuje kot tehnično službo za eno ali več kategorij dejavnosti iz odstavka 1. Če je homologacijski organ imenovan kot tehnična služba in ga financira država članica ali če navedena država članica nad njim izvaja upravljavski in finančni nadzor, se uporabljajo členi od 72 do 85 ter dodatka 1 in 2 k Prilogi V.

3.Tehnična služba se ustanovi na podlagi nacionalne zakonodaje države članice in je pravna oseba, razen akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 76.

4.Tehnična služba za svoje dejavnosti sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.

5.    Tehnične službe tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu s členom 76, so lahko priglašene za namene člena 78 le, če je v dvostranskem sporazumu med Unijo in zadevno tretjo državo določena možnost imenovanja navedenih tehničnih služb. Tehnični službi, ustanovljeni na podlagi nacionalne zakonodaje države članice v skladu z odstavkom 3, to ne preprečuje ustanavljanja odvisnih družb v tretjih državah, če te odvisne družbe neposredno upravlja in nadzira imenovana tehnična služba.

Člen 73
Neodvisnost tehničnih služb

1.Tehnična služba, vključno z osebjem, je neodvisna in izvaja dejavnosti, za katere je bila imenovana, z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju svojega delovanja brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njeno presojo ali rezultate njenih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

2.Tehnična služba je organizacija ali organ tretje strani, ki ni vključen v proces zasnove, proizvodnje, dobave, ali vzdrževanja vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje.

Lahko se šteje, da organizacija ali organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, če se homologacijskemu organu, pristojnemu za imenovanje, zadevne države članice dokaže, da je neodvisen in da ne obstaja nasprotje interesov.

3.Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, za katere je imenovano v skladu s členom 72(1), ne konstruira, proizvaja, dobavlja ali vzdržuje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujejo, niti ne zastopa subjektov, udeleženih pri teh dejavnostih. To ne izključuje uporabe tistih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so potrebni za delovanje tehnične službe, ali uporabo takih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v zasebne namene.

4.Tehnična služba zagotovi, da dejavnosti njenih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana.

5.Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred homologacijskim organom ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

Člen 74
Pristojnost tehničnih služb

1.Tehnična služba je zmožna izvajati dejavnosti, za je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 72(1). Homologacijskemu organu dokaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)njeno osebje je ustrezno usposobljeno, ima posebno tehnično znanje in poklicno usposabljanje ter zadostne in ustrezne izkušnje za izvajanje dejavnosti, za katero želi biti imenovana;

(b)ima opise postopkov za izvajanje dejavnosti, za katere želi biti imenovana, pri katerih se upošteva stopnja kompleksnosti tehnologije zadevnega ustreznega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ter podatek, ali gre pri proizvodnem postopku za masovno ali serijsko proizvodnjo. Tehnična služba dokaže preglednost in ponovljivost navedenih postopkov;

(c)ima sredstva, ki so potrebna za ustrezno opravljanje nalog, povezanih s kategorijami dejavnosti, za katere želi biti imenovana, in ima dostop do vse nujne opreme ali naprav.

2.Tehnična služba dokaže, da ima ustrezne sposobnosti, posebno tehnično znanje in dokazane izkušnje za opravljanje preskusov in pregledov za ocenjevanje skladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot s to uredbo in regulativnimi akti iz Priloge IV ter svojo skladnost s standardi iz Dodatka 1 k Prilogi V.

Člen 75
Odvisne družbe in podizvajalci tehničnih služb

1.Tehnične službe lahko s soglasjem homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.

2.Če tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za izvedbo navedenih nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 73 in 74, ter o tem obvesti homologacijski organ.

3.Tehnične službe prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo njihovi podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

4.Tehnične službe hranijo za homologacijski organ ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.

Člen 76
Interne tehnične službe proizvajalca

1.Interna tehnična služba proizvajalca je lahko imenovana za dejavnosti kategorije A iz člena 72(1)(a) v zvezi z regulativnimi akti iz Priloge XV. Interna tehnična služba je ločen in samostojen del družbe proizvajalca in ne sme sodelovati pri zasnovi, proizvodnji, dobavi ali vzdrževanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje.

2.Interna tehnična služba izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)akreditira jo nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v točki 11 člena 2 Uredbe (ES) št. 765/2008, v skladu z dodatkoma 1 in 2 k Prilogi V k tej uredbi;

(b)interna tehnična služba, vključno s svojim osebjem, je organizacijsko razločljiva in znotraj družbe proizvajalca uporablja metode poročanja, s katerimi zagotavlja svojo nepristranskost, ki jo dokazuje zadevnemu nacionalnemu akreditacijskemu organu;

(c)niti interna tehnična služba niti njeno osebje ne sodelujeta pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njeno neodvisnostjo ali integriteto pri izvajanju dejavnosti, za katere je bila imenovana;

(d)svoje storitve zagotavlja izključno družbi proizvajalca, ki ji pripada.

3.Interne tehnične službe ni treba priglasiti Komisiji za namene člena 78, vendar proizvajalec, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ homologacijskemu organu na njegovo zahtevo predloži informacije o njeni akreditaciji.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam spremeni Prilogo XV s posodobitvijo seznama regulativnih aktov in omejitev, ki jih vsebuje.

Člen 77
Ocenjevanje in imenovanje tehničnih služb

1.Homologacijski organ pred imenovanjem tehnično službo oceni v skladu s kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi V. V ocenjevanje je vključen pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca s sedežem v Uniji ali zunaj nje.

Predstavniki homologacijskih organov, pristojnih za imenovanje, iz vsaj dveh drugih držav članic v sodelovanju s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, skupaj s predstavnikom Komisije oblikujejo skupno ocenjevalno ekipo in sodelujejo pri ocenjevanju tehnične službe, ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, iz države članice, kjer ima sedež tehnična služba, navedenim predstavnikom omogoči pravočasen dostop do dokumentov, potrebnih za ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo.

2.Skupne ocenjevalne ekipe navedejo ugotovitve o tem, da tehnična služba, ki je vložila vlogo, med postopkom ocenjevanja ne izpolnjuje zahtev iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V. O teh ugotovitvah razpravljata homologacijski organ, pristojen za imenovanje, in skupna ocenjevalna ekipa, da dosežeta skupni dogovor glede ocene vloge.

3.Skupna ocenjevalna ekipa v 45 dneh po pregledu na kraju samem pripravi poročilo, v katerem navede, v kolikšnem obsegu vložnik izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V k tej uredbi.

4.To poročilo vsebuje povzetek ugotovljenih neskladnosti. V njem se navedejo tudi različna mnenja članov skupne ocenjevalne ekipe ter priporočilo o tem, ali bi se vložnik lahko imenoval za tehnično službo.

5.Države članice Komisiji priglasijo imena predstavnikov homologacijskega organa, ki jih lahko ta pokliče za vsako skupno ocenjevanje.

6.Usposobljenost tehnične službe se oceni v skladu z določbami iz Dodatka 2 k Prilogi V.

7.Homologacijski organ Komisiji in organom, pristojnim za imenovanje, drugih držav članic priglasi poročilo o oceni skupaj z dokumentarnimi dokazili o usposobljenosti tehnične službe ter veljavno ureditev za njeno redno spremljanje in zagotovitev, da še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe.

Homologacijski organ priglasitelj poleg tega pošlje dokaze o razpoložljivosti usposobljenega osebja za spremljanje tehnične službe v skladu s členom 71(6).

8.Homologacijski organi drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi poročila o oceni in dokumentarnih dokazil ta poročila in dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.

9.Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.

10.Homologacijski organi drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 9 posamično ali skupno obravnavajo priporočila homologacijskega organa države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo. Navedeni homologacijski organ upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Če se odloči, da priporočil, ki so jih navedle druge države članice ali Komisija, ne upošteva, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.

11.Veljavnost imenovanja tehničnih služb je omejena na največ pet let.

12.Homologacijski organ, ki namerava biti imenovan za tehnično službo v skladu s členom 72(2), izpolnjevanje zahtev te uredbe dokumentira z oceno, ki jo opravijo neodvisni ocenjevalci. Navedeni ocenjevalci ne smejo pripadati istemu homologacijskemu organu in izpolnjujejo zahteve iz Dodatka 2 k Prilogi V.

Člen 78
Priglasitev Komisiji v zvezi s tehničnimi službami

1.Države članice Komisiji priglasijo naziv, naslov, elektronski naslov, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti vsake imenovane tehnične službe. V priglasitvi so jasno določeni obseg imenovanja, dejavnosti in postopki ugotavljanja skladnosti, vrsta proizvodov in področij iz Priloge IV, za katere so bile imenovane tehnične službe, ter naknadne spremembe katere koli od navedenih podrobnosti.

Priglasitev se opravi, preden imenovane tehnične službe začnejo izvajati katero koli od dejavnosti iz člena 72(1).

2.Država članica ali Komisija lahko v 28 dneh po priglasitvi vloži pisni ugovor, v katerem navede svoje ugotovitve bodisi v zvezi s tehnično službo bodisi s spremljanjem homologacijskega organa. Kadar država članica ali Komisija ugovarja, se priglasitev začasno prekliče. V tem primeru se Komisija posvetuje z udeleženimi subjekti in z izvedbenim aktom odloči o tem, ali se lahko začasni preklic priglasitve odpravi ali ne. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Če ni predložen noben ugovor ali če Komisija meni, da se lahko priglasitev v celoti ali deloma sprejme, Komisija priglasitev objavi v skladu z odstavkom 5.

3.Več homologacijskih organov lahko imenuje isto tehnično službo in več držav članic lahko Komisiji priglasi navedene homologacijske organe, ne glede na kategorije dejavnosti, ki jih navedena tehnična služba izvaja v skladu s členom 72(1).

4.Kadar mora homologacijski organ v skladu z regulativnim aktom iz Priloge IV za izvajanje dejavnosti, ki ni vključena v kategorije dejavnosti iz člena 72(1), imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, država članica izvede priglasitev iz odstavka 1.

5.Komisija na svojem spletišču objavi posodobljen seznam in podatke o tehničnih službah, posebnih organizacijah in pristojnih organih, ki so bili priglašeni v skladu s tem členom.

Člen 79
Spremembe in podaljšanje imenovanj tehničnih služb

1.Če homologacijski organ ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev.

Homologacijski organ o vsakem zadržanju, omejitvi ali preklicu priglasitve takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

Komisija ustrezno spremeni objavljene informacije iz člena 78(4).

2.Če se imenovanje omeji, začasno razveljavi ali prekliče ali če tehnična služba preneha opravljati dejavnost, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, spise navedene tehnične službe preda drugi tehnični službi v nadaljnjo obdelavo ali jih hrani, da so na voljo homologacijskemu organu ali organom za nadzor trga.

3.Homologacijski organ obvesti druge homologacijske organe in Komisijo, če neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v priglasitvi.

Homologacijski organ v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah priglasitve Komisiji in drugim homologacijskim organom pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.

4.Druga potrdila, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, za katere je bila priglasitev začasno preklicana, omejena ali preklicana, ostanejo v veljavi v naslednjih okoliščinah:

(a)v primeru začasnega preklica priglasitve: pod pogojem, da homologacijski organ, ki je potrdilo o homologaciji izdal, v treh mesecih po začasnem preklicu homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji pisno potrdi, da med obdobjem začasnega preklica prevzema naloge tehnične službe;

(b)v primeru omejitve ali preklica priglasitve: za obdobje treh mesecev po omejitvi ali preklicu. Homologacijski organ, ki je izdal potrdila, lahko podaljša njihovo veljavnost za nadaljnje obdobje treh mesecev, ki skupaj ne sme presegati dvanajst mesecev, pod pogojem, da v tem obdobju prevzame naloge tehnične službe, katere priglasitev je bila omejena ali preklicana.

Homologacijski organ, ki prevzame naloge tehnične službe, o tem takoj obvesti druge homologacijske organe, druge tehnične službe in Komisijo.

5.Razširitev obsega imenovanja tehnične službe je lahko dodeljena v skladu s postopkom iz člena 77 in zanjo velja obveznost priglasitve iz člena 78.

6.Imenovanje tehnične službe se lahko podaljša šele po tem, ko homologacijski organ preveri, ali tehnična služba še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ocenjevanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 77.

Člen 80
Spremljanje tehničnih služb

1.Homologacijski organ stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.

Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko navedeni homologacijski organ preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.

Tehnične službe homologacijski organ nemudoma obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V ali na njihovo sposobnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.

2.Tehnične službe nemudoma odgovorijo na zahteve homologacijskega organa ali Komisije, povezane z opravljenimi postopki ugotavljanja skladnosti.

3.Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.

Če homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, navede utemeljen razlog, o tem obvesti Komisijo.

Komisija se nemudoma posvetuje z vsemi državami članicami. Na podlagi te ocene z izvedbenim aktom odloči, ali je utemeljen razlog upravičen ali ne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

Tehnična služba ali homologacijski organ lahko zahteva, da se vse informacije, poslane organom druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.

3.Homologacijski organ vsaj vsakih 30 mesecev oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V. V to oceno je vključen obisk na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.

Države članice v dveh mesecih po izvedbi te ocene tehnične službe poročajo Komisiji in drugim državam članicam o navedenih dejavnostih spremljanja. Poročila vsebujejo povzetek, ki je javno dostopen.

4.Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, in skupna ocenjevalna ekipa, imenovana v skladu s postopkom iz člena 77(1) do (4), pet let po priglasitvi tehnične službe in nato vsako peto leto oceni, ali tehnična služba še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.

Člen 81
Izpodbijanje usposobljenosti tehničnih služb

1.Komisija preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko začne tudi na lastno pobudo.

Komisija preišče odgovornost tehnične službe, če se dokaže ali če obstajajo utemeljeni razlogi za mnenje, da je bila homologacija podeljena na podlagi lažnih podatkov ali da so bili rezultati preskusa ponarejeni ali da so se podatki ali tehnične specifikacije, zaradi katerih bi bila podelitev homologacije zavrnjena, zadržali.

2.Komisija se kot del preiskave iz odstavka 1 posvetuje s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba. Homologacijski organ navedene države članice Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.

3.Komisija zagotovi, da se vse občutljive informacije, pridobljene pri njenih preiskavah, obravnavajo zaupno.

4.Če Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje zahtev za svoje imenovanje ali jih ne izpolnjuje več ali da je odgovorna za katero od napačnih ravnanj iz odstavka 1, o tem obvesti državo članico homologacijskega organa.

Komisija od navedene države članice zahteva, naj sprejme omejevalne ukrepe, po potrebi vključno z zadržanjem, omejitvijo ali preklicem imenovanja.

Če država članica ne sprejme potrebnih omejevalnih ukrepov, lahko Komisija z izvedbenimi akti zadrži, omeji ali prekliče imenovanje zadevne tehnične službe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2). Komisija zadevni državi članici priglasi svojo odločitev in ustrezno posodobi objavljene informacije iz člena 78(4).

Člen 82
Izmenjava informacij o ocenjevanju, imenovanju in spremljanju tehničnih služb

1.Homologacijski organi se posvetujejo med seboj in s Komisijo o vprašanjih splošnega pomena glede izvajanja zahtev te uredbe v zvezi z ocenjevanjem, imenovanjem in spremljanjem tehničnih služb.

2.Homologacijski organi drug drugega in Komisijo najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe obveščajo o modelu kontrolnega seznama za ocenjevanje, ki se uporablja v skladu s členom 77(1), po tem datumu pa o spremembah tega seznama, dokler Komisija ne sprejme usklajenega kontrolnega seznama. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov, da pripravi predlogo za kontrolni seznam za ocenjevanje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

3.Kadar so v poročilih o oceni iz člena 77(3) vidne razlike v splošni praksi homologacijskih organov, lahko države članice ali Komisija zahtevajo izmenjavo informacij.

4.To izmenjavo informacij usklajuje forum iz člena 10.

Člen 83
Sodelovanje z nacionalnimi akreditacijskimi organi

1.Če imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, države članice zagotovijo, da homologacijski organ obvešča nacionalni akreditacijski organ, ki je pooblastil določeno tehnično službo, o poročilih o dogodkih in drugih informacijah, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.

2.Države članice zagotovijo, da homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, obvešča nacionalni akreditacijski organ, pristojen za akreditacijo določene tehnične službe, o ugotovitvah, pomembnih za akreditacijo. Nacionalni akreditacijski organ o svojih ugotovitvah obvešča homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba.

Člen 84
Operativne obveznosti tehničnih služb

1.Tehnične službe izvajajo dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1).

2.Tehnične službe ves čas izpolnjujejo vse naslednje:

(a)homologacijskemu organu omogočijo, da med ugotavljanjem skladnosti prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe;

(b)homologacijskemu organu na zahtevo predložijo informacije o kategorijah dejavnosti, za katere so bile imenovane.

3.Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, to sporoči homologacijskemu organu, da lahko ta organ od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne popravne ukrepe. Kadar ustrezni popravni ukrepi niso bili sprejeti, homologacijski organ zavrne izdajo potrdila o homologaciji.

Člen 85
Obveznosti tehničnih služb v zvezi z obveščanjem

1.Tehnične službe homologacijski organ obveščajo o:

(a)vsaki neskladnosti, pri kateri je potrebna zavrnitev, omejitev, začasna razveljavitev ali preklic potrdila o homologaciji;

(b)vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg njihovega imenovanja in pogoje zanj;

(c)vsaki zahtevi po informacijah, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga v zvezi s svojimi dejavnostmi.

2.Tehnične službe na zahtevo homologacijskega organa zagotovijo informacije o dejavnostih v okviru svojega imenovanja ter o vseh drugih opravljenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

Člen 86
Nacionalne pristojbine za stroške, povezane z dejavnostmi, ki jih izvajajo homologacijski organi

1.Države članice tehničnim službam, ki vložijo vlogo za imenovanje in imajo sedež na njihovem ozemlju, zaračunavajo pristojbine, da v celoti ali deloma pokrijejo stroške, povezane z dejavnostmi, ki jih nacionalni organi, pristojni za tehnične službe, izvajajo v skladu s to uredbo.

2.Komisija lahko sprejema izvedbene akte, da določi sestavo in višino pristojbin iz odstavka 1, pri čemer upošteva cilje varnosti in varovanja zdravja ljudi in varstva okolja, podpore inovacijam ter stroškovne učinkovitosti. Pri določitvi ustrezne višine pristojbin se posebna pozornost nameni tehničnim službam, ki so predložile veljavno potrdilo nacionalnega akreditacijskega organa iz člena 83, in tehničnim službam, ki so mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES 29 .. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).

POGLAVJE XVI
IZVEDBENA IN DELEGIRANA POOBLASTILA

Člen 87
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 88
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

3.Pooblastilo iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE XVII
KONČNE DOLOČBE

Člen 89
Kazni

1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitve njihovih obveznosti iz te uredbe, zlasti členov 11 do 19, 72 do 76, 84 in 85 ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2.Vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in tehnične službe ter za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:

(a)dajanje lažnih izjav med postopki homologacije ali postopki, ki vodijo do odpoklica;

(b)ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo;

(c)nesporočanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do odpoklica vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali do zavrnitve ali preklica potrdila o homologaciji.

3.Poleg vrst kršitev iz odstavka 2 vrste kršitev, ki jih storijo gospodarski subjekti in za katere so naložene kazni, vključujejo vsaj:

(a)zavrnitev dostopa do informacij;

(b)dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna homologacija, ki pa te homologacije nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov ali oznak s tem namenom.

4.Države članice Komisijo do dd/mm/llll [UP: prosimo, vstavite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] uradno obvestijo o določbah, s katerimi se izvajajo odstavki 1 do 3, in nemudoma tudi o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na navedene določbe.

5.Države članice Komisiji vsako leto poročajo o kaznih, ki so jih naložile.

Člen 90
Upravne globe

1.Če se pri preverjanju skladnosti, ki ga izvede Komisija, iz člena 9(1) in (4) ali člena 54(1) izkaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna z zahtevami iz te uredbe, lahko Komisija zadevnemu gospodarskemu subjektu za kršitev te uredbe naloži upravne globe. Naložene upravne globe so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.

Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 89, in ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

2.Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 88, da določi metode izračuna in pobiranja upravnih glob iz odstavka 1.

3.Zneski upravnih glob se štejejo kot prihodek za splošni proračun Evropske unije.

Člen 91
Spremembe Uredbe (ES) št. 715/2007

1.Uredba (ES) št. 715/2007 se spremeni:

(1)    Naslov Uredbe se nadomesti z naslednjim:

„Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6)“;

(2)    v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.    Poleg tega ta uredba določa pravila za skladnost v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD) in merjenje porabe goriva.“;

(3)    točki 14 in 15 člena 3 se črtata;

(4)    členi od 6 do 9 se črtajo;

(5)    točka (e) člena 13(2) se črta.

(6)    Vstavi se člen 11a:

„Člen 11a

1.    Homologacijski organi na podlagi ustreznih in reprezentativnih vzorcev preverijo, da

(a)    so vozila, ki so dana v uporabo, skladna z vrednostmi emisij CO2 in porabe goriva, zabeleženimi v potrdilih o homologaciji in potrdilih o skladnosti;

(b)    vrednosti emisij CO2 in porabe goriva, določene z uporabljenim preskusnim postopkom, ustrezajo izmerjenim emisijam pri dejanskih pogojih vožnje.

2.    Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi postopke preverjanja iz točk (a) in (b) ter vse ukrepe, ki so potrebni, da se upoštevajo rezultati navedenih preverjanj. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena […].“

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 715/2007 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 1 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 92
Spremembe Uredbe (ES) št. 595/2009

1.Uredba (ES) št. 595/2009 se spremeni:

(1)    v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.    Ta uredba določa tudi pravila za skladnost vozil in motorjev v uporabi, trajnost naprav za uravnavanje onesnaževanja, sisteme za diagnostiko na vozilu (OBD), merjenje porabe goriva in emisij CO2 in dostop do sistema OBD na vozilu.“;

(2)    točki 11 in 13 člena 3 se črtata;

(3)    člen 6 se črta;

(4)    točka (e) člena 11(2) se črta.

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 595/2009 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 2 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 93
Sprememba Uredbe (ES) št. 692/2008

1.Priloga XIV k Uredbi (ES) št. 692/2008 se črta.

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 692/2008 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 3 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 94
Spremembi Uredbe (EU) št. 582/2011

1. Uredba (EU) št. 582/2011 se spremeni:

(1)    členi od 2a do 2h se črtajo;

(2)    Priloga XVII se črta.

2.Sklicevanja na črtane določbe Uredbe (ES) št. 582/2011 se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 4 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 95
Razveljavitev Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 201X.

Sklicevanja na Direktivo 2007/46/ES se upoštevajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz točke 5 Priloge XVIII k tej uredbi.

Člen 96
Prehodne določbe

1.Ta uredba ne razveljavlja nobene homologacije celotnega vozila ali EU-homologacije, podeljene za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pred [UP: prosimo, navedite datum začetka uporabe, kot je navedeno v členu 98]. 

2.Homologacijski organi razširitve in popravke homologacij celotnega vozila in EU-homologacij za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote iz odstavka 1 podelijo v skladu s členoma 31 in 32 te uredbe.

3.Veljavnost homologacij celotnega vozila iz odstavka 1 preneha najpozneje [UP: prosimo, navedite datum, ki bi moral biti datum začetka uporabe iz člena 98 + 5 let], homologacijski organi pa lahko navedene homologacije celotnega vozila podaljšajo le v skladu z določbami člena 33 te uredbe.

4.Tehnične službe, ki so bile že imenovane, preden začne veljati ta uredba, so predmet ocene iz člena 77.

Imenovanje tehničnih služb, ki so bile imenovane že pred začetkom veljavnosti te uredbe, se podaljša v dveh letih po začetku veljavnosti te uredbe, kadar navedene tehnične službe izpolnjujejo ustrezne zahteve iz te uredbe.

Veljavnost imenovanja tehničnih služb, podeljenega pred začetkom veljavnosti te uredbe, preneha najpozneje dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 97
Poročanje

1.Države članice do 31. decembra 20xx [UP: prosimo, navedite leto, ki bi moralo biti leto začetka uporabe iz člena 98 + 5 let] Komisijo obvestijo o uporabi postopkov homologacije in nadzora trga iz te uredbe.

2.Komisija na podlagi poslanih informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 20yy predloži ocenjevalno poročilo o uporabi te uredbe, vključno z delovanjem preverjanja skladnosti v skladu s členom 9. [UP: prosimo, navedite leto, ki bi moralo biti leto 20xx iz odstavka 1 + 1 leto]

Člen 98
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 201X.

Vendar od [...]  [UP: prosimo, navedite datum 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.] nacionalni organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovejo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe novega vozila, če je zadevno vozilo skladno s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, če to zahteva proizvajalec.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih strani pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3Vrsta predloga/pobude

1.4Cilji

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5Udeležba tretjih strani pri financiranju

3.3Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 30

1.3.Vrsta predloga/pobude

⌧ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 31 .

◻ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

◻ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

⌧ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2017 in 2020,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 32

⌧ Neposredno upravljanje – Komisija

–⌧ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije;

–◻    prek izvajalskih agencij,

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Ukrepi iz tega osnutka predloga uredbe ne bodo imeli proračunskih posledic na proračun EU, ki bi presegale že predvidena sredstva v uradnem finančnem načrtu Komisije, zato bo treba morebitnim zahtevam za finančna sredstva zadostiti z namenskimi prihodki in prerazporeditvijo.

3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.4.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD GROW, ki je že dodeljeno za upravljanje sedanjega homologacijskega okvira in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD ali od zunaj GD (ocenjene potrebe: 6 AD/EPDČ in 3 AST/EPDČ).

Opis nalog:

3.2.5.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.6.Udeležba tretjih strani pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–⌧V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–⌧    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–⌧    za razne prihodke (prispevki držav članic iz razdelka 3.2.5)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(2) COM(2012) 0636 final.

(3) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.

(4) UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(5) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/documents/consultations/2010-internal-market/index_en.htm  

(6) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/projects/report-internal-market-legislation_en.pdf  

(7) http://ec.europa.eu/enterprise/sectors/automotive/files/projects/impact-assessment-internal-market-legislation_en.pdf  

(8) SWD(2013) 466 final.

(9) UL C , , str. .

(10) Direktiva 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(11) Delovni dokument služb Komisije „Fitness Check of the EU legal framework for the type-approval of motor vehicles“ (Pregled ustreznosti pravnega okvira EU za homologacijo motornih vozil) (SWD(2013) 466 final).

(12) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(13) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 v pričakovanju pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, dodeljenih na podlagi teh predpisov („revidiran sporazum iz leta 1958“) (UL L 346, 17.12.1997, str. 81).

(14) Uredba (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 200, 31.7.2009, str. 1).

(15) Sklep Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 (UL L 346, 17.12.1997, str. 78).

(16) Uredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).

(17) Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1).

(18) Uredba Komisije (ES) št. 692/2008 z dne 18. julija 2008 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 199, 28.7.2008, str. 1).

(19) Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi Prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1).

(20) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(21) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(22) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(23) Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).

(24) Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52).

(25) Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).

(26) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2015 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1–96).

(27) Uredba Komisije (EU) št. 19/2011 o zahtevah za homologacijo za predpisano tablico proizvajalca in identifikacijsko številko vozila pri motornih vozilih in njihovih priklopnikih ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (UL L 8, 12.1.2011, str. 1).

(28) Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(29) Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(30) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(31) Po členu 54(2)(a) ali (b) finančne uredbe.

(32) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

(33) dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

(34) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(35) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(36) Znesek bo za obdobje po 31. decembru 2020 vključen v veljaven večletni finančni okvir za obdobje, ki se začne leta 2021, v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(37) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(38) Znesek bo za obdobje po 31. decembru 2020 vključen v veljaven večletni finančni okvir za obdobje, ki se začne leta 2021, v skladu s členom 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(39) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(40) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

(41) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(42) Glej opombo 38.

(43) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(44) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(45) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.1.2016

COM(2016) 31 final

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

{SWD(2016) 9 final}
{SWD(2016) 10 final}

PRILOGE

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

Seznam prilog

PRILOGA I

OPISNI LIST – POPOLN SEZNAM OPISNIH PODATKOV ZA EU-HOMOLOGACIJO VOZIL, SISTEMOV, SESTAVNIH DELOV ALI SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT (a)

DEL I

Opisni listi za EU-homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v skladu s to uredbo in regulativnimi akti iz Priloge IV so samo izvlečki iz tega seznama in imajo enak številčni sistem označevanja posameznih podatkov kot ta popolni seznam.

Naslednji podatki se predložijo v treh izvodih in morajo vsebovati seznam priloženih dokumentov. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Če so priložene fotografije, morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz te priloge upravljani elektronsko, je treba dodati informacije o njihovem delovanju.

1.    SPLOŠNO

1.1    Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

1.2    Tip: …

1.2.0.1    Šasija: …

1.2.0.2    Karoserija/dokončano vozilo: …

1.2.1    Trgovska imena (če obstajajo): …

1.2.2    Za večstopenjsko homologirana vozila homologacijske informacije o osnovnem vozilu/vozilu na predhodni stopnji (navesti informacije za vsako stopnjo; za to se lahko uporabi matrika.)

Tip: …………………………………………………………………………

Variante: …………………………………………………………………..

Izvedenke: …………………………………………………………………...

Homologacijska številka, vključno s številko razširitve ……………………….

1.3    Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu/sestavnem delu/samostojni tehnični enoti(1) (b): …

1.3.0.1    Šasija: …

1.3.0.2    Karoserija/dokončano vozilo: …

1.3.1    Mesto navedene oznake: …

1.3.1.1    Šasija: …

1.3.1.2    Karoserija/dokončano vozilo: …

1.4    Kategorija vozila(c): …

1.4.1    Klasifikacija po nevarnem blagu, za prevoz katerega je vozilo namenjeno: …

1.5    Naziv podjetja in naslov proizvajalca: …

1.5.1    Za večstopenjsko homologirana vozila naziv podjetja in naslov proizvajalca osnovnega vozila/vozila na predhodnih stopnjah………

1.6    Mesto in način pritrditve predpisanih tablic in mesto identifikacijske številke vozila: …

1.6.1    Na šasiji: …

1.6.2    Na karoseriji: …

1.7    (Ni dodeljeno)

1.8    Nazivi in naslovi proizvodnih tovarn: …

1.9    Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

2.    SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI

2.1    Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila/sestavnega dela/samostojne tehnične enote(1): …

2.2    Merska risba celotnega vozila: …

2.3    Število osi in koles: …

2.3.1    Število in lega osi z dvojnimi kolesi: …

2.3.2    Število in lega krmiljenih osi: …

2.3.3    Pogonske osi (število, lega, medsebojna povezava): …

2.4    Šasija (če obstaja) (splošna risba): …

2.5    Material, uporabljen za vzdolžne nosilce(d): …

2.6    Lega in način vgradnje motorja: …

2.7    Vozniška kabina (trambus ali z motorjem pod prednjim pokrovom)(e): …

2.8    Lega volana: levo/desno(1).

2.8.1    Vozilo je izdelano za vožnjo po desni/levi(1) strani cestišča.

2.9    Opredeliti, ali je vlečno vozilo namenjeno za vleko polpriklopnikov ali drugih priklopnih vozil in ali je priklopno vozilo polpriklopnik, priklopnik z vrtljivim ojesom, priklopnik s centralno osjo ali priklopnik s togim ojesom: …

2.10    Opredeliti, ali je vozilo posebej namenjeno za prevoz blaga pri določeni temperaturi: …

3.    MASE IN MERE(f) ( g ) ( 6 ) 

   (v kg in mm) (navesti sklic na risbo, če je primerno)

3.1    Medosne razdalje (polno obremenjeno vozilo)(g1):

3.1.1    Dvoosno vozilo: …

3.1.2    Vozila s tremi ali več osmi

3.1.2.1    Osna razdalja med zaporednimi osmi, ki poteka od prednje do zadnje osi: …

3.1.2.2    Celotna osna razdalja: …

3.2    Sedlo

3.2.1    Za polpriklopnike

3.2.1.1    Razdalja med osjo kraljevega čepa in zadnjim delom polpriklopnika: …

3.2.1.2    Največja razdalja med osjo kraljevega čepa in poljubno točko na prednjem delu polpriklopnika: …

3.2.1.3    Referenčna medosna razdalja pri polpriklopnikih (kot je določeno v točki 3.2 dela D Priloge I k Uredbi Komisije (EU) št. 1230/2012 1 : …

3.2.2    Za vlačilce polpriklopnikov

3.2.2.1    Oddaljenost centra sedla (največja in najmanjša; pri nedodelanem vozilu navesti dovoljene vrednosti(g2): …

3.2.2.2    Največja višina sedla (standardiziranega)(g3): …

3.3    Koloteki in širine osi

3.3.1    Kolotek vsake krmiljene osi(g4): …

3.3.2    Kolotek vseh drugih osi(g4): …

3.3.3    Širina najširše zadnje osi: …

3.3.4    Širina skrajne prednje osi (merjena med skrajnimi zunanjimi točkami pnevmatik, razen izbokline pnevmatik v bližini točke dotika s podlago): …

3.4    Razpon mer vozila (skupnih)

3.4.1    Za šasijo brez karoserije

3.4.1.1    Dolžina(g5): …

3.4.1.1.1    Največja dovoljena dolžina: …

3.4.1.1.2    Najmanjša dovoljena dolžina: …

3.4.1.1.3    Pri priklopnikih največja dovoljena dolžina vrtljivega ojesa(g6): …

3.4.1.2    Širina(g7): …

3.4.1.2.1    Največja dovoljena širina: …

3.4.1.2.2    Najmanjša dovoljena širina: …

3.4.1.3    Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.4.1.4    Sprednji previs(g9): …

3.4.1.4.1    Pristopni kot(g10): …… stopinj.

3.4.1.5    Zadnji previs(g11): …

3.4.1.5.1.    Zadnji pristopni kot(g12): …… stopinj.

3.4.1.5.2.    Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja(g13): …

3.4.1.6    Oddaljenost od tal (izmerjeno v skladu s točko 3 Dodatka 1 k Prilogi II)

3.4.1.6.1    Med osmi: …

3.4.1.6.2    Pod sprednjimi osmi: …

3.4.1.6.3    Pod zadnjimi osmi: …

3.4.1.7    Kot rampe(g14): …… stopinj.

3.4.1.8    Skrajna dovoljena lega težišča karoserije in/ali notranje opreme in/ali opreme in/ali koristnega tovora: …

3.4.2    Za šasijo s karoserijo

3.4.2.1    Dolžina(g5): …

3.4.2.1.1    Dolžina nakladalne površine: …

3.4.2.1.2    Pri priklopnikih največja dovoljena dolžina vrtljivega ojesa(g6): …

3.4.2.2    Širina(g7): …

3.4.2.2.1    Debelina sten (pri vozilih za prevoz blaga pri določeni temperaturi): …

3.4.2.3    Višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.4.2.4    Sprednji previs(g9): …

3.4.2.4.1    Pristopni kot(g10): …… stopinj.

3.4.2.5    Zadnji previs(g11): …

3.4.2.5.1    Zadnji pristopni kot(g12): …… stopinj.

3.4.2.5.2    Najmanjši in največji dovoljeni previs v točki spenjanja(g13): …

3.4.2.6    Oddaljenost od tal (izmerjeno v skladu s točko 3 Dodatka 1 k Prilogi II)

3.4.2.6.1    Med osmi: …

3.4.2.6.2    Pod sprednjimi osmi: …

3.4.2.6.3    Pod zadnjimi osmi: …

3.4.2.7    Kot rampe(g14): …… stopinj.

3.4.2.8    Skrajna dovoljena lega težišča koristnega tovora (pri neenakomerni obremenitvi): …

3.4.2.9    Lega težišča vozila (M2 in M3) pri največji tehnični dovoljeni skupni masi obremenjenega vozila v vzdolžni, prečni in navpični smeri: …

3.4.3    Za karoserijo, homologirano brez šasije (vozila kategorij M2 in M3)

3.4.3.1    Dolžina(g5): …

3.4.3.2    Širina(g7): …

3.4.3.3    Nazivna višina (v stanju, pripravljenem za vožnjo)(g8) na predvidenih tipih šasije (pri podvozju z nastavljivo višino navesti normalni delovni položaj): …

3.5    Najmanjša masa na krmiljenih oseh za nedodelana vozila: …

3.6    Masa v stanju, pripravljenem za vožnjo(h)

(a)    največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b)    masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

3.6.1    Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih, priklopnikih s centralno osjo ali priklopnikih s togim ojesom, obremenitev na spojni točki: …

(a)    največja in najmanjša za vsako varianto: …

(b)    masa vsake izvedenke (priskrbeti je treba matriko): …

3.6.2    Masa dodatne opreme (kot je opredeljena v točkah (4) in (5) člena 2 Uredbe (EU) št. 1230/2012): …

3.7    Najmanjša masa dodelanega vozila po podatkih proizvajalca, pri nedodelanem vozilu: …

3.7.1    Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev na spojni točki: …

3.8    Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca(i) (3): …

3.8.1    Porazdelitev te mase na osi in, pri polpriklopnikih ali priklopnikih s centralno osjo, obremenitev na spojni točki(3): …

3.9    Največja tehnično dovoljena masa na vsako os: …

3.10    Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi: …

3.11    Največja tehnično dovoljena masa vlečnega vozila 

Za:

3.11.1    Priklopnik z vrtljivim ojesom: …

3.11.2    Polpriklopnik: …

3.11.3    Priklopnik s centralno osjo: …

3.11.3.1    Največje dovoljeno razmerje med previsom vlečne sklopke(j) in medosno razdaljo: …

3.11.3.2    Največja vrednost V: …… kN.

3.11.4    Priklopnik s togim ojesom: …

3.11.5    Največja tehnično dovoljena masa obremenjene skupine vozil(3): …

3.11.6    Največja masa nezaviranega priklopnika: …

3.12    Največja tehnično dovoljena masa na točki spenjanja:

3.12.1    Vlečnega vozila: …

3.12.2    Polpriklopnika, priklopnika s centralno osjo ali priklopnika s togim ojesom: …

3.12.3    Največja dovoljena masa spojne naprave (če je ne dobavi proizvajalec): …

3.13    Obrat proti zadnjemu delu (točki 6 in 7 dela C Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012): …

3.14    Razmerje moč motorja/največja skupna masa: … kW/kg.

3.14.1    Razmerje moč motorja/največja dovoljena masa obremenjene skupine vozil (točka 5 dela C Priloge I k Uredbi (EU) št. 1230/2012): ……kW/kg.

3.15    Možnost speljevanja v klanec (vozilo brez priklopnika)(4): …… %.

3.16    Največje dovoljene mase pri registraciji/med uporabo (neobvezno) 

3.16.1    Največja dovoljena masa obremenjenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

3.16.2    Največja dovoljena masa na vsako os pri registraciji/med uporabo in, za polpriklopnik ali priklopnik s centralno osjo, predvidena obremenitev v točki spenjanja po podatkih proizvajalca, če je nižja od največje tehnično dovoljene mase v točki spenjanja: …

3.16.3    Največja tehnično dovoljena masa na vsako skupino osi: …

3.16.4    Največja dovoljena masa vlečenega vozila pri registraciji/med uporabo: …

3.16.5    Največja dovoljena masa skupine vozil pri registraciji/med uporabo: …

3.17    Vozila v postopku večstopenjske homologacije (samo za nedodelana ali dodelana vozila kategorije N1, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 715/2007: da/ne(1)

3.17.1    Masa osnovnega vozila, pripravljenega za vožnjo: …kg.

3.17.2    Privzeta dodana masa, izračunana v skladu s točko 5 Priloge XII k Uredbi (ES) št. 692/2008: …kg.

4.    POGONSKI AGREGAT(k) 

4.1    Proizvajalec motorja: … 

4.1.1    Proizvajalčeva oznaka motorja (kot je označena na motorju) ali drugi načini identifikacije: …

4.1.2    Homologacijska številka (če je primerno), vključno z oznako goriva: …

(samo težka gospodarska vozila)

4.2    Motor z notranjim zgorevanjem

4.2.1    Posebni podatki o motorju 

4.2.1.1    Način delovanja: prisilni vžig/kompresijski vžig/kombinirano gorivo(1)

Cikel: štiritaktni/dvotaktni/rotacijski(1)

4.2.1.1.1    Tip motorja, ki uporablja kombinirano gorivo: Tip 1A/Tip 1B/Tip 2A/Tip 2B/Tip 3B(1) (x1)

4.2.1.1.2    Razmerje energije iz plina v vročem delu preskusnega cikla WHTC: … %

4.2.1.2    Število in razpored valjev: …

4.2.1.2.1    Vrtina(l): …… mm

4.2.1.2.2    Gib(1): …… mm

4.2.1.2.3    Zaporedje vžigov: …

4.2.1.3    Delovna prostornina motorja(m): …… cm3 

4.2.1.4    Kompresijsko razmerje(2): …

4.2.1.5    Risbe zgorevalnega prostora, čela bata in, pri motorjih s prisilnim vžigom, risbe batnih obročkov: …

4.2.1.6    Običajna vrtilna frekvenca prostega teka(2): …… min-1 

4.2.1.6.1    Visoka vrtilna frekvenca prostega teka(2): …… min-1

4.2.1.6.2    Prosti tek na dizelsko gorivo: da/ne(1) (x1)

4.2.1.7    Prostorninski delež ogljikovega monoksida v izpuhu pri prostem teku motorja(2): …… % po podatkih proizvajalca (samo motorji na prisilni vžig)

4.2.1.8    Največja neto moč(n): … kW pri: … min-1 (po navedbi proizvajalca)

4.2.1.9    Največja dovoljena vrtilna frekvenca motorja po podatkih proizvajalca: …… min-1 

4.2.1.10    Največji neto navor(n): : … Nm pri: … min-1 (po navedbi proizvajalca)

4.2.1.11    (samo Euro VI) Sklicevanje proizvajalca na dokumentacijski paket, ki se zahteva v členih 5, 7 in 9 Uredbe (EU) št. 582/2011, kar omogoča homologacijskemu organu, da oceni strategije uravnavanja emisij in sisteme, vgrajene v motor, da se zagotovi pravilno delovanje ukrepov za uravnavanje emisij NOx

4.2.2    Gorivo 

4.2.2.1    Lahka gospodarska vozila: Dizel/bencin/UNP/ZP ali biometan/etanol (E 85)/biodizel/vodik/H2ZP(1) (6)

4.2.2.2    Težka gospodarska vozila dizel/bencin/UNP/ZP-H/ZP-L/ZP-HL/etanol (ED95)/etanol (E85)/UZP/UZP20(1) (6)

4.2.2.2.1    (samo Euro VI) Goriva, ki jih lahko uporablja motor in jih navede proizvajalec v skladu s točko 1.1.2 Priloge I k Uredbi (EU) št. 582/2011 (če je primerno)

4.2.2.3    Nalivno grlo posode za gorivo: zožen premer/označba(1)

4.2.2.4    Vozila glede na tip goriva: enogorivno, dvogorivno, vozilo s prilagodljivim tipom goriva(1)

4.2.2.5    Največja količina biogoriva, sprejemljiva v gorivu (po navedbi proizvajalca): … prostorninski %

4.2.3    Posode za gorivo 

4.2.3.1    Delovne posode za gorivo

4.2.3.1.1    Število in prostornina vsake posode: …

4.2.3.1.1.1    Material: …

4.2.3.1.2    Risba in tehnični opis posod za gorivo z vsemi povezavami in priključki za dovod in odvod zraka, zaporami, ventili in pritrdilnimi napravami: …

4.2.3.1.3    Risba, ki jasno kaže položaj posod za gorivo v vozilu: …

4.2.3.2    Posode za rezervno gorivo

4.2.3.2.1    Število in prostornina vsake posode: …