EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.8.2016

JOIN(2016) 37 final

PRILOGA

k

skupnemu predlogu
sklepa Sveta

o podpisu, v imenu Evropske unije, Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in vlado Malezije

OKVIRNI SPORAZUM O PARTNERSTVU IN SODELOVANJU MED EVROPSKO UNIJO IN VLADO MALEZIJE

EVROPSKA UNIJA 1 (v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU)

na eni strani

in

VLADA MALEZIJE (v nadaljnjem besedilu: Malezija)

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: posamično – pogodbenica, skupaj – pogodbenici) sta se –

OB UPOŠTEVANJU tradicionalnih prijateljskih vezi med pogodbenicama ter tesnih zgodovinskih, političnih in gospodarskih povezav med njima,

ZARADI posebnega pomena celovite narave medsebojnih odnosov,

OB UPOŠTEVANJU, da je ta sporazum del širšega in celovitega medsebojnega odnosa, ki se gradi prek sporazumov, katerih pogodbenici sta,

OB PRIZNAVANJU vrednot strpnosti, sprejemanja in vzajemnega spoštovanja v različni in raznovrstni mednarodni skupnosti ter ob priznavanju pomena zmernosti,

OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic spoštovanju demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ki se uporabljajo za pogodbenici,

OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti načelom pravne države in dobrega javnega upravljanja ter želje po spodbujanju gospodarskega in socialnega napredka njunih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja in zahtev varstva okolja,

V ŽELJI po okrepitvi sodelovanja na področju mednarodne stabilnosti, pravičnosti in varnosti kot temeljnem pogoju za spodbujanje trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja, odpravo revščine ter spodbujanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je bila 25. septembra 2015 z Resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: ZN) št. 70/1 (2015) z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“ sprejeta na vrhu ZN o trajnostnem razvoju,

OB OBRAVNAVANJU terorizma kot grožnje svetovni varnosti ter v želji po okrepitvi dialoga in sodelovanja v boju proti terorizmu v skladu z ustreznimi instrumenti Varnostnega sveta Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: VS ZN), zlasti Resolucije VS ZN št. 1373 (2001),

OB IZRAŽANJU zavezanosti preprečevanju vseh oblik terorizma in boju proti njim ter vzpostavitvi učinkovitih mednarodnih instrumentov za zagotovitev njegove odprave,

OB PRIZNAVANJU, da je treba pri vseh ukrepih, sprejetih za boj proti terorizmu, spoštovati obveznosti pogodbenic po mednarodnem pravu, zlasti mednarodnem pravu na področju človekovih pravic in humanitarnem pravu,

OB PONOVNI POTRDITVI, da najhujši zločini, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani, in ob razumevanju mednarodnih kazenskih sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem, kot pomembnega dosežka za mednarodni mir in pravico,

KER se strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev zelo ogroža mednarodni mir in varnost, ter želita okrepiti dialog in sodelovanje na tem področju,

OB PRIZNAVANJU, da nenadzorovan pretok konvencionalnega orožja pomeni grožnjo za mednarodni in regionalni mir, varnost in stabilnost, ter ob priznavanju potrebe po sodelovanju, da se zagotovi odgovoren prenos konvencionalnega orožja in obravnava nezakonita trgovina z osebnim in lahkim orožjem, vključno s pripadajočim strelivom,

OB PRIZNAVANJU pomembne vloge Sporazuma o sodelovanju z dne 7. marca 1980 med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije (v nadaljnjem besedilu: združenje ASEAN) ter poznejših pridružitvenih protokolov,

OB PRIZNAVANJU pomembne vloge krepitve obstoječih odnosov med pogodbenicama z namenom okrepitve sodelovanja med njima ter njune skupne volje za utrditev, poglobitev in razširitev odnosov na področjih skupnega interesa,

OB IZRAŽANJU zavezanosti spodbujanju vseh vidikov trajnostnega razvoja, vključno z varstvom okolja in učinkovitim sodelovanjem na področju boja proti podnebnim spremembam,

OB IZRAŽANJU zavezanosti spodbujanju mednarodno priznanih delovnih in socialnih standardov,

OB POUDARJANJU pomena krepitve sodelovanja na področju migracij,

OB UGOTAVLJANJU, da določbe prihodnjih takih sporazumov, ki jih pogodbenici skleneta sprejeti v okviru tega sporazuma na področju svobode, varnosti in pravice, ki jih lahko Unija sklene v skladu z naslovom V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ne bi zavezovale Združenega kraljestva in/ali Irske, razen če Unija skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko glede na njune prejšnje dvostranske odnose Malezijo uradno obvesti, da so taki sporazumi postali zavezujoči za Združeno kraljestvo in/ali Irsko kot del Unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in PDEU. Podobno vsi naknadni notranji ukrepi Unije, ki se lahko v skladu z navedenim naslovom V sprejmejo za izvajanje tega sporazuma, ne bi zavezovali Združenega kraljestva in/ali Irske, razen če uradno sporočita, da želita sodelovati pri njih ali jih sprejeti v skladu s Protokolom št. 21. Prav tako se ugotavlja, da bi takšni prihodnji sporazumi ali naknadni notranji ukrepi Unije spadali na področje uporabe Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen navedenima Pogodbama –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

NASLOV I

NARAVA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Podlaga za sodelovanje

1.    Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so določeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih pomembnih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah, ki se uporabljajo za pogodbenici, ter načela pravne države je temelj notranjih in mednarodnih politik pogodbenic ter pomeni bistven element tega sporazuma.

2.    Pogodbenici potrjujeta skupne vrednote, ki so navedene v Ustanovni listini Združenih narodov.

3.    Pogodbenici potrjujeta zavezanost spodbujanju trajnostnega razvoja, sodelovanju pri obravnavanju izzivov na področju podnebnih sprememb in globalizacije ter prispevanju k uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev, zlasti krepitvi globalnega partnerstva za razvoj, kot je bilo obnovljeno v agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

4.    Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost načelom dobrega javnega upravljanja v vseh njegovih vidikih.

5.    Izvajanje tega sporazuma temelji na načelih dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.

6.    Pogodbenici se strinjata, da se sodelovanje v okviru tega sporazuma izvaja z njunimi zakoni, pravili, predpisi in politikami.

Člen 2

Cilji sodelovanja

Cilj tega sporazuma je vzpostaviti okrepljeno partnerstvo med pogodbenicama ter poglobiti in okrepiti sodelovanje pri vprašanjih skupnega interesa, v katerem se kažejo skupne vrednote in načela.

NASLOV II

DVOSTRANSKO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE

Člen 3

Sodelovanje v regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah

1.    Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta izmenjevali mnenja ter sodelovali v regionalnih in mednarodnih forumih in organizacijah, kot so ZN in ustrezne agencije ZN, dialog EU-ASEAN, regionalni forum združenja ASEAN, azijsko-evropsko srečanje (v nadaljnjem besedilu: ASEM), Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju ter Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: STO).

2.    Pogodbenici se tudi strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje med možganskimi trusti, akademiki, nevladnimi organizacijami in mediji na področjih, zajetih v tem sporazumu. Tako sodelovanje lahko zlasti vključuje zagotavljanje povezanih usposabljanj, delavnic in seminarjev, izmenjave strokovnjakov, študije in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Člen 4

Regionalno in dvostransko sodelovanje

Pogodbenici lahko na vseh področjih dialoga in sodelovanja v skladu s tem sporazumom ter ob poudarjanju vprašanj v okviru sodelovanja med EU in Malezijo na podlagi medsebojnega dogovora sodelujeta tudi pri dejavnostih na regionalni ravni ali s kombinacijo obeh okvirov, pri čemer upoštevata regionalne postopke odločanja v zadevnih regionalnih skupinah. V zvezi s tem si pogodbenici pri izbiri ustreznega okvira prizadevata, da bi čim bolje izkoristili učinek in okrepili sodelovanje vseh zainteresiranih strani ter hkrati omogočili najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev in zagotovili skladnost z drugimi dejavnostmi.

NASLOV III

SODELOVANJE NA PODROČJU MEDNARODNEGA MIRU, VARNOSTI IN STABILNOSTI

Člen 5

Boj proti terorizmu

Pogodbenici ponovno poudarjata pomen preprečevanja terorizma in boja proti njemu, pri čemer v celoti spoštujeta načela Ustanovne listine Združenih narodov, pravne države in mednarodnega prava, vključno z veljavnim mednarodnim pravom na področju človekovih pravic in humanitarnim pravom, ter upoštevata Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu, vključeno v Resolucijo Generalne skupščine ZN št. 60/288 (2006), kot je bila spremenjena z resolucijama Generalne skupščine ZN št. 62/272 (2008) in 64/297 (2010). V tem okviru se strinjata, da bosta sodelovali pri preprečevanju terorističnih dejanj in boju proti njim, zlasti z:

(a)    izvajanjem resolucij VS ZN št. 1267 (1999), 1373 (2001) in 1822 (2008) in drugih ustreznih resolucij ZN ter ratifikacijo in izvajanjem ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b)    izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodnim in nacionalnim pravom;

(c)    izmenjavo stališč o sredstvih in metodah, uporabljenih za boj proti terorizmu in spodbujanju k terorističnim dejanjem, vključno s tehničnim področjem in usposabljanjem, ter z izmenjavo izkušenj pri preprečevanju terorizma;

(d)    sodelovanjem, da se utrdi mednarodno soglasje o boju proti terorizmu in financiranju teroristov in to v ustreznem normativnem okviru, ter s prizadevanjem za čimprejšnji dogovor o splošni konvenciji o mednarodnem terorizmu, ki bo dopolnila sedanje instrumente ZN in druge veljavne mednarodne instrumente za boj proti terorizmu;

(e)    spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ZN za učinkovito izvajanje Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu z vsemi primernimi sredstvi;

(f)    izvajanjem in poglabljanjem sodelovanja na področju boja proti terorizmu v okviru dialoga EU-ASEAN in ASEM;

(g)    izmenjavo najboljših praks pri preprečevanju terorizma in boju proti njemu.

Člen 6

Huda kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana ter da je treba za njihovo učinkovito obravnavanje sprejeti ukrepe bodisi na nacionalni bodisi na mednarodni ravni v skladu z njunimi zakoni in veljavnimi mednarodnimi obveznostmi. Zadevni ukrepi lahko vključujejo diplomatske, humanitarne in druge mirne načine ter mednarodna kazenska sodišča.

2.    Pogodbenici menita, da so mednarodna kazenska sodišča, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem, pomembna za razvoj mednarodnega miru in pravice.

3.    Pogodbenici ponovno poudarjata pomen sodelovanja z zadevnimi sodišči v skladu z njunimi zakoni in veljavnimi mednarodnimi obveznostmi.

4.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju univerzalnosti Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča.

Člen 7

Orožje za množično uničevanje

1.    Pogodbenici ponovno poudarjata cilj krepitve mednarodnih ureditev v zvezi z orožjem za množično uničevanje. Menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših groženj za mednarodno stabilnost in varnost. Strinjata se, da bosta sodelovali pri mednarodni stabilnosti in varnosti ter prispevali k njima, tako da bosta na državni ravni celovito upoštevali in izvajali obstoječe obveznosti iz mednarodnih pogodb in sporazumov o razorožitvi in neširjenju orožja ter druge zadevne mednarodne obveznosti v okviru Ustanovne listine Združenih narodov. Ta določba je bistveni element tega sporazuma. 

2.    Poleg tega se pogodbenici strinjata, da bosta sodelovali pri krepitvi mednarodnih režimov neširjenja orožja in razorožitve ter prispevali k njima, in sicer s:

(a)    sprejetjem ukrepov, če je to primerno, za podpis ali ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov o orožju za množično uničevanje ali pristop k njim ter s spodbujanjem splošne zavezanosti tem instrumentom;

(b)    izvajanjem in nadaljnjim razvojem učinkovitega nacionalnega nadzora nad izvozom, s katerim se nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno rabo za izdelavo orožja za množično uničevanje, in ki vsebuje tudi učinkovite sankcije zoper kršitve nadzora nad izvozom;

(c)    spodbujanjem univerzalnega sprejetja in celovitega izvajanja veljavnih večstranskih pogodb.

3.    Pogodbenici priznavata, da izvajanje nadzora nad izvozom ne bi smelo ovirati mednarodnega sodelovanja v zvezi z materiali, opremo in tehnologijo v miroljubne namene, medtem ko se cilji miroljubne uporabe ne bi smeli uporabljati kot pretveza za širjenje orožja.

4.    Pogodbenici se strinjata z vzpostavitvijo rednega političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval navedene zaveze. Tak dialog lahko poteka na regionalni ravni.

Člen 8

Konvencionalno orožje

1.    Pogodbenici priznavata pomen notranjih sistemov nadzora pri prenosu konvencionalnega orožja v skladu z obstoječimi mednarodnimi standardi. Priznavata, da je treba tak nadzor izvajati odgovorno, kot prispevek k mednarodnim in regionalnim prizadevanjem za mir, varnost in stabilnost ter k zmanjševanju trpljenja ljudi in preprečevanju preusmerjanja konvencionalnega orožja.

2.    Pogodbenici priznavata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in pretok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, pa tudi njegovo prekomerno kopičenje, slabo upravljanje, neprimerno zavarovane zaloge ter nenadzorovano širjenje še vedno pomenijo resno grožnjo miru in mednarodni varnosti.

3.    Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, v okviru veljavnih mednarodnih sporazumov in resolucij VS ZN ter zavez v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa ZN za preprečevanje vseh vidikov nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem, boj proti njim in njihovo izkoreninjenje.

4.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri prizadevanjih za zagotovitev odgovornega prenosa konvencionalnega orožja na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni ter se spoprijeli z nezakonito trgovino z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj. Strinjata se, da bosta uskladili prizadevanja za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem ter za preprečevanje nezakonitega trgovanja z orožjem, boj proti njemu in njegovo izkoreninjenje. Strinjata se tudi, da bosta v obstoječ redni politični dialog vključili vprašanja, povezana s konvencionalnim orožjem.

Člen 9

Zmernost

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom spodbujanja zmernosti v dialogu pri obravnavi vprašanj v skupnem interesu.

2.    Pogodbenici se strinjata, da bosta, kjer je to primerno, širili zmernost kot vrednoto v regionalnih in mednarodnih forumih.

3.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju zmernosti, vključno z omogočanjem in podpiranjem ustreznih dejavnosti ter izmenjavo najboljših praks, informacij in izkušenj.

NASLOV IV

SODELOVANJE NA PODROČJU TRGOVINE IN NALOŽB

Člen 10

Splošna načela

1.    Pogodbenici začneta dialog o trgovinskih in z naložbami povezanih vprašanjih, da bi krepili in spodbujali mnogostranski trgovinski sistem in medsebojno dvostransko trgovino.

2.    Zato pogodbenici medsebojno sodelujeta na področju trgovine in naložb, med drugim s prizadevanjem za sporazum o prosti trgovini med pogodbenicama. Tak sporazum je poseben sporazum v smislu člena 52(2).

3.    Pogodbenici lahko trgovinske in naložbene odnose razvijata z dialogom, sodelovanjem in medsebojno dogovorjenimi pobudami, s katerimi se med drugim obravnavajo področja iz členov od 11 do 17.

Člen 11

Sanitarne in fitosanitarne zadeve

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev, da bi na svojem ozemlju varovali življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin.

2.    Pogodbenici razpravljata in si izmenjujeta informacije o ustreznih ukrepih, kot jih določajo Sporazum STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, Mednarodna konvencija o varstvu rastlin, Mednarodna organizacija za zdravje živali ter Komisija za Codex Alimentarius.

3.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri krepitvi zmogljivosti v zvezi s sanitarnimi in fitosanitarnimi zadevami. Taka krepitev zmogljivosti je posebej prilagojena potrebam posamezne pogodbenice in se izvaja z namenom, da pogodbenici pomaga pri upoštevanju ukrepov na področju sanitarnih in fitosanitarnih zadev druge pogodbenice.

Člen 12

Tehnične ovire v trgovini

Pogodbenici spodbujata uporabo mednarodnih standardov ter sodelujeta in si izmenjujeta informacije o standardih, tehničnih predpisih in postopkih za ugotavljanje skladnosti, zlasti v okviru Sporazuma STO o tehničnih ovirah v trgovini.

Člen 13

Carina

Zaradi povečanja varstva in varnosti mednarodne trgovine ter zagotovitve uravnoteženega pristopa med olajševanjem trgovine in bojem proti goljufijam in nepravilnostim si pogodbenici izmenjujeta izkušnje ter preučujeta možnosti glede:

(a)    poenostavitve uvoza, izvoza in drugih carinskih postopkov;

(b)    vzpostavitve mehanizmov medsebojne upravne pomoči;

(c)    zagotovitve preglednosti carinskih in trgovinskih predpisov;

(d)    razvoja carinskega sodelovanja;

(e)    prizadevanj za usklajevanje stališč in skupnih ukrepov v okviru ustreznih mednarodnih pobud, vključno z olajševanjem trgovine.

Člen 14

Naložbe

Pogodbenici z razvojem privlačnega in stabilnega okolja za vzajemne naložbe spodbujata večje naložbene tokove prek stalnega dialoga, namenjenega boljšemu razumevanju naložbenih vprašanj in sodelovanju pri njih, preučevanju mehanizmov za olajševanje naložbenih tokov ter spodbujanju stabilnih, preglednih, odprtih in nediskriminacijskih pravil za vlagatelje.

Člen 15

Politika konkurence

1.    Pogodbenici spodbujata učinkovito uporabo pravil konkurence in lahko pri tem sodelujeta, pri čemer upoštevata pojma preglednost in pošten postopek, da se podjetjem, ki delujejo na trgu druge pogodbenice, zagotovi pravna varnost.

2.    Pogodbenici bosta začeli dejavnosti tehničnega sodelovanja na področju politike konkurence, če bodo za take dejavnosti na voljo sredstva v okviru njunih instrumentov in programov sodelovanja.

Člen 16

Storitve

Pogodbenici vzpostavita stalen dialog, usmerjen zlasti v izmenjavo informacij o njunih ustreznih zakonodajnih okoljih, spodbujanje medsebojnega dostopa do trgov, vključno z e-trgovanjem, spodbujanje dostopa do kapitalskih in tehnoloških virov ter spodbujanje trgovine s storitvami med obema območjema ter na trgih tretjih držav.

Člen 17

Pravice intelektualne lastnine

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta pomembno vlogo, ki jo pripisujeta varstvu pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, vsaka od pogodbenic pa se zavezuje, da bo določila ustrezne ukrepe za zagotovitev primernega, uravnoteženega in učinkovitega varstva ter uveljavljanja takih pravic, zlasti glede kršitev pravic intelektualne lastnine, v skladu z mednarodnimi standardi, ki sta jim zavezani. Varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine bi morala prispevati k pospeševanju tehnoloških inovacij ter prenosu in razširjanju tehnologije v vzajemno korist proizvajalcev in uporabnikov tehnološkega znanja, in to na način, ki vodi k družbeni in gospodarski blaginji ter uravnoteženim pravicam in obveznostim.

2.    Pogodbenici si lahko izmenjujeta informacije in izkušnje o vprašanjih, kot so:

(a)    praksa, spodbujanje, razširjanje, racionalizacija, upravljanje, usklajevanje in varstvo pravic intelektualne lastnine;

(b)    učinkovita uporaba, izkoriščanje in komercializacija pravic intelektualne lastnine;

(c)    uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vključno z mejnimi ukrepi.

3.    Pogodbenici sodelujeta na področjih varstva intelektualne lastnine v skupnem interesu zaradi učinkovitega varstva, izkoriščanja in komercializacije intelektualne lastnine na podlagi svojih izkušenj ter spodbujata razširjanje znanja o tem.

NASLOV V

SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA IN VARNOSTI

Člen 18

Pravna država in pravno sodelovanje

1.    Pogodbenici namenita posebno pozornost krepitvi pravne države.

2.    Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi vseh zadevnih institucij, vključno s sodstvom.

3.    Pravno sodelovanje med pogodbenicama med drugim vključuje izmenjavo informacij o pravnih sistemih in zakonodaji.

Člen 19

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenici se strinjata, da si bosta izmenjevali stališča in znanje, da bi spodbudili visoko raven varstva osebnih podatkov na podlagi veljavnih mednarodnih standardov, vključno s pravnimi instrumenti EU in Sveta Evrope ter drugimi mednarodnimi pravnimi instrumenti.

Člen 20

Migracije

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen sodelovanja pri upravljanju migracijskih tokov med svojima ozemljema. Če in kadar je to potrebno, lahko pogodbenici zaradi krepitve sodelovanja vzpostavita dialog, s katerim se obravnavajo z migracijami povezana vprašanja v skupnem interesu, pri čemer upoštevata posebno oceno potreb iz odstavka 2. Vsaka pogodbenica lahko v strategije za gospodarski in socialni razvoj s svoje perspektive kot država izvora, tranzitna država in/ali namembna država migrantov vključi migracijska vprašanja, če se ji to zdi primerno. V sodelovanje na področju migracij sta lahko med drugim vključeni tudi krepitev zmogljivosti in tehnična pomoč, kot se dogovorita pogodbenici.

2.    Sodelovanje med pogodbenicama bo temeljilo na potrebah in bo potekalo prek njunega medsebojnega posvetovanja, usmerjeno pa je na:

(a)    temeljne vzroke za migracije;

(b)    izmenjavo stališč glede praks in norm v zvezi z zagotavljanjem mednarodne zaščite osebam, ki jo potrebujejo;

(c)    oblikovanje učinkovite preventivne politike proti nedovoljenim migracijam, nezakonitemu tihotapljenju priseljencev in trgovini z ljudmi, vključno z načini boja proti mrežam tihotapcev in trgovcev z ljudmi ter zaščite žrtev trgovine z ljudmi;

(d)    ustrezno, humano in dostojanstveno vračanje oseb, ki prebivajo nezakonito, vključno s spodbujanjem njihove prostovoljne vrnitve, ter ponovni sprejem takih oseb v skladu z odstavkom 3;

(e)    vprašanja na področju vizumov in varnosti potnih listin, ki so opredeljena kot vprašanja skupnega interesa;

(f)    vprašanja na področju upravljanja meja, ki so opredeljena kot vprašanja skupnega interesa.

3.    V okviru sodelovanja za preprečevanje nezakonitega priseljevanja in nadzor nad njim ter brez poseganja v potrebo po zaščiti žrtev trgovine z ljudmi se pogodbenici nadalje strinjata, da:

(a)    Malezija na zahtevo države članice EU brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih iz odstavka 4, ponovno sprejme vse svoje državljane, ki so nezakonito na ozemlju države članice EU, pri čemer se upošteva potreba po potrditvi njihovega državljanstva;

(b)    vsaka država članica EU na zahtevo Malezije brez nadaljnjih formalnosti, razen tistih iz odstavka 4, ponovno sprejme vse svoje državljane, ki so nezakonito na ozemlju Malezije, pri čemer se upošteva potreba po potrditvi njihovega državljanstva.

4.    Za namene odstavka 3 države članice EU in Malezija svojim državljanom nemudoma zagotovijo ustrezni potovalni dokument za take namene. Če oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, nima nobenih dokumentov ali drugih dokazil o svojem državljanstvu, pristojno diplomatsko ali konzularno predstavništvo Malezije ali zadevne države članice EU organizira razgovor z osebo, da ugotovi njeno državljanstvo. Ta člen ne posega v zakone, pravila in druge predpise pogodbenic, povezane z določitvijo državljanstva.

5.    Če se eni od pogodbenic zdi to potrebno, pogodbenici s pogajanji uskladita sporazum med EU in Malezijo, s katerim se urejajo posebne obveznosti v zvezi s ponovnim sprejemom, vključno z obveznostjo v zvezi s ponovnim sprejemom oseb, ki niso njuni državljani, a imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala ena od pogodbenic, ali ki so na ozemlje ene pogodbenice vstopili neposredno z ozemlja druge pogodbenice.

Člen 21

Konzularna zaščita

Malezija se strinja, da diplomatski in konzularni organi katere koli zastopane države članice EU zagotavljajo zaščito kateremu koli državljanu države članice EU, ki nima stalnega predstavništva v Maleziji, ki bi v konkretnem primeru pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane zadevne države članice EU, dejansko lahko zagotovilo konzularno zaščito.

Člen 22

Prepovedane droge

1.    Pogodbenici sodelujeta za zagotovitev usklajenega pristopa z učinkovitim usklajevanjem med pristojnimi organi, vključno z, če je primerno, organi na področju zdravja, pravosodja, notranjih zadev in carine, da bi zmanjšali dobavo prepovedanih drog, trgovanje z njimi in povpraševanje po njih, pa tudi škodljive posledice zlorabe drog za posameznike in celotno družbo ter dosegli učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih sestavin za prepovedane droge.

2.    Pogodbenici se dogovorita o načinih sodelovanja za dosego teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih pogodbenic, pri čemer se upoštevajo veljavne mednarodne konvencije, politična deklaracija in deklaracija o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je 10. junija 1998 na 20. zasedanju, posebej posvečenemu drogam, sprejela Generalna skupščina ZN, ter politična deklaracija in akcijski načrt o mednarodnem sodelovanju pri oblikovanju celovite in uravnotežene strategije za reševanje svetovne problematike drog, sprejeta marca 2009 na 52. zasedanju Komisije ZN za mamila.

3.    Pogodbenici si izmenjujeta strokovno znanje in izkušnje na področjih, kot so priprava zakonodaje in politik o ustanavljanju domačih institucij in informacijskih centrov, usposabljanje osebja, preiskave v zvezi z drogami ter preprečevanje preusmerjanja predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za proizvodnjo prepovednih narkotičnih drog in psihotropnih snovi.

Člen 23

Organizirani kriminal in korupcija

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali v boju proti organiziranemu, gospodarskemu in finančnemu kriminalu ter korupciji. Cilj takega sodelovanja je izvajanje veljavnih mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenici sta, zlasti Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in njenih dopolnilnih protokolov ter Konvencije ZN proti korupciji.

Člen 24

Pranje denarja in financiranje terorizma

1.    Pogodbenici se strinjata, da je treba sprejeti ukrepe in sodelovati pri preprečevanju uporabe in boju proti uporabi njunih finančnih sistemov, v katere so vključene finančne institucije ter določena nefinančna podjetja in poklici, za financiranje terorizma in pranje premoženjske koristi, pridobljene s hudimi kaznivimi dejanji.

2.    Pogodbenici se strinjata, da sodelovanje iz odstavka 1 omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru njunih ustreznih zakonov, pravil in drugih predpisov ter veljavnih mednarodnih standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma ter boj proti temu, kot so tisti, ki jih je sprejela Projektna skupina za finančno ukrepanje.

3.    Sodelovanje se razširi tudi v obliki krepitve zmogljivosti, namenjene boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, vključno z izmenjavo dobrih praks, strokovnega znanja in izkušenj ter usposabljanja, kot se dogovorita pogodbenici.

NASLOV VI

SODELOVANJE NA DRUGIH PODROČJIH

Člen 25

Človekove pravice

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta na skupno dogovorjenih področjih sodelovali pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic.

2.    Tako sodelovanje lahko med drugim zajema:

(a)    izmenjavo najboljših praks glede ratifikacije in izvajanja mednarodnih konvencij, razvoja in izvajanja akcijskih načrtov na nacionalni ravni, vloge in delovanja zadevnih nacionalnih institucij pogodbenic za človekove pravice;

(b)    izobraževanje o človekovih pravicah;

(c)    vzpostavitev konstruktivnega in široko zasnovanega dialoga o človekovih pravicah;

(d)    sodelovanje v okviru ustreznih organov ZN za človekove pravice.

Člen 26

Finančne storitve

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje, da bi uskladili skupna pravila in standarde o računovodstvu, reviziji, nadzoru ter regulativnih sistemih bančništva, zavarovalništva in drugih delov finančnega sektorja, vključno z islamskimi finančnimi storitvami, ter izboljšali vse navedeno.

2.    Pogodbenici priznavata pomen ukrepov za krepitev zmogljivosti v ta namen.

Člen 27

Dialog o gospodarski politiki

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri spodbujanju izmenjave informacij o svojih gospodarskih gibanjih ter izmenjavi izkušenj, povezanih z gospodarskimi politikami v okviru regionalnega gospodarskega sodelovanja in povezovanja.

Člen 28

Dobro upravljanje na davčnem področju

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na davčnem področju. Pogodbenici priznavata pomen načel dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. preglednosti, izmenjave informacij in izogibanja škodljivim davčnim praksam, ter se zavezujeta, da jih bosta izvajali v skladu z mednarodnimi standardi, da bi se spodbujale in razvijale gospodarske dejavnosti.

2.    Pogodbenici se tudi strinjata, da bosta sodelovali pri krepitvi zmogljivosti na področju dobrega upravljanja na davčnem področju, ki je namenjena razvoju kompetenc ter strokovnega znanja in izkušenj, kakor se lahko o tem medsebojno dogovorita.

Člen 29

Industrijska politika ter mala in srednja podjetja

Pogodbenici se ob upoštevanju zadevnih gospodarskih politik in ciljev strinjata, da bosta pospeševali sodelovanje na vseh področjih industrijske politike, ki jih štejeta za primerna, da bi izboljšali konkurenčnost malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP), med drugim z:

(a)    izmenjavo informacij in izkušenj o ustvarjanju okvirnih pogojev za MSP za izboljšanje njihove konkurenčnosti;

(b)    pospeševanjem stikov med gospodarskimi subjekti, spodbujanjem skupnih naložb in ustanavljanjem skupnih podjetij in informacijskih mrež, zlasti prek obstoječih horizontalnih programov Unije, s čimer bosta predvsem spodbudili prenos programske in strojne tehnologije med partnerji;

(c)    zagotavljanjem informacij, spodbujanjem inovacij in izmenjavo dobrih praks pri dostopu do financ, vključno za mikro in mala podjetja;

(d)    omogočanjem in podpiranjem ustreznih dejavnosti, ki jih je začel izvajati zasebni sektor pogodbenic;

(e)    spodbujanjem družbene odgovornosti podjetij ter trajnostne potrošnje in proizvodnje, vključno z izmenjavo najboljših praks o odgovornem poslovanju;

(f)    skupnimi raziskovalnimi in inovacijskimi projekti na industrijskih območjih, ki se izberejo z medsebojnim dogovorom.

Člen 30

Turizem

1.    Pogodbenici si prizadevata izboljšati izmenjavo informacij in vzpostaviti najboljše prakse za zagotovitev uravnoteženega in trajnostnega razvoja turizma.

2.    Pogodbenici se strinjata, da bosta razvili sodelovanje pri varovanju in usklajevanju potenciala naravne in kulturne dediščine, zmanjševanju negativnih vplivov turizma in povečanju pozitivnega prispevka turistične dejavnosti k trajnostnemu razvoju lokalnih skupnosti, med drugim z razvojem ekološkega turizma, pri čemer se upoštevajo celovitost in interesi lokalnih in domorodnih skupnosti, ter z izboljšanjem usposabljanja v turistični industriji.

Člen 31

Informacijska družba

1.    Pogodbenici si ob priznavanju, da so informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) ključni element sodobnega življenja ter bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj, prizadevata za izmenjavo stališč glede svojih politik na tem področju, da bi spodbudili gospodarski razvoj.

2.    Sodelovanje na tem področju je lahko med drugim usmerjeno na:

(a)    sodelovanje v dialogu o različnih vidikih informacijske družbe, zlasti v zvezi s politikami in predpisi o elektronskih komunikacijah, vključno z univerzalnimi storitvami, izdajanjem licenc in splošnimi odobritvami, varstvom osebnih podatkov, ter neodvisnosti in učinkovitosti regulativnih organov;

(b)    izmenjavo informacij o medsebojni povezljivosti in interoperabilnosti omrežij in storitev pogodbenic;

(c)     izmenjavo informacij o standardizaciji, oceno skladnosti in razširjanje informacij o IKT;

(d)    spodbujanje raziskovalnega sodelovanja med pogodbenicama na področju IKT;

(e)    sodelovanje v zvezi z digitalno televizijo, vključno z izmenjavo izkušenj o uvajanju, regulativnih vidikih in izmenjavo najboljših praks pri upravljanju spektra;

(f)    varnostne vidike IKT in boj proti kibernetski kriminaliteti.

Člen 32

Kibernetska varnost

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju kibernetske varnosti z izmenjavo informacij o strategijah, politikah in najboljših praksah v skladu s svojima zakonodajama in mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic.

2.    Pogodbenici spodbujata izmenjavo informacij o kibernetski varnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, pobud za ozaveščanje, uporabe standardov ter raziskav in razvoja.

Člen 33

Avdiovizualne storitve in mediji

Pogodbenici bosta preučili načine za spodbujanje izmenjav, sodelovanja in dialoga med ustreznimi ustanovami na področju avdiovizualnih storitev in medijev. Pogodbenici se strinjata, da bo o zadevah z navedenih področij potekal reden dialog.

NASLOV VI

SODELOVANJE NA PODROČJU ZNANOSTI, TEHNOLOGIJE IN INOVACIJ

Člen 34

Znanost, tehnologija in inovacije

1.    Pogodbenici v skladu s svojimi zakoni, pravili in drugimi predpisi ter politikami spodbujata, razvijata in olajšujeta sodelovanje na področju znanosti, tehnologije in inovacij na področjih skupnega interesa in koristi.

2.    Področja sodelovanja lahko vključujejo biotehnologijo, IKT, kibernetsko varnost, industrijsko tehnologijo in tehnologijo materialov, nanotehnologijo, vesoljsko tehnologijo, pomorsko znanost in obnovljivo energijo.

3.    Oblike sodelovanja lahko vključujejo:

(a)    izmenjavo informacij o politikah in programih s področja znanosti, tehnologije in inovacij;

(b)    spodbujanje strateških raziskovalnih partnerstev med znanstvenimi skupnostmi, raziskovalnimi centri, univerzami in industrijo pogodbenic;

(c)    spodbujanje usposabljanja in izmenjave raziskovalcev.

4.    Navedene dejavnosti sodelovanja bi morale temeljiti na načelih vzajemnosti, pravične obravnave in vzajemnih koristi ter zagotoviti ustrezno varovanje intelektualne lastnine.

5.    Glede navedenih dejavnosti sodelovanja pogodbenici spodbujata udeležbo zadevnih visokošolskih ustanov, raziskovalnih centrov in proizvodnih sektorjev.

6.    Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali ozaveščanje javnosti o programih in sodelovanju za znanost, tehnologijo in inovacije ter o možnostih, ki jih taki programi ponujajo.

Člen 35

Okoljske tehnologije

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na področju okoljske tehnologije z namenom:

(a)    lažjega vključevanja okoljskih tehnologij na področja, kot so energetika, gradbeništvo, upravljanje voda, ravnanje z odpadki in prevozništvo;

(b)    spodbujanja krepitve zmogljivosti v panogi okoljskih tehnologij, ki lahko vključuje sodelovanje pri regulativnih in tržnih instrumentih, kot so financiranje okoljskih tehnologij, zelena javna naročila in ekološko označevanje, kot se medsebojno dogovorita;

(c)    spodbujanja izobraževanja in ozaveščanja javnosti o okoljskih tehnologijah ter pospeševanja njihove splošne uporabe;

(d)    spodbujanja in uvajanja okoljskih tehnologij, proizvodov in storitev.

2.    Sodelovanje lahko poteka v obliki dialoga med ustreznimi institucijami in agencijami, izmenjave informacij, programov za izmenjavo osebja, študijskih obiskov, seminarjev in delavnic.

Člen 36

Energetika

1.    Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja v energetiki zaradi:

(a)    zagotavljanja raznovrstnosti oskrbe z energijo, kanalov in virov energije za izboljšanje energetske varnosti ter razvoja novih, trajnostnih, inovativnih in obnovljivih oblik energije, vključno z biogorivom, biomaso in bioplinom, vetrno in sončno energijo ter hidroenergijo, pri čemer hkrati podpirata razvoj ustreznih okvirov politike ter prevoznih in prenosnih poti;

(b)    spodbujanja energetske učinkovitosti pri proizvodnji, distribuciji in končni uporabi energije;

(c)    podpiranja prenosa tehnologij, namenjenih trajnostni proizvodnji in rabi energije;

(d)    krepitev sodelovanja za obravnavanje z energijo povezanih vprašanj blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja;

(e)    spodbujanja krepitve zmogljivosti in olajševanja naložb na tem področju.

2.    Pogodbenici se zato strinjata, da bosta spodbujali stike in po potrebi skupne raziskave v medsebojno korist pogodbenic, med drugim prek ustreznih regionalnih in mednarodnih okvirov. Ob upoštevanju člena 39 in sklepov svetovnega vrha o trajnostnem razvoju, ki je potekal leta 2002 v Johannesburgu, pogodbenici poudarjata potrebo po obravnavanju povezav med cenovno sprejemljivim dostopom do energetskih storitev in trajnostnim razvojem. Navedene dejavnosti se lahko spodbujajo skupaj z Energetsko pobudo Evropske unije, ki je bila predstavljena na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju.

Člen 37

Promet

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta dejavno sodelovali na področjih skupnega interesa. To sodelovanje bo zajemalo vse načine prevoza in njihovo povezljivost ter vključevalo olajševanje pretoka blaga in potnikov, pri čemer bo zagotavljal varnost, zaščito in varovanje okolja, razvoj človeških virov ter povečanje trgovine in naložbenih priložnosti.

2.    Pogodbenici si s sodelovanjem v letalstvu med drugim prizadevata spodbujati:

(a)    razvoj gospodarskih odnosov na podlagi skladnega regulativnega okvira za olajševanje poslovanja;

(b)    tehnično in regulativno zbliževanje glede varnosti, zaščite, upravljanja zračnega prometa, ekonomske ureditve in varstva okolja;

(c)    zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

(d)    projekte v skupnem interesu;

(e)    sodelovanje v mednarodnih forumih.

3.    Pogodbenici si s sodelovanjem v pomorskem prometu med drugim prizadevata spodbujati:

(a)    dialog o ustreznih vprašanjih, kot so dostop do mednarodnih trgov in trgovine za pomorski promet na komercialni in nediskriminatorni osnovi, nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi za plovila, ki plujejo pod zastavo ene od držav članic EU ali Malezije ali ki jih upravljajo državljani ali družbe ene od držav članic EU ali Malezije, ter zadeve, povezane s storitvami prevoza od vrat do vrat, razen dejavnosti kabotaže;

(b)    izmenjavo stališč in najboljših praks, kjer je primerno, glede varnosti, zaščite, vključno z ukrepi za boj proti piratstvu in oboroženim ropom na morju, ter postopkov, standardov in predpisov o varstvu okolja v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami;

(c)    sodelovanje v mednarodnih forumih, zlasti na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter delovnih pogojev, izobrazbe in usposabljanja pomorščakov in izdajanja spričeval pomorščakom.

4.    Pogodbenici lahko preučita vse možnosti za okrepljeno sodelovanje na področjih v skupnem interesu.

Člen 38

Izobraževanje in kultura

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali sodelovanje na področju izobraževanja in kulture, ki ustrezno spoštuje njuno raznolikost, da bi povečali vzajemno razumevanje in poznavanje kulture druge pogodbenice. Zato bosta podprli in spodbujali dejavnosti svojih kulturnih institucij.

2.    Pogodbenici si prizadevata sprejeti ustrezne ukrepe za spodbujanje kulturnih izmenjav, vključno z izmenjavami ljudi, in izvajanje skupnih pobud na različnih kulturnih področjih, vključno s sodelovanjem pri ohranjanju kulturne dediščine, pri čemer upoštevata kulturno raznolikost. Pogodbenici se zato strinjata, da bosta še naprej podpirali dejavnosti Azijsko-evropske fundacije.

3.    Pogodbenici se strinjata, da se bosta posvetovali in sodelovali v ustreznih mednarodnih forumih, zlasti v Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Unesco), da bi si prizadevali za skupne cilje ter spodbujali kulturno raznolikost in varstvo kulturne dediščine. Spodbujali bosta načela Splošne deklaracije Unesca o kulturni raznolikosti in delovali v skladu z njenimi načeli.

4.    Pogodbenici nadalje spodbujata ukrepe in izvajanje programov v visokošolskem izobraževanju ter za mobilnost in usposabljanje raziskovalcev, vključno s programom EU Erasmus+ in ukrepi Marie Skłodowske-Curie. Ti med drugim podpirajo medinstitucionalno sodelovanje in razvoj povezav med visokošolskimi ustanovami, spodbujajo mobilnost študentov, raziskovalcev, akademskega osebja in strokovnjakov, spodbujajo izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter prispevajo h krepitvi zmogljivosti in razvoju kakovosti v poučevanju in učenju. Ukrepi lahko zajemajo tudi institucionalno sodelovanje prek organov, kot je Azijsko-evropski inštitut.

Člen 39

Okolje in naravni viri

1.    Pogodbenici se ob sklicevanju na sklepe konference ZN o okolju in razvoju, ki je potekala v Riu de Janeiru leta 1992, svetovnega vrha o trajnostnem razvoju in konference ZN o trajnostnem razvoju, ki je potekala v Riu de Janeiru leta 2012 (Rio + 20), ter agende za trajnostni razvoj do leta 2030 strinjata, da bosta pri uresničevanju trajnostnega razvoja sodelovali pri spodbujanju ohranjanja in izboljšanja okolja. Pri vseh dejavnostih, ki jih pogodbenici izvajata v okviru tega sporazuma, se upošteva izvajanje veljavnih večstranskih okoljskih sporazumov.

2.    Pogodbenici priznavata potrebo po trajnostni ohranitvi in upravljanju naravnih virov in biološke raznovrstnosti kot podlage za razvoj sedanjih in prihodnjih generacij, zlasti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami. Zavežeta se izvajanju sklepov, sprejetih v okviru navedenih konvencij, vključno s strategijami in akcijskimi načrti.

3.    Pogodbenici si prizadevata za nadaljnjo krepitev sodelovanja na področju varstva okolja, vključno z regionalnimi programi, izmenjavo najboljših praks, političnimi in regulativnimi dialogi ter konferencami in delavnicami, ki zadevajo zlasti:

(a)    spodbujanje okoljske ozaveščenosti in večjega sodelovanja vseh lokalnih skupnosti v prizadevanjih na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja;

(b)    obravnavanje izzivov podnebnih sprememb, zlasti kar zadeva vplive na ekosisteme in naravne vire;

(c)    spodbujanje krepitve zmogljivosti, povezane s sodelovanjem v veljavnih večstranskih okoljskih sporazumih, ki ju zavezujejo, in njihovim izvajanjem;

(d)    spodbujanje sodelovanja zaradi trajnostne zaščite, ohranjanja in upravljanja gozdnih virov ter boja proti nezakoniti sečnji in s tem povezani trgovini;

(e)    ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom in gensko raznovrstnostjo, spodbujanje sodelovanja glede invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo pogodbenici, in obnavljanje poškodovanih ekosistemov;

(f)    boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami in izvajanje učinkovitih ukrepov proti njej;

(g)    preprečevanje nezakonitega čezmejnega premeščanja nevarnih in drugih odpadkov ter ozonu škodljivih snovi;

(h)    izboljšanje varstva in ohranjanja obalnega in morskega okolja ter spodbujanje trajnostne uporabe morskih virov;

(i)    izboljšanje kakovosti zunanjega zraka, okolju neškodljivo ravnanje z odpadki, vodnimi viri in kemikalijami ter spodbujanje trajnostne porabe in proizvodnje;

(j)    spodbujanje varstva in ohranjanja tal ter trajnostno upravljanje zemljišč;

(k)    spodbujanje določitve zaščitenih območij in varstva ekosistemov in naravnih območij ter učinkovito upravljanje nacionalnih parkov, pri čemer ustrezno upoštevata lokalne in domorodne skupnosti, ki živijo na teh območjih ali blizu njih;

(l)    spodbujanje učinkovitega sodelovanja v okviru Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti;

(m)    spodbujanje razvoja in uporabe prostovoljnih sistemov zagotavljanja trajnosti, kot so sistemi pravične in etične trgovine, okoljski znaki ter sheme certificiranja.

4.    Pogodbenici spodbujata obojestranski dostop do svojih programov na navedenih področjih v skladu s posebnimi pogoji takih programov.

5.    Pogodbenici poskušata okrepiti sodelovanje zaradi obravnavanja blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

Člen 40

Kmetijstvo, živinoreja, ribištvo in razvoj podeželja

Pogodbenici se strinjata, da bosta spodbujali dialog in sodelovanje na področju kmetijstva, živinoreje, ribištva, vključno z akvakulturo, ter razvoja podeželja. Pogodbenici si izmenjujeta informacije o:

(a)    kmetijski politiki, mednarodnih kmetijskih predvidevanjih in geografskih označbah na splošno;

(b)    možnostih za olajševanje trgovine z rastlinami, živalmi in vodnimi živalmi ter njihovimi proizvodi;

(c)    politikah v zvezi z dobrobitjo živali;

(d)    razvojni politiki na podeželskih območjih, vključno s programi krepitve zmogljivosti in najboljšimi praksami v zvezi s podeželskimi zadrugami ter spodbujanjem proizvodov s podeželskih območij;

(e)    sistemu kakovosti za rastline, živali in proizvode akvakulture;

(f)    razvoju trajnostnega in okolju prijaznega kmetijstva, živilskopredelovalne industrije ter prenosu biotehnologij;

(g)    varstvu rastlinskih sort, semenski tehnologiji, izboljšanju produktivnosti pridelkov, alternativnih tehnologijah za pridelke, vključno z biotehnologijo v kmetijstvu;

(h)    razvoju zbirk podatkov o kmetijstvu in živinoreji;

(i)    usposabljanju na področju kmetijstva, veterine in ribištva, vključno z akvakulturo;

(j)    podpiranju trajnostne in odgovorne dolgoročne pomorske in ribiške politike, vključno z ohranjanjem in upravljanjem morskih virov ob obali in na odprtem morju;

(k)    podpiranju prizadevanj za preprečevanje nezakonitih, neprijavljenih in neurejenih ribolovnih praks in z njimi povezane trgovine ter boju proti njim.

Člen 41

Zdravje

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali v zdravstvu zaradi izboljšanja zdravstvenih pogojev, kar med drugim zajema preventivno medicino, glavne nalezljive bolezni in druge nevarnosti za zdravje, kot so nenalezljive bolezni, ter mednarodne zdravstvene sporazume. 

2.    Sodelovanje poteka predvsem v obliki:

(a)    izmenjave informacij in sodelovanja pri zgodnjem preprečevanju groženj za zdravje, kot sta aviarna in pandemična influenca, ter drugih glavnih nalezljivih bolezni, ki bi lahko povzročile pandemijo;

(b)    programov izmenjav, štipendij in usposabljanj;

(c)    spodbujanja popolnega in pravočasnega izvajanja mednarodnih zdravstvenih sporazumov, kot sta Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije (v nadaljnjem besedilu: SZO) in Okvirna konvencija SZO za nadzor nad tobakom.

Člen 42

Zaposlovanje in socialne zadeve

1.    Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje na področju zaposlovanja in socialnih zadev, vključno s sodelovanjem pri regionalni in socialni koheziji, zdravju in varnosti pri delu, enakosti spolov in dostojnem delu, da bi okrepili socialno razsežnost globalizacije.

2.    Pogodbenici ponovno potrjujeta potrebo po podpiranju procesa globalizacije, ki je koristna za vse, ter spodbujanju polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela kot ključnega elementa trajnostnega razvoja in zmanjšanja revščine, kot potrjujeta Resolucija Generalne skupščine ZN št. 60/1 (2005) in ministrska deklaracija Ekonomsko-socialnega sveta ZN na visoki ravni z dne 5. julija 2006, pri čemer se upošteva deklaracija Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici upoštevata značilnosti in raznolikost gospodarskih in socialnih razmer druge pogodbenice.

3.    Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost spoštovanju, spodbujanju in uresničevanju načel temeljnih mednarodno priznanih delovnih in socialnih standardov, kot so določeni zlasti v deklaraciji MOD o temeljnih pravicah in načelih pri delu iz leta 1998, ter izvajanju veljavnih konvencij MOD, ki ju zavezujejo. Pogodbenici bosta sodelovali in si izmenjevali informacije glede ustreznih zadev s področja zaposlovanja in dela v skladu z medsebojnim dogovorom.

4.    Oblike sodelovanja lahko med drugim vključujejo vzajemno dogovorjene posebne programe in projekte ter dialog, sodelovanje in pobude o temah skupnega interesa na dvostranski ali večstranski ravni, kot so ASEM, dialog EU-ASEAN in MOD.

Člen 43

Statistični podatki

Pogodbenici se strinjata, da bosta poleg obstoječih dejavnosti sodelovanja na področju statističnih podatkov med Unijo in združenjem ASEAN ter ob upoštevanju svojih ustreznih zakonov, pravil, drugih predpisov in politik spodbujali krepitev statističnih zmogljivosti, usklajevanje statističnih metod in praks, vključno z zbiranjem in razširjanjem statističnih podatkov, kar jima bo na vzajemno sprejemljivi podlagi omogočalo uporabo statističnih podatkov o sistemu nacionalnih računov, neposrednih tujih naložbah, trgovini z blagom in storitvami ter splošneje o področjih, o katerih se vzajemno dogovorita in ki so zajeta v tem sporazumu, kar omogoča zbiranje, obdelavo, analizo in razširjanje statističnih podatkov.

Člen 44

Civilna družba

Pogodbenici priznavata vlogo in morebitni prispevek organizacij civilne družbe in akademskih ustanov pri podpiranju sodelovanja v okviru tega sporazuma ter se strinjata, da bosta čim bolj spodbujali dialog z njimi in njihovo smiselno sodelovanje na ustreznih področjih sodelovanja v skladu s svojimi zakoni, pravili, drugimi predpisi in politikami.

Člen 45

Javna uprava

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri krepitvi zmogljivosti na področju javne uprave. Sodelovanje na navedenem področju lahko vključuje izmenjavo stališč glede najboljših praks v zvezi z načini upravljanja, opravljanjem storitev, krepitvijo institucionalne zmogljivosti in vprašanji preglednosti.

Člen 46

Obvladovanje nesreč

1.    Pogodbenici priznavata potrebo po zmanjšanju posledic naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Pogodbenici potrjujeta skupno zavezanost k spodbujanju ukrepov za preprečevanje, blažitev, pripravljenost, odziv in obnovo, da bi povečali odpornost družbe in infrastrukture, ter k sodelovanju, kjer je primerno, na dvostranski in večstranski ravni za napredek pri doseganju takih ciljev.

2.    Sodelovanje lahko med drugim poteka v obliki:

(a)    izmenjave najboljših praks pri obvladovanju nesreč;

(b)    krepitve zmogljivosti;

(c)    izmenjave informacij;

(d)    spodbujanja ozaveščanja javnosti in splošne izobrazbe.

3.    Sodelovanje iz odstavka 2 lahko obsega izmenjavo informacij o pomoči pri nesrečah in nujni pomoči, pri čemer se upošteva delo Centra EU za usklajevanje nujnega odziva ter Centra združenja ASEAN za usklajevanje humanitarne pomoči na področju obvladovanja nesreč.

NASLOV VII

NAČINI SODELOVANJA

Člen 47

Sredstva za uresničevanje sodelovanja

Za izpolnitev ciljev sodelovanja iz tega sporazuma se pogodbenici strinjata, da bosta zagotovili ustrezna sredstva za dejavnosti sodelovanja na področjih, zajetih v tem sporazumu, vključno s finančnimi sredstvi, če to omogočajo njuna sredstva in predpisi. Navedene dejavnosti sodelovanja lahko po potrebi vključujejo krepitev zmogljivosti in pobude za tehnično sodelovanje, izmenjavo strokovnjakov, izvajanje študij in druge dejavnosti, o katerih se dogovorita pogodbenici.

Člen 48

Finančna pomoč in interesi

1.    Pogodbenici izvajata vsako finančno pomoč EU v okviru tega sporazuma v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti svojih finančnih interesov.

2.    Pogodbenici v skladu s svojimi zakoni, pravili in drugimi predpisi sprejmeta ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na njune finančne interese, ter za boj proti njim. Med navedene ukrepe spadajo izmenjava informacij in medsebojna upravna pomoč. Evropski urad za boj proti goljufijam in pristojni malezijski organi se lahko dogovorijo o nadaljnjem sodelovanju na področju boja proti goljufijam.

Člen 49

Pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dogovorov o sodelovanju

Pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dogovorov o sodelovanju v okviru tega sporazuma, se varujejo in uveljavljajo v skladu z zakoni, pravili in drugimi predpisi ene od pogodbenic ter morebitnimi mednarodni sporazumi, katerih pogodbenici sta. To ne vpliva na posebne določbe v skladu z veljavnimi in prihodnjimi posameznimi dogovori o sodelovanju.

NASLOV VIII

INSTITUCIONALNI OKVIR

Člen 50

Skupni odbor

1.    Pogodbenici se strinjata, da v okviru tega sporazuma ustanovita skupni odbor, ki ga sestavljajo njuni predstavniki na ustrezni visoki ravni, pri čemer njegove naloge obsegajo:

(a)    zagotavljanje pravilnega delovanja in izvajanja tega sporazuma;

(b)    določanje prednostnih nalog glede na cilje tega sporazuma;

(c)    oblikovanje priporočil za spodbujanje ciljev tega sporazuma;

(d)    po potrebi reševanje kakršnih koli razlik in nasprotij v mnenju, ki nastanejo pri razlagi, izvajanju ali uporabi tega sporazuma v skladu s členom 53;

(e)    preučevanje vseh informacij, ki jih predloži ena od pogodbenic glede neizpolnjevanja obveznosti, in izvedba posvetovanj z drugo pogodbenico, da se v skladu s členom 53 najde prijateljska rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici;

(f)    nadzorovanje izvajanja morebitnih posebnih sporazumov iz člena 52(2).

2.    Skupni odbor se običajno sestane vsaj na vsaki dve leti, izmenično v Maleziji in Bruslju, na datum, določen z medsebojnim dogovorom. Po dogovoru med pogodbenicama se lahko skličejo tudi izredni sestanki skupnega odbora. Skupnemu odboru izmenično predseduje vsaka od pogodbenic. Dnevni red sestankov skupnega odbora pogodbenici določita sporazumno.

3.    Skupni odbor lahko ustanovi posebne delovne skupine, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. Te delovne skupine skupnemu odboru na vsakem sestanku predložijo podrobno poročilo o svojih dejavnostih.

4.    Skupni odbor sprejme svoj poslovnik.

NASLOV IX

KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Razkritje informacij

1.    Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da bi morala ena od pogodbenic zagotoviti informacije, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi.

2.    Pogodbenici ustrezno zavarujeta informacije, ki se izmenjujejo v okviru tega sporazuma, skladno z javnim interesom o dostopu do informacij ter s svojimi zakoni, pravili in drugimi predpisi.

Člen 52

Drugi sporazumi

1.    Ta sporazum ne vpliva na uporabo ali izvajanje zavez, ki jih imata pogodbenici v zvezi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

2.    Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju sodelovanja, ki spada na področje uporabe tega sporazuma. Taki posebni sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

Člen 53

Izpolnjevanje obveznosti

1.    Vsa nasprotja ali razlike v mnenju med pogodbenicama pri razlagi, izvajanju ali uporabi tega sporazuma se rešujejo sporazumno s posvetovanji ali pogajanji v okviru skupnega odbora brez predložitve zadeve tretji strani ali mednarodnemu sodišču.

2.    Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila katere od svojih obveznosti v okviru tega sporazuma, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenici se posvetujeta, da bi našli rešitev, sprejemljivo za obe strani. Taka posvetovanja potekajo pod okriljem skupnega odbora. Kadar skupni odbor ne more najti rešitve, sprejemljive za obe strani, lahko pogodbenica priglasiteljica sprejme ustrezne ukrepe. V tem odstavku izraz „ustrezni ukrepi“ pomeni kateri koli ukrep, ki ga priporoči skupni odbor, ali začasno ali popolno prenehanje izvajanja tega sporazuma.

3.    Če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ni izpolnila katere od svojih obveznosti, ki so v členih 1(1) in 7(1) opisane kot bistveni elementi, o tem dejstvu in ustreznih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, nemudoma uradno obvesti drugo pogodbenico. Pogodbenica priglasiteljica skupnemu odboru svetuje, da so nujno potrebna posvetovanja o zadevi. Kadar skupni odbor v 15 dneh od začetka posvetovanj in najpozneje 30 dni od datuma uradnega obvestila ne more najti rešitve, sprejemljive za obe strani, lahko pogodbenica priglasiteljica sprejme ustrezne ukrepe. V tem odstavku izraz „ustrezni ukrepi“ pomeni kateri koli ukrep, ki ga priporoči skupni odbor, ali začasno ali popolno prenehanje izvajanja tega sporazuma ali katerega koli posebnega sporazuma v smislu člena 52(2).

4.    Kateri koli sprejet ukrep je sorazmeren z neizvajanjem obveznosti v okviru tega sporazuma in ne vpliva na nadaljevanje drugih obveznosti v okviru tega sporazuma, na katerega te razmere ne vplivajo. Pri izbiri ustreznega ukrepa morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma ali katerega koli posebnega sporazuma v smislu člena 52(2).

Člen 54

Olajševanje sodelovanja

Pogodbenici se za olajšanje sodelovanja v okviru tega sporazuma strinjata, da bosta uradnikom in strokovnjakom, vključenim v izvajanje sodelovanja, v skladu s svojimi zakoni, pravili in drugimi predpisi zagotovili infrastrukturo, potrebno za izvajanje njihovih nalog.

Člen 55

Območje uporabe

Ta sporazum se po eni strani uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata PEU in PDEU, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih Pogodb, po drugi strani pa na ozemlju Malezije.

Člen 56

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Evropsko unijo na eni strani ter vlado Malezije na drugi strani.

Člen 57

Prihodnji razvoj in spremembe

1.    Vsaka od pogodbenic lahko pisno predloži kakršne koli predloge za razširitev področja sodelovanja ali spremembo katere koli določbe tega sporazuma.

2.    Pri vseh predlogih za razširitev področja sodelovanja se upoštevajo izkušnje, pridobljene pri uporabi in izvajanju tega sporazuma ali katerega koli posebnega sporazuma iz člena 52(2).

3.    Vsaka razširitev področja sodelovanja ali spremembe tega sporazuma se izvedejo z medsebojnim pisnim sporazumom, z dodatnimi sporazumi ali protokoli ali tovrstnimi ustreznimi instrumenti, kot se dogovorita pogodbenici.

4.    Taki dodatni sporazumi, protokoli ali ustrezni instrumenti začnejo veljati na datum, o katerem se dogovorita pogodbenici, in so sestavni del tega sporazuma.

Člen 58

Začetek veljavnosti in trajanje

1.    Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu, ko zadnja pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico, da so končani pravni postopki, potrebni v ta namen.

2.    Ta sporazum velja pet let. Veljavnost se samodejno podaljšuje za nadaljnja enoletna obdobja, razen če ena od pogodbenic drugo pogodbenico šest mesecev pred iztekom katerega koli nadaljnjega enoletnega obdobja pisno obvesti o svoji nameri, da tega sporazuma ne podaljša.

3.    Ta sporazum lahko ena od pogodbenic odpove s pisnim obvestilom, danim drugi pogodbenici. Odpoved začne veljati šest mesecev po tem, ko druga pogodbenica prejme uradno obvestilo.

Člen 59

Uradna obvestila

Uradna obvestila v skladu s členom 58 se predložijo Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije oziroma malezijskemu ministrstvu za zunanje zadeve.

Člen 60

Verodostojno besedilo

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in malajskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. V primeru morebitnih razhajanj glede razlage tega sporazuma pogodbenici predložita zadevo skupnemu odboru.

Sestavljeno v ………………… [kraj], dne …………………………….. ……… [meseca] leta dva tisoč ...

ZA EVROPSKO UNIJO

ZA VLADO MALEZIJE

(1) Končna pravna narava sporazuma (mešani sporazum ali samo sporazum EU) bo določena pred podpisom.