EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.12.2016

COM(2016) 872 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o oceni izvajanja ukrepov iz člena 25 Direktive 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji

Kazalo

1.UVOD

1.1.Cilji in področje uporabe člena 25

1.2.Namen tega poročila in metodologija

2.UKREPI ZA PRENOS

2.1.Odstranitev (člen 25(1))

2.1.1.Vsebina, ki gostuje na ozemlju države članice

2.1.2.Vsebina, ki gostuje izven ozemlja države članice

2.2.Preprečevanje dostopa (člen 25(2))

3.SKLEP IN NASLEDNJI KORAKI

1.UVOD

Internet je prispeval k izjemnemu porastu spolnih zlorab otrok, ker:

olajšuje deljenje gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, saj zagotavlja različne kanale razširjanja, kot so med drugim splet, omrežja enakovrednih računalnikov, družbeni mediji, elektronske oglasne deske, novičarske skupine ter platforme za internetni klepet in izmenjave fotografij. Deljenje je lažje tudi zaradi dostopa do svetovne skupnosti podobno mislečih posameznikov, kar je vir močnega povpraševanja in medsebojne podpore;

zagotavlja tehnična sredstva in varnostne ukrepe, ki lahko olajšajo anonimnost 1 ;

so otroci zaradi močnega povpraševanja po gradivu, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, še naprej v nevarnosti, da postanejo žrtve, medtem ko lahko anonimnost ovira preiskovanje in pregon teh kaznivih dejanj, in

je novo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, postalo denarna enota. Za pridobitev in ohranjanje dostopa do forumov morajo udeleženci pogosto redno nalagati novo gradivo, kar spodbuja spolne zlorabe otrok.

Spletna spolna zloraba otrok je podlo kaznivo dejanje z dolgoročnimi posledicami za žrtve. Škoda ni storjena le, ko se zloraba dejansko posname ali fotografira, ampak tudi ob vsaki ponovni objavi, razširjanju in ogledu fotografij in videoposnetkov. Za žrtve je spoznanje, da so fotografije in videoposnetki, na katerih so zlorabljeni, v javnosti in da lahko celo srečajo koga, ki je gradivo videl, velik vir travme in dodatnega trpljenja.

Obstajajo dokazi, da se povprečna starost žrtev gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, stalno znižuje: po podatkih Mednarodnega združenja spletnih prijavnih točk (INHOPE) 2 je bilo 70 % žrtev v prijavah, ki so jih prijavne točke INHOPE obdelale leta 2014, predpubertetnikov 3 . Fundacija za nadzor interneta (Internet Watch Foundation – IWF) je leta 2015 objavila podobne številke, pri čemer je dodala, da se zdi, da so bili 3 % žrtev dvoletniki ali mlajši, ena tretjina fotografij pa je prikazovala otroke, ki so bili posiljeni ali spolno mučeni 4 .

1.1.Cilji in področje uporabe člena 25

Glavni cilj člena 25 Direktive 5 je ovirati razpoložljivost otroške pornografije 6 . Takšne določbe so bile prvič uvedene z Direktivo, saj niso bile vključene v glavne zakonodajne instrumente na tem področju, tj. v

Okvirni sklep 7 , ki ga Direktiva nadomešča;

Konvencijo Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem iz leta 2007, iz katere je Direktiva črpala navdih na drugih področjih, ali

Sklep Sveta o boju proti otroški pornografiji na internetu 8 , ki je bil eden od prvih pravnih instrumentov na ravni EU, ki je obravnaval otroško pornografijo.

Člen 25 je ena od številnih določb Direktive za spodbujanje preprečevanja in zmanjšanje sekundarne viktimizacije. Skupaj z določbami o pregonu kaznivih dejanj in zaščiti žrtev je del celostnega pristopa, potrebnega za učinkovito obravnavanje spolne zlorabe otrok, spolnega izkoriščanja otrok in otroške pornografije.

Člen 25 se glasi 9 :

1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo takojšnjo odstranitev spletnih strani na strežnikih na njihovem ozemlju, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo, ter si prizadevajo za odstranitev takšnih strani tudi na strežnikih izven njihovega ozemlja.

2. Države članice lahko z ukrepi preprečijo dostop do spletnih strani, ki vsebujejo otroško pornografijo ali jo širijo med spletnimi uporabniki na njihovem ozemlju. Te ukrepe je treba določiti s preglednimi postopki in zagotoviti primerne zaščitne ukrepe, zlasti za zagotovitev, da je omejitev omejena le na najnujnejše in je sorazmerna ter da so uporabniki obveščeni o razlogih za omejitev. Ti zaščitni ukrepi vsebujejo tudi možnost sodnega varstva.

Člen torej:

države članice obvezuje, da takoj odstranijo gradivo s spletišč na njihovem ozemlju;

obvezuje jih, da si prizadevajo zagotoviti odstranitev gradiva s spletnih strani izven njihovega ozemlja, in

jim zagotavlja možnost, da uporabnikom na svojem ozemlju preprečijo dostop do otroške pornografije, pri čemer se uporabljajo različni zaščitni ukrepi.

Pomembno je opozoriti, da se člen 25 nanaša na „ukrepe“, ki ne vključujejo nujno zakonodaje. V uvodni izjavi 47 Direktive je namreč navedeno:

„[...] Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s to direktivo za odstranitev otroške pornografije, po potrebi pa tudi za blokiranje spletnih strani, ki jo vsebujejo, temeljijo na različnih vrstah javnega delovanja, zakonodajnem, ne-zakonodajnem, pravosodnem ali drugem. Ob tem ta direktiva ne posega v prostovoljno ukrepanje spletne panoge za preprečitev zlorabe njenih storitev ali v podporo držav članic takšnemu delovanju. [...]“

Zato se šteje, da se Direktiva z nezakonodajnimi ukrepi prenaša zadovoljivo, če ti omogočajo, da se v praksi dosežejo rezultati iz člena 25.

Za izvajanje ukrepov iz člena 25 in učinkovit boj proti spletnemu razširjanju gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, je ključno sodelovanje med zasebnim sektorjem, vključno z industrijo in civilno družbo, ter javnimi organi, vključno z organi kazenskega pregona in sodstvom.

Strani, vključene v oviranje razpoložljivosti gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu, so

ponudniki storitev informacijske družbe (ISSP), vključno s ponudniki dostopa, gostovanja in spletnih platform. Ker storilci kaznivih dejanj zlorabljajo storitve in infrastrukturo, ki jih zagotavljajo ISSP, so ti zelo primerni za sodelovanje pri izvajanju člena 25. Ponudniki gostovanj lahko na primer na koncu odstranijo gradivo s svojih strežnikov, ponudniki dostopa, kot so ponudniki internetnih storitev (ISP), pa lahko preprečijo dostop;

uporabniki interneta, ki se lahko srečajo z gradivom, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, na spletu (namerno ali nenamerno) in se odločijo za naznanitev neposredno ISSP, če je vzpostavljena tehnologija, ki to omogoča, npr. z gumbom „prijavi zlorabo“ na spletni strani ali v brskalniku. Uporabniki lahko to naznanijo tudi namenski prijavni točki, ki jo upravlja organizacija civilne družbe, ali pristojnemu organu kazenskega pregona;

namenske prijavne točke, ki jih običajno upravljajo nevladne organizacije ali združenja ISSP ali medijska podjetja in omogočajo anonimno naznanitev uporabnikom, ki se ob naznanitvi policiji ne počutijo varno ali ne morejo oziroma ne želijo naznaniti neposredno ISSP. V veliko primerih se naznanitve, prejete v eni državi, nanašajo na gradivo, ki gostuje pri ponudnikih v drugi državi. Za njegovo odstranitev je potrebno mednarodno sodelovanje, ki ga omogoča INHOPE;

organi kazenskega pregona, katerih delo temelji na prijavah, ki jih posredujejo prijavne točke in neposredno uporabniki interneta. Poleg tega si organi kazenskega pregona prijave izmenjujejo v Evropi (neposredno in prek Europola ter njegovega Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti) 10 in drugod (prek Interpola) 11 ; in

sodstvo, ki zagotavlja izvajanje zakonodaje v vsaki posamezni državi članici. V nekaterih državah so za odstranitev gradiva ali preprečitev dostopa do njega potrebni sodni nalogi. Eurojust 12 pomaga usklajevati pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami.

1.2.Namen tega poročila in metodologija

Člen 27 Direktive določa, da morajo države članice 13 sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo, ter jih sporočiti Komisiji do 18. decembra 2013.

To poročilo je odziv na zahtevo iz člena 28(2) Direktive, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z oceno izvajanja ukrepov iz člena 25 Direktive 14 . Namen poročila je zagotoviti jedrnat, vendar informativen pregled glavnih ukrepov za prenos, ki so jih sprejele države članice.

Do roka za prenos je le 12 držav članic Komisijo obvestilo, da so končale prenos Direktive. Komisija je zato začela postopke za ugotavljanje kršitev v zvezi z nesporočanjem nacionalnih ukrepov za prenos proti: BE, BG, IE, EL, ES, IT, CY, LT, HU, MT, NL, PT, RO, SI in UK 15 . Vsi ti postopki za ugotavljanje kršitev so bili končani do 8. decembra 2016. Zaradi poznega sprejetja in priglasitve nacionalnih ukrepov za prenos je Komisija preložila analizo in objavo poročil o prenosu.

Opis in analiza v tem poročilu temeljita na informacijah, ki so jih države članice predložile do 1. novembra 2016. Uradna obvestila, prejeta po tem datumu, niso bila upoštevana. Poleg vprašanj, opredeljenih v tem poročilu, lahko obstajajo dodatni izzivi v zvezi s prenosom in drugimi določbami, ki niso bili sporočeni Komisiji, ali drug zakonodajni ali nezakonodajni razvoj. Zato to poročilo Komisiji ne preprečuje nadaljnjega vrednotenja nekaterih določb, da bi države članice še naprej podpirala pri prenosu in izvajanju člena 25.

2.UKREPI ZA PRENOS

2.1.Odstranitev (člen 25(1))

2.1.1. Vsebina, ki gostuje na ozemlju države članice

Države članice so sprejele dve vrsti ukrepov za zagotovitev takojšnje odstranitve spletnih strani, ki vsebujejo ali širijo otroško pornografijo, ki gostuje na ozemlju države članice: ukrepe na podlagi Direktive 2000/31/ES 16 (Direktiva o elektronskem poslovanju) in ukrepe na podlagi nacionalnega kazenskega prava.

1. Ukrepi na podlagi Direktive o elektronskem poslovanju 

Direktiva o elektronskem poslovanju opredeljuje omejitve odgovornosti internetnega posrednika, ki ponuja storitve, ki zajemajo izključni prenos, shranjevanje v predpomnilniku in gostiteljstvo. Ponudnik gostovanja ne more biti odgovoren zlasti, če 17 :

a.ni seznanjen z informacijami, ki se prenašajo ali shranjujejo, oziroma nad njimi nima nadzora in    

b.takoj ko izve za nezakonite dejavnosti ali se jih zave, nemudoma ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do zadevnih informacij.

Te določbe so podlaga za razvoj postopkov za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin. Na področju gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, so ti postopki mehanizmi, ki jih upravljajo zainteresirane strani ter katerih namen je prepoznavanje nezakonitih informacij, ki gostujejo v omrežju, in olajšanje njihove hitre odstranitve.

Države članice so postopke za prijavo in odstranjevanje izvedle z nacionalnimi prijavnimi točkami, prek katerih lahko uporabniki interneta naznanijo gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, ki ga najdejo na spletu. INHOPE je krovna organizacija prijavnih točk. Podpirata jo program Evropske komisije Varnejši internet 18 in od leta 2014 okvir instrumenta za povezovanje Evrope 19 , pri čemer zdaj predstavlja omrežje 51 prijavnih točk v 45 državah, vključno z vsemi državami članicami EU.

Prijavne točke imajo z ustreznimi nacionalnimi organi kazenskega pregona sklenjene memorandume o soglasju, ki določajo postopke za obravnavanje prijav, ki jih posredujejo uporabniki interneta. Različni operativni postopki na splošno vključujejo naslednje skupne ukrepe glede vsebine, ki gostuje v državah članicah:

1)Določitev mesta gostovanja

Prijavna točka prejme prijavo uporabnika interneta o spletnem naslovu (URL) z morebitnim gradivom, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, in ugotovi, v kateri državi gradivo gostuje. V nekaterih primerih prijavna točka prejme prijavo druge članice omrežja INHOPE, ki je že ugotovila, da je mesto gostovanja v državi zadevne prijavne točke.

2)Analiza vsebine

Če gradivo gostuje v državi, prijavna točka ugotovi, ali je bil spletni naslov prijavljen že kdaj prej. V tem primeru se prijava zavrne. V nasprotnem primeru prijavna točka analizira fotografije in videoposnetke na spletnem naslovu in ugotovi, ali so znani in ali bi lahko bili v tej državi nezakoniti.

3)Obvestilo ponudniku gostovanja

Prijavna točka prijavo in analizo posreduje nacionalnemu organu kazenskega pregona. Glede na memorandum o soglasju ponudnika gostovanja nato obvesti:

prijavna točka, potem ko organ kazenskega pregona potrdi, da se lahko gradivo odstrani, pri čemer zagotovi, da to ne bo posegalo v preiskavo v teku (AT, CZ, DE (prijavni točki eco in FSM), FR, HU, LU, LV, NL, PL, PT, RO, SE in UK). Čas med prvim obvestilom prijavne točke organu kazenskega pregona in komunikacijo prijavne točke s ponudnikom gostovanja je odvisen od postopkov, dogovorjenih med prijavno točko in organom kazenskega pregona v posameznih državah članicah. V vsakem primeru se lahko organ kazenskega pregona (namesto prijavne točke ali poleg nje) glede na okoliščine odloči, da bo obvestil ponudnika storitev;

samo organ kazenskega pregona. V BG, DE (prijavna točka Jugendschutz), EE, EL, FI, MT, SI in SK s ponudnikom gostovanja komunicira organ kazenskega pregona, prijavna točka pa spremlja, ali se vsebina dejansko odstrani.

V CY in HR je za zahtevo po odstranitvi gradiva potreben sodni nalog. V obeh državah se dostop do spletišča začasno prepreči, dokler se ne pridobi sodni nalog.

Ko je ponudnik gostovanja seznanjen z obstojem nezakonitega gradiva na njegovih strežnikih, je lahko odgovoren, če ga ne odstrani v skladu s nacionalnimi izvedbenimi zakoni. Edina omejitev pri določitvi odgovornosti je izvzetje odgovornosti na podlagi Direktive o elektronskem poslovanju, kot jo izvajajo države članice (glej zgoraj).

V času priprave poročila je imela večina držav članic prijavne točke, ki so zmožne oceniti prijavljeno vsebino ter izvajati postopke za prijavo in odstranjevanje, razen BE, ES in IT: 

BE je priglasila nedavno sprejeto zakonodajo, ki prijavni točki INHOPE omogoča delovanje v državi in obravnavanje prijav v skladu s splošnim postopkom, opisanim zgoraj. V času priprave poročila sta se belgijska policija in sodstvo s prijavno točko pogajala o memorandumu o soglasju in protokolu delovanja.

Stanje prijavnih točk v ES je treba natančneje preučiti.

IT ima dve prijavni točki INHOPE, vendar jima sedanja zakonodaja ne omogoča preverjanja vsebine prijav, ki jih prejmeta od uporabnikov interneta ali drugih prijavnih točk. Zato prijave enostavno posredujeta organu kazenskega pregona (nacionalnemu centru za boj proti otroški pornografiji na spletu, CNCPO), pri čemer ne preverita vsebine.

2. Ukrepi na podlagi nacionalnega kazenskega prava

   Države članice so priglasile dve vrsti določb kazenskega prava, ki omogočajo tudi odstranitev nezakonite vsebine, ki gostuje na njihovem ozemlju:

a.splošne določbe, ki omogočajo zaseg gradiva, pomembnega za kazenske postopke, npr. gradivo, uporabljeno pri storitvi kaznivega dejanja (AT, CZ, HU, IT, LU, NL, SE in SK), in

b.posebne določbe o odstranitvi otroške pornografije: CY, EE, EL, ES, SE in UK (Gibraltar).

V zakonodaji CZ, EL, HU in UK (Gibraltar) je izrecno navedena zahteva po takojšnji odstranitvi: „nemudoma“ (CZ), „se izvrši takoj“ (EL), „v 12 urah“ (HU) oziroma „takojšnja odstranitev“ (UK (Gibraltar)).

Druge države članice to zahtevo prenašajo s postopki za prijavo in odstranjevanje, opisanimi zgoraj, zaradi česar bi se lahko kazenskopravni kanali uporabljali le kot dodatna možnost za obravnavanje primerov, v katerih se mehanizmi za prijavo in odstranjevanje soočajo s težavami (npr. zaradi nezadostnega sodelovanja ponudnika gostovanja) ali v katerih je gradivo povezano s kazensko preiskavo v teku. V državah članicah, v katerih ni delujočih mehanizmov za prijavo in odstranjevanje ali v katerih kazensko pravo ne določa takojšnje odstranitve, je potrebnih več informacij o ukrepih, sprejetih za prenos te zahteve.

2.1.2. Vsebina, ki gostuje izven ozemlja države članice

Vse države članice, razen BE, ES in IT, so to določbo prenesle z v celoti delujočo prijavno točko (tj. prijavno točko s pooblastilom za oceno gradiva) in naslednjim operativnim postopkom, ki si prizadeva odstraniti vsebino, ki gostuje izven njihovega ozemlja:

1)ko operaterji prijavne točke, ki je prejela prijavo, ugotovijo, da je mesto gostovanja izven države članice, preverijo, ali je v državi gostiteljici delujoča prijavna točka INHOPE;

2)če ima država gostiteljica prijavno točko INHOPE, se ji prijava pošlje prek notranjega sistema INHOPE za izmenjavo informacij, da lahko prijavo obdela v skladu z nacionalnim postopkom za vsebino, ki gostuje v državi;

3)če država članica nima prijavne točke INHOPE, se prijava pošlje organu kazenskega pregona države, v kateri je bila prejeta, ta pa jo običajno prek Europola ali Interpola posreduje organu pregona države gostiteljice.

Čeprav postopki v prijavnih točkah na splošno sledijo podobnemu vzorcu, obstaja nekaj posebnosti, ki so odvisne od dogovora med prijavno točko in organom kazenskega pregona. Nekatere prijavne točke (npr. v DE, LT in LV) na primer obvestijo ponudnika gostovanja v tujini, če po določenem času ni sprejet noben ukrep. Nekatere prijavne točke (npr. v AT, CZ, DE, FR, LU in MT) obvestijo organe kazenskega pregona v svoji državi, ko prijavo posredujejo prijavni točki v tujini, medtem ko jih druge (npr. v HU, NL, PL, SE in UK) na splošno ne. Če v državi gostiteljici ni prijavne točke INHOPE, pa nekatere prijavne točke (npr. v EE, LU in UK) navežejo stik s prijavnimi točkami v državi, ki niso del omrežja INHOPE, če obstajajo.

Države članice brez v celoti delujočih prijavnih točk (BE, ES in IT) prenašajo to določbo z ureditvijo izmenjave informacij, običajno prek Europola ali Interpola, med organom kazenskega pregona v državi, iz katere prijava izvira, in organom pregona v državi, v kateri gradivo gostuje. V tem primeru je potrebnih več informacij o prenosu določbe prek tega mehanizma, zlasti v zvezi s primeri, v katerih spletne strani, ki gostujejo v tujini, niso povezane s kazenskimi postopki v tej državi članici in niso predmet zahteve za medsebojno pravno pomoč.

Kar zadeva takojšnjo in učinkovito odstranitev prek prijavnih točk, je bil po njihovih podatkih pri 93 % gradiva o spolnih zlorabah otrok, ki so ga obdelale prijavne točke v Evropi, in pri 91 % gradiva, ki so ga obdelale prijavne točke po svetu, javni internetni dostop preprečen v manj kot 72 urah 20 .

2.2.Preprečevanje dostopa (člen 25(2))

Približno pol držav članic (BG, CY, CZ, EL, ES, FI, FR, HU, IE, IT, MT, PT, SE in UK) se je odločilo za uporabo neobveznih ukrepov za preprečevanje dostopa iz člena 25(2). Raznolikost ukrepov izraža besedilo uvodne izjave 47 Direktive (zakonodajno, nezakonodajno, pravosodno ali drugo delovanje, vključno s prostovoljnim ukrepanjem spletne panoge).

En način razvrščanja ukrepov je glede na to, ali je za preprečevanje dostopa do spletišča potreben sodni nalog. Sodni nalog:

je potreben v EL, ES in HU;

ni obvezen v

oCY, FR, IT in PT, kjer morajo ponudniki internetnih storitev v skladu z zakonom izpolniti zahtevo organov (tj. organa kazenskega pregona ali nacionalnega regulatorja), da preprečijo dostop do strani, in

oBG, CZ, IE, FI, MT, SE in UK, kjer zakon ne določa izrecno, da morajo ponudniki internetnih storitev izpolniti zahteve organov, vendar to storijo prostovoljno.

Pri izvajanju ukrepov za preprečevanje dostopa se pogosto uporabljajo seznami spletišč, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo. Sezname običajno pripravijo nacionalni organi (tj. organ kazenskega pregona ali regulator) in jih posredujejo ponudnikom internetnih storitev. Nekatere države članice (EL, HU, IT, FI in FR) so priglasile zakonodajo, ki ureja ta postopek.

BG uporablja Interpolov „seznam najslabših“ („Worst of List“) 21 , UK pa uporablja seznam spletnih naslovov Fundacije za nadzor interneta 22 . Tudi ponudniki internetnih storitev v CZ uporabljajo seznam Fundacije za nadzor interneta, in sicer na podlagi samourejanja.

Informacije, ki so jih posredovale države članice, na splošno niso bile dovolj jasne, kar zadeva število spletnih strani, vključenih na sezname za preprečitev dostopa, ali število preprečenih poskusov.

Direktiva določa, da morajo ukrepi za preprečevanje dostopa do spletišč, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo, zagotoviti pregledne postopke in primerne zaščitne ukrepe. V uvodni izjavi 47 je navedeno:

Ne glede na podlago ukrepanja bi morale države članice zagotoviti ustrezno raven pravne varnosti in predvidljivosti za uporabnike in ponudnike storitev. Vzpostaviti in okrepiti je treba sodelovanje med organi javne uprave, tako zaradi odstranjevanja vsebin zlorabe otrok kot zaradi preprečevanja dostopa do teh vsebin, zlasti za zagotovitev popolnosti nacionalnih seznamov spletnih strani, ki vsebujejo otroško pornografijo in v izognitev podvajanju dela. Pri vseh teh ukrepih je treba upoštevati pravice končnih uporabnikov, obstoječe pravne in pravosodne postopke ter skladnost z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Natančneje, v členu 25(2) so navedene naslednje zahteve:

1.pregledni postopki;

2.omejitev na nujno in sorazmerno;

3.obvestilo uporabnikom o razlogih za omejitev in

4.možnost sodnega varstva.

Države članice, ki so se odločile za prenos te določbe, so v prenos vključile različne pregledne postopke in zaščitne ukrepe:

v EL družbi Hellenic Telecommunication in Post Commission o sklepih pristojnih organov obvestita ponudnike storitev internetnega dostopa ter jih pozoveta, naj takoj preprečijo dostop do vsebine in uporabnikom zagotovijo ustrezne informacije. Lastnik spletne strani se lahko zoper sklep pritoži v dveh mesecih;

v ES lahko sodnik med kazenskimi postopki kot previdnostni ukrep, ki se lahko izpodbija, odredi zaprtje spletišča, ki vsebuje otroško pornografijo. Ponudnik storitev mora strankam zagotoviti potrebne informacije;

V FI lahko policija vzpostavi, vzdržuje in posodablja seznam strani z otroško pornografijo. Kadar se prepreči dostop do spletišča, mora policija izdati izjavo, v kateri navede razloge za preprečitev dostopa, ki se morajo prikazati vsakokrat, ko je dostop do strani preprečen. Pritožbe zoper sklepe policije o dodajanju strani na seznam za preprečitev dostopa se lahko vložijo na upravno sodišče;

v FR morajo ponudniki internetnih storitev preprečiti dostop do zadevnih internetnih naslovov v 24 urah. Seznam spletišč pregleda usposobljena oseba iz nacionalne komisije za računalništvo in svoboščine. Uporabniki, ki poskušajo dostopati do storitve, do katere je dostop preprečen, so preusmerjeni na informativni naslov ministrstva za notranje zadeve, kjer je navedeno, zakaj je dostop zavrnjen in kateri postopki sodnega varstva na upravnem sodišču so na voljo;

v HU se lahko dostop prepreči začasno ali trajno. Zahtevke prejme pravosodni minister, kadar je mogoče, pa se predložijo mestnemu sodišču v Budimpešti. Za preprečitev dostopa je odgovoren ponudnik internetnih storitev, ki zagotavlja povezavo. Preglednost postopka je zagotovljena, saj se sklep sodišča vroči z objavo in je torej na voljo javnosti. Sodna pritožba je možna zoper sklep o trajni preprečitvi dostopa;

v IT nacionalni center za boj proti otroški pornografiji na internetu ponudnikom internetnih storitev zagotovi seznam strani z otroško pornografijo, do katerih preprečijo dostop z orodji za filtriranje in podobno tehnologijo. Na straneh, do katerih je dostop preprečen, se prikaže stran, ki označuje prepoved in na kateri je navedeno, zakaj je dostop preprečen, in

v UK (Anglija/Wales, Severna Irska in Škotska) se ukrepi za preprečitev dostopa do takšnih spletnih strani sprejmejo prek Fundacije za nadzor interneta, ki deluje kot zasebni samoregulativni organ, ki izdaja priporočila glede preprečevanja dostopa ali filtriranja vsebine. Na voljo je pritožbeni postopek, s katerim lahko kdor koli, ki je zakonito povezan z zadevno vsebino ali ima legitimen interes, izpodbija točnost ocene. V UK (Gibraltar) lahko gibraltarski regulativni organ skupaj s ponudniki internetnih storitev prepreči dostop do spletnih strani, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo uporabnikom v Gibraltarju. Takšni ukrepi morajo biti pregledni, omejeni na nujno, sorazmerni in utemeljeni.

V BG, CY, CZ, IE, MT, PT in SE informacije, predložene glede zaščitnih ukrepov, ki se uporabljajo za ukrepe za preprečevanje dostopa, niso bile dovolj jasne in jih bo treba nadalje preučiti.

3.SKLEP IN NASLEDNJI KORAKI

Komisija priznava pomembno prizadevanje držav članic v zvezi s prenosom člena 25 Direktive.

Vendar je na voljo še nekaj možnosti, da z nadaljnjim prizadevanjem za popolno in pravilno izvajanje izkoristijo njegov potencial v celoti. Nekateri glavni izzivi v prihodnosti vključujejo zagotovitev, da se gradivo, ki prikazuje spolno zlorabo otrok, v državah članicah nemudoma odstrani in da se zagotovijo primerni zaščitni ukrepi, kadar se država članica odloči, da bo uporabnikom interneta na svojem ozemlju z ukrepi preprečila dostop do spletnih strani z gradivom, ki prikazuje spolno zlorabo otrok.

Zato Komisija za zdaj ne namerava predlagati spremembe člena 25 ali dopolnilne zakonodaje. Namesto tega bo svoja prizadevanja osredotočila na to, da bodo imeli otroci korist od popolne dodane vrednosti člena, in sicer tako, da ga bodo države članice v celoti prenesle in izvajale.

Glede na to je Komisija v svojem nedavnem sporočilu Spletne platforme 23 poudarila potrebo po ohranitvi in razvoju procesov sodelovanja več zainteresiranih strani, namenjenih iskanju skupnih rešitev za prostovoljno odkrivanje nezakonitega gradiva na spletu in boja proti njemu, ter se zavezala, da bo preučila potrebo po postopkih uradnega obveščanja in ukrepanja.

Komisija bo države članice še naprej podpirala pri zagotavljanju zadovoljive ravni prenosa in izvajanja. To vključuje spremljanje, da so nacionalni ukrepi v skladu s ustreznimi določbami tega člena, in olajšanje izmenjave dobrih praks. Po potrebi bo Komisija s postopki za ugotavljanje kršitev uporabila svoje izvršne pristojnosti v okviru Pogodb.

(1) www.torproject.org Npr. Onion Router ().

(2) http://www.inhope.org/.

(3) http://www.inhope.org/tns/resources/statistics-and-infographics/statistics-and-infographics-2014.aspx.

(4) https://www.iwf.org.uk/accountability/annual-reports/2015-annual-report.

(5) Direktiva 2011/93/EU z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji. Člen 25 Direktive zajema „[u]krep[e] zoper spletišča, ki vsebujejo ali razširjajo otroško pornografijo“.

(6) Kot je opredeljena v členu 2(c) Direktive.

(7) Okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji.

(8) Sklep Sveta 2000/375/PNZ z dne 29. maja 2000 o boju proti otroški pornografiji na internetu.

(9) Glej tudi uvodni izjavi 46 in 47 Direktive glede ukrepov iz člena 25.

(10) https://www.europol.europa.eu/ec3.

(11) http://www.interpol.int/Crime-areas/Crimes-against-children/Crimes-against-children.

(12) http://www.eurojust.europa.eu/.

(13)

 Od tu naprej se pojem „države članice“ ali „vse države članice“ nanaša na države članice, ki jih Direktiva zavezuje (tj. vse države članice EU, razen Danske). V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske Danska ni sodelovala pri sprejetju Direktive, ki se zato zanjo ne uporablja. Vendar pa se za Dansko še naprej uporablja Okvirni sklep Sveta 2004/68/PNZ, ki je zanjo zavezujoč. V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske sta Združeno kraljestvo in Irska sodelovala pri sprejetju Direktive, ki je zato zanju zavezujoča.

(14) V skladu s členom 28(1) Direktive se ocena o tem, do kolikšne mere so države članice sprejele potrebne ukrepe za izpolnitev zahtev Direktive, opravi v ločenem poročilu (COM(2016) 871), ki se objavi skupaj s tem poročilom.

(15) Imena držav članic so v tem dokumentu okrajšana v skladu s pravili na spletni strani: http://publications.europa.eu/code/sl/sl-370100.htm.

(16)

Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju). Zadnje poročilo o izvajanju je bilo objavljeno leta 2012: http://ec.europa.eu/internal_market/e-commerce/docs/communication2012/SEC2011_1641_en.pdf.  

(17) Člen 14 Direktive o elektronskem poslovanju.

(18) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/safer-internet-better-internet-kids.

(19) https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/connecting-europe-facility.

(20) http://www.inhope.org/Libraries/Statistics_Infographics_2014/INHOPE_stats_infographics_for_2014.sflb.ashx.

(21) https://www.interpol.int/Crime-areas/Crimes-against-children/Access-blocking/The-INTERPOL-%22Worst-of%22-list.

(22) https://www.iwf.org.uk/members/member-policies/url-list/blocking-faqs#WhatistheIWFURLlist.

(23) Sporočilo Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo (COM(2016) 288) z dne 25. maja 2016.