EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.12.2016

COM(2016) 754 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo za obdobje 2009–2015 o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti nekdanjih začasnih ali pogodbenih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki so brezposelni po prenehanju delovnega razmerja v instituciji Evropske unije

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Poročilo za obdobje 2009–2015 o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti nekdanjih začasnih ali pogodbenih uslužbencev in akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki so brezposelni po prenehanju delovnega razmerja v instituciji Evropske unije

POVZETEK

V skladu z uredbami, ki se nanašajo na Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev (PZDU), je nadomestilo Skupnosti za primer brezposelnosti namenjeno nekdanjemu pogodbenemu uslužbencu (PU), parlamentarnemu pomočniku (APP) ali začasnemu uslužbencu (ZU), ki je brezposeln proti svoji volji (to na primer izključuje uslužbence, ki so dali odpoved). To nadomestilo dopolnjuje morebitno nacionalno nadomestilo za primer brezposelnosti.

Ta nadomestila se plačujejo iz posebnega sklada za brezposelnost. Ta sklad se financira po eni strani s prispevki uslužbencev, ki so potencialni prejemniki, in po drugi strani s prispevki delodajalca.

Pogoji za pridobitev tega nadomestila ter kategorije prejemnikov in stopnje prispevka so bili bistveno spremenjeni, to pa je pomembno vplivalo na prvotno vzpostavljeni sistem in še zlasti na denarna sredstva sklada.

Reforma iz leta 2004:

Z reformo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (PZDU) Evropske unije, ki je začela veljati 1. maja 2004, so bili v PZDU uvedeni nova kategorija uslužbenca, zaposlenega na podlagi pogodbe (tj. pogodbeni uslužbenec – PU), in nova pravila o prispevku v sklad za brezposelnost (med drugim zvišanje prispevka uslužbencev z 0,4 % na 0,81 %).

Obdobje 2009–2015:

Na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 160/2009 z dne 23. februarja 2009 (UL L 55, 27.2.2009) so odslej s skladom za brezposelnost zajeti tudi akreditirani parlamentarni pomočniki (APP). Ob tem podrobna pravila sklada za brezposelnost, vključno z višino prispevka, niso bila spremenjena.

Leta 2009 je imel sklad za brezposelnost primanjkljaj v višini 4,3 milijona EUR, ki se je nato leta 2010 zmanjšal na 2,6 milijona EUR. Med letoma 2011 in 2013 se je primanjkljaj bistveno zmanjšal in je ob koncu leta 2013 znašal 1 milijon EUR. V tem obdobju so se skupne rezerve sklada za brezposelnost zmanjšale s 16,1 milijona EUR na začetku leta 2009 na 2 milijona EUR ob koncu leta 2015. Razlogi za te preobrate so številni in med drugim vključujejo:

povečanje števila zavarovancev (+ 42 %);

povečanje števila mesečnih nadomestil za primer brezposelnosti (+ 9 %);

povečanje števila začasnih uslužbencev (ZU) prejemnikov glede na število aktivnih ZU (z 2,56 % leta 2009 na 2,90 % leta 2015);

zmanjšanje števila pogodbenih uslužbencev (PU) prejemnikov glede na število aktivnih PU (s 5,86 % leta 2009 na 1,83 % leta 2015);

vključitev kategorije akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (APP) (delež APP prejemnikov leta 2015: 8,4 %);

zvišanje povprečnega mesečnega nadomestila s 1 980 EUR leta 2009 na 2 063 EUR leta 2010. Ta trend zviševanja se je obrnil v letih 2011 in 2012, ko je nadomestilo doseglo najnižji znesek v višini 1 908 EUR. Leta 2013 se je trend znova obrnil, tako da je leta 2015 nadomestilo znašalo 2 551 EUR, najvišje pa je bilo leta 2014, in sicer 2 582 EUR. Povprečno nadomestilo za APP se je med letoma 2011 in 2015 bistveno zvišalo, in sicer se je z 2 096 EUR zvišalo na 2 898 EUR leta 2014 in nato znižalo na 2 525 EUR leta 2015;

podaljšanje povprečnega trajanja prejemanja nadomestila v mesecih, in sicer s 6,9 meseca leta 2009 na 10 mesecev leta 2015, kar pomeni 45-odstotno podaljšanje trajanja prejemanja nadomestila;

bistveno zmanjšanje primanjkljaja leta 2012 zaradi izrednega prejemka od urada EUIPO, ki je povrnil znesek v višini 1,2 milijona EUR zaradi vrnitve na delovno mesto približno dvajsetih uslužbencev na podlagi sodne odločbe.

Reforma iz leta 2014 in obeti:

Z reformo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (PZDU) Evropske unije, ki je začela veljati 1. januarja 2014, je bilo spremenjeno najdaljše trajanje pogodb o zaposlitvi PU po členu 3b, ki zdaj namesto treh znaša šest let.

Zaradi te spremembe najdaljšega trajanja pogodbe se je od leta 2014 zmanjšalo število prejemnikov nadomestil iz sklada za brezposelnost. Blažilni učinek te spremembe pa bo verjetno od leta 2017 popustil.

Vseeno ta pozitivni učinek ni izravnal velikega povečanja števila prejemnikov iz Evropskega parlamenta po spremembi njegove sestave leta 2014. Julija 2014 se je namreč med prejemnike iz sistema zavarovanja za primer brezposelnosti vključilo več kot 600 parlamentarnih pomočnikov (APP) in 200 ZU.

_____________________________

Člen 28a(11) in člen 96(11) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (PZDU), kakor sta bila spremenjena leta 2013, določata, da mora Komisija vsaki dve leti predložiti poročilo o finančnem stanju sistema zavarovanja za primer brezposelnosti. Poleg tega lahko Komisija neodvisno od tega poročila z delegiranimi akti v skladu s členoma 111 in 112 Kadrovskih predpisov prilagodi prispevke, določene v členu 28a(7) in členu 96(7) PZDU, če je to potrebno zaradi uravnoteženosti sistema.

1Zakonodajni okvir 

1.1Opis sistema

Z reformo Kadrovskih predpisov in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev (PZDU) Evropske unije, ki je začela veljati 1. maja 2004, so bila spremenjena pravna besedila, s katerimi so bili od leta 1985 urejeni pravica do prejemanja nadomestila iz sklada za brezposelnost in pravila o prispevkih v ta sklad. Spremembe je mogoče povzeti tako:

V spodnji preglednici so prikazane zgornje in spodnje meje po različnih kategorijah:

zneski v EUR na dan 1. januarja 2016

Zneski dodatkov ter zgornjih in spodnjih mej se posodabljajo enako kot osebni prejemki.

Morebitni družinski dodatki se prištejejo nadomestilu za primer brezposelnosti. Prispevki v skupni sistem zdravstvenega zavarovanja (SSZZ) Evropske unije (5,1 % referenčne osnovne plače prejemnika) se plačujejo iz sklada za brezposelnost.

1.2Pravna podlaga

-Člen 28a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (PZDU), kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU, EURATOM) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013.

-Člen 96 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (PZDU) in člen 5 Priloge k PZDU, kakor sta bila spremenjena z Uredbo (EU, EURATOM) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013.

-Člena 135 in 136 PZDU, kakor sta bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1239/2010 z dne 20. decembra 2010 (UL L 338, 22.12.2010).

-Člen 65(1) Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na posodobitev osebnih prejemkov in nekaterih zneskov.

-Uredba Komisije (ESPJ, EGS, Euratom) št. 91/88 z dne 13. januarja 1988 o določitvi pravil za izvajanje člena 28a Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (UL L 11, 15.1.1989).

-Pravila Komisije z dne 14. julija 1988 na podlagi soglasja, ki ga je ugotovil predsednik Sodišča dne 4. julija 1989, o določitvi podrobne ureditve za uporabo določb o dodelitvi nadomestila za primer brezposelnosti začasnim uslužbencem na podlagi člena 28a(10) Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije.

2Stanje na podlagi plačil in stanje na podlagi nastanka poslovnega dogodka sklada za brezposelnost v obdobju 2009–2015

V dveh oddelkih v nadaljevanju je predstavljeno gibanje sredstev sklada za brezposelnost ter še zlasti izdatkov in prejemkov.

Vsi zneski, evidentirani pod postavko „Nadomestila za primer brezposelnosti“, vključujejo osnovno nadomestilo za primer brezposelnosti, vse družinske dodatke in učinek korekcijskega koeficienta (samo za prejšnji sistem). Odšteti so vsi prejemki socialne varnosti, izplačani iz nacionalnega sistema (nadomestila za primer brezposelnosti, družinski dodatki, nadomestila v primeru bolezni, materinstva itd.). Prispevkov v SSZZ, kot je navedeno v točki „1.1  Opis sistema “, ne plačuje prejemnik nadomestila za primer brezposelnosti, ampak se financirajo iz sklada za brezposelnost (5,1 % referenčne osnovne plače prejemnika).

Pri upravljanju izdatkov in prejemkov sklada za brezposelnost se uporabljata dva instrumenta:

tekoči račun za zbiranje prejemkov in izplačilo nadomestil;

vezane vloge, na katerih se zbirajo presežki s tekočega računa.

2.1Stanje „na podlagi plačil“: tekoči poslovni izid in skupni saldo za obdobje 2009–2015

Z vidika računovodenja na podlagi plačil se prejemki in izdatki evidentirajo takoj, ko so prejeti oziroma plačani.

V preglednici 1 so povzeti prejemki in izdatki, kot so bili vknjiženi, ter s tem povezani tekoči saldo. Pri letu 2014 je treba opozoriti na popravek prispevkov v SSZZ za obdobje 2009–2013.

V preglednici 2 je prikazano gibanje finančnih sredstev sklada za brezposelnost na tekočem računu, vključenem v računovodstvo Evropske komisije (del I), pa tudi na naložbenih računih, ki jih upravlja GD za gospodarske in finančne zadeve (del II). V tretjem delu je prikazan konsolidirani skupni presežek na teh dveh računih (del III).

V primerjavi z referenčnim letom (2009) je jasno, da se je skupni presežek iz leta v leto zmanjševal. Relativna stabilnost sklada v letu 2012 izhaja iz tega, da je urad EUIPO povrnil nadomestila za primer brezposelnosti, ki jih je prejelo osebje, ki se je vrnilo na delovno mesto.

Med letoma 2009 in 2015 se je skupni presežek zmanjšal za 87 %.

V preglednici 3 je povzet skupni saldo med letoma 2008 in 2015.

2.2Stanje na podlagi nastanka poslovnega dogodka: tekoči poslovni izid za obdobje 2009–2015

Z vidika računovodenja na podlagi nastanka poslovnega dogodka se transakcije evidentirajo, da se pripišejo letu, na katero se nanašajo. Tako so nekateri prejemki, pobrani in vknjiženi na začetku leta N, odtegljaji od plač konec leta N-1, nekatera izplačila nadomestil za primer brezposelnosti, izvedena in vknjižena v začetku leta N, pa se nanašajo na obdobja brezposelnosti konec leta N-1. V računovodstvu se te transakcije pripišejo proračunskemu letu N-1.

V tem smislu so prejemki in izdatki navedeni v preglednici 4, ki tako prikazuje letno stanje prejemkov in izdatkov sklada za brezposelnost „na podlagi nastanka poslovnega dogodka“.

Prejemki in izdatki so se od leta 2009 zelo povečali. Razlogi za tako gibanje prejemkov in izdatkov so predvsem:

ustanovitev novih agencij in povečanje skupnega števila zaposlenih v agencijah;

uvedba nove kategorije osebja po letu 2004 (tj. pogodbeni uslužbenec – PU);

vključitev parlamentarnih pomočnikov leta 2009.

Učinki na izdatke so občutnejši šele od leta 2007, ko so se iztekle prve pogodbe pogodbenih uslužbencev in so bile torej pridobljene prve pravice do nadomestila za primer brezposelnosti. To povečanje izdatkov se je nadaljevalo do leta 2014, v letu 2015 pa so se izdatki nekoliko zmanjšali.

Primanjkljaj sklada je leta 2009 znašal 4,3 milijona EUR, nato pa se je v naslednjih letih postopno zmanjševal: na 2,6 milijona EUR leta 2010, 1,5 milijona EUR leta 2011, 1,2 milijona EUR leta 2012 in 1 milijon EUR leta 2013. Leta 2014 se je primanjkljaj povečal in je znašal 4,8 milijona EUR. Razlog za to je povečanje števila APP, ki so prejemali nadomestila za primer brezposelnosti. Navedeni učinek je leta 2015 pojenjal, tako da je primanjkljaj znašal 3 milijone EUR.

Navedeno stanje je prikazano v spodnjem grafu.

2.3Stanje na podlagi nastanka poslovnega dogodka: razčlenitev izdatkov in prejemkov po institucijah in za vse agencije skupaj v obdobju 2009–2015

V preglednici 5 je prikazana razčlenitev izdatkov in prejemkov po institucijah ter za vse agencije in urade skupaj. V prvem delu preglednice so navedeni absolutni zneski, v drugem delu pa delež glede na skupne izdatke in prejemke. V preglednici je še posebno opazen učinek zaključka zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta, saj so se izdatki iz naslova Evropskega parlamenta med letoma 2013 in 2014 povečali za več kot 8 milijonov EUR. V letu 2015 so izdatki ostali veliki, vendar še vedno manjši od izdatkov v letu 2014.

Brez upoštevanja Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), za katero je zaenkrat še težko izdelati podrobno analizo, imajo danes samo agencije višjo raven prispevkov od izdatkov. To je zlasti posledica dejstva, da ima večina njihovega osebja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Vendar pa je treba navesti, da so se izdatki v zvezi z osebjem agencij v obdobju 2013–2015 močno povečali.

3Analiza zavarovancev, prejemnikov in dodeljenih nadomestil

3.1Število zavarovancev in povprečni prispevek

V preglednici 6 je prikazano število ZU in PU, ki plačujejo prispevke v sklad za brezposelnost, zaposlenih na dan 31. decembra v posameznem letu.

Število PU in ZU se je med letoma 2009 in 2015 povečalo za 40 % oziroma 23 %. Kar zadeva APP, so se prvi upravičenci pojavili leta 2011.

Število zavarovancev iz vseh kategorij skupaj se je med letoma 2009 in 2015 povečalo za 43 %.

3.2Število prejemnikov nadomestila za primer brezposelnosti v absolutnem smislu in glede na število zavarovancev: stopnja brezposelnosti na dan 31. decembra posameznega leta

V preglednici 7 je prikazano število brezposelnih oseb, ki so prejele polno nadomestilo za primer brezposelnosti ali nadomestilo, ki dopolnjuje nadomestilo v okviru nacionalnega sistema, za december v posameznem letu.

Na podlagi podatkov o ZU in PU, zaposlenih na dan 31. decembra, ki so navedeni v preglednici 6, v povezavi s številom prejemnikov nadomestila za primer brezposelnosti, navedenim v preglednici 7, je mogoče izračunati razmerje med številom prejemnikov nadomestila iz sklada za brezposelnost in številom zavarovancev navedenega sklada. Rezultat je prikazan v preglednici 8.

Število začasnih uslužbencev se je nekoliko povečalo, se je pa precej zmanjšalo njihovo število v Komisiji. Učinek tega zmanjšanja se je izravnal z velikim povečanjem njihovega števila v agencijah. Delež prejemnikov nadomestila glede na zavarovance sklada je ostal konstanten.

Število pogodbenih uslužbencev se je stalno povečevalo, še zlasti v agencijah in Evropskem parlamentu. Delež prejemnikov nadomestila glede na število zavarovancev sklada se je močno zmanjšal. To zmanjšanje je povezano z možnim podaljšanjem pogodb, sklenjenih med letoma 2010 in 2013, s treh na šest let.

V letu 2014 je opaziti tudi povečano število nekdanjih APP, ki prejemajo nadomestilo, saj se je to leto zaključilo zakonodajno obdobje Parlamenta.

Število mesečnih nadomestil za primer brezposelnosti, povprečni znesek, prejemniki in njihova država prebivališča

Nadomestilo za primer brezposelnosti se lahko izplačuje več mesecev. V preglednici 9 je prikazano število mesečnih nadomestil za primer brezposelnosti, izplačanih po letih.

Skupni letni izdatki po vrsti prejemnika (ZU po starem sistemu, ZU po novem sistemu in PU), deljeni s številom izplačanih mesečnih nadomestil, dajo povprečni znesek nadomestila za primer brezposelnosti po kategorijah prejemnikov. Ta rezultat je prikazan v preglednici 10. Navesti je treba, da je lahko nadomestilo, povezano z določenim mesecem, polno ali pa sorazmerno glede na število dni, ko je bila oseba dejansko brezposelna.

Povprečno mesečno nadomestilo se je med letoma 2009 in 2010 zvišalo, in sicer s 1 980 EUR na 2 063 EUR. Ta trend zviševanja se je obrnil v letih 2011 in 2012, ko je nadomestilo doseglo najnižji znesek v višini 1 908 EUR. Leta 2013 se je trend znova obrnil, tako da je leta 2015 nadomestilo znašalo 2 551 EUR, najvišje pa je bilo leta 2014, in sicer 2 582 EUR. Če se upoštevajo samo PU in ZU, je povprečno mesečno nadomestilo v letu 2015 znašalo 2 562,30 EUR.

Tudi povprečni zneski, izplačani APP, so se leta 2014 močno zvišali, in sicer za skoraj 50 % v primerjavi z letom 2013, tako da je nadomestilo znašalo 2 897,99 EUR. Povprečno mesečno nadomestilo se je leta 2015 bistveno znižalo in je znašalo 2 550,67 EUR.

Štirje najpomembnejši podatki iz te preglednice so:

zvišanje povprečnega mesečnega zneska, izplačanega ZU in PU, med letoma 2013 in 2015: + 31 %;

zvišanje povprečnega mesečnega zneska, izplačanega APP, med letoma 2013 in 2015: + 28 %;

povečanje števila mesečnih nadomestil, izplačanih APP, med letoma 2013 in 2015: + 385 %;

povečanje deleža izdatkov za APP v skupnih izdatkih med letoma 2013 in 2015: s 6 % na 31 %.

V preglednici 11 je prikazano povprečno trajanje prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti v mesecih. To trajanje se izračuna tako, da se sešteje skupno število plačanih dni do 31. decembra navedenega leta, potem pa se ta vsota deli s številom prejemnikov nadomestila za primer brezposelnosti. Tako dobljeni rezultat se deli s 30, da se dobi povprečno trajanje prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti v mesecih.

Povprečno trajanje prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti v mesecih se je s 6,9 meseca v letu 2009 podaljšalo na 10 mesecev v letu 2015. To pomeni 45-odstotno podaljšanje trajanja prejemanja nadomestila. To podaljšanje je predvsem posledica učinka APP.

Vendar pa se je število prejemnikov, ki so nadomestilo prejemali najmanj en mesec v letu, med letoma 2009 in 2015 nekoliko zmanjšalo, in sicer za 7,6 % (s 701 na 648, glej preglednico 7).

V naslednjih preglednicah je prikazano trajanje obdobja prejemanja nadomestila po kategorijah (PU/ZU in APP).

PU/ZU:

APP:

Čeprav je delež v zvezi z izdatki za APP v primerjavi s skupnimi izdatki v letu 2015 velik (31 %), je to treba pripisati tako učinku števila kot tudi visokemu povprečnemu znesku mesečnega nadomestila, izplačanega tej kategoriji. Povprečno trajanje obdobja prejemanja nadomestila za APP se je v letu 2015 precej podaljšalo in je bilo daljše od povprečnega obdobja prejemanja nadomestila PU/ZU. To je neposredna posledica velikega povečanja števila APP, ki so prejemali nadomestilo za primer brezposelnosti, zaradi spremembe sestave Evropskega parlamenta konec leta 2014.

Glede na načelo komplementarnosti sistema zavarovanja za primer brezposelnosti je pomembna tudi država prebivališča osebe, ki prejema nadomestilo za primer brezposelnosti, zlasti ob upoštevanju meril za upravičenost do nacionalnega nadomestila, ki se med državami članicami zelo razlikujejo.

V preglednici 12 je prikazano število prejemnikov, ki so v posameznem letu prejeli najmanj eno mesečno nadomestilo, po državah prebivališča.

Ta preglednica v zvezi s kraji prebivališča prejemnikov kaže, da jih je bilo leta 2015 več kot 44 % registriranih kot iskalcev zaposlitve v Belgiji.

4SKLEPNE UGOTOVITVE

4.1Obdobje 2009–2015

To poročilo kaže, da sklad za brezposelnost od leta 2008 vsako leto izkazuje primanjkljaj. Ta je bil še posebno velik že v letu 2009, ko je znašal 4,2 milijona EUR. Nato se je postopno zmanjševal in je leta 2013 dosegel 1 milijon EUR.

V letu 2014 se je stanje sklada za brezposelnost močno poslabšalo, saj je primanjkljaj presegel 4,8 milijona EUR. V letu 2015 se je nekoliko skrčil in je znašal 3 milijone EUR.

Zaradi teh zaporednih primanjkljajev v obdobju 2009–2015 je skupni presežek (tj. rezerva + letni rezultat) na dan 31. decembra 2015 znašal samo 2 milijona EUR, medtem ko je na dan 1. januarja 2009 znašal 16,15 milijona EUR.

4.2Kratkoročni in srednjeročni razvoj sklada za brezposelnost

Visoka raven izdatkov v letu 2015 je prispevala k izčrpanju rezerve.

Vendar se pričakuje, da bo leto 2016 presežno zaradi velikega zmanjšanja števila prejemnikov iz kategorije APP (prav tako v letih 2017 in 2018) in stalnega blažilnega učinka podaljšanja najdaljšega trajanja pogodb o zaposlitvi PU iz člena 3b PZDU na šest let. To bi lahko omogočilo ponovno oblikovanje precejšnje rezerve.

Vsekakor pa je s srednjeročnega vidika položaj zelo negotov ali celo zaskrbljujoč zaradi naslednjih dejavnikov tveganja:

1.zelo velikega, več kot 30-odstotnega zvišanja povprečnega mesečnega nadomestila, izplačanega v letu 2015, v primerjavi z letom 2013;

2.pričakovanega velikega povečanja števila PU prejemnikov od leta 2017, ko se bo izteklo novo šestletno najdaljše trajanje pogodb o zaposlitvi;

3.morebitnega nadaljnjega stalnega povečevanja števila ZU prejemnikov iz agencij od leta 2013;

4.novega viška izdatkov, ki ga je pričakovati v obdobju 2019–2020 in je povezan z zaključkom zakonodajnega obdobja Evropskega parlamenta 2014–2019;

5.poleg tega je treba poudariti, da ob uvedbi akreditiranih parlamentarnih pomočnikov leta 2009 ni bilo podobnega zvišanja prispevka, kot je bilo izvedeno leta 2004 ob uvedbi pogodbenih uslužbencev. Zato je bil v obdobju 2011–2015 v čisti bilanci stanja med prispevki in izplačili nadomestil za kategorijo APP izkazan primanjkljaj v višini približno 11,4 milijona EUR.

Komisija glede na zgoraj navedeno načrtuje najprej omejeno zvišanje (približno 0,1 % osnovne plače ob upoštevanju zlasti skupnega salda poslovnih let sklada v obdobju, obravnavanem v tem poročilu) prispevkov za financiranje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi delegiranega akta v skladu s členom 28a(11) in členom 96(11) PZDU, da bi zagotovila njegovo finančno uravnoteženost.

Poleg tega bo nato vzpostavila delovno skupino za zagotovitev rednega spremljanja finančnega stanja sistema.