EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.10.2016

COM(2016) 690 final

SPOROČILO KOMISIJE

Na poti k trdni trgovinski politiki EU za delovna mesta in rast

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu

Na poti k trdni trgovinski politiki EU za delovna mesta in rast

V sodobnem svetovnem gospodarstvu je trgovina bistvenega pomena za rast, delovna mesta in konkurenčnost in EU je zavezana odprtemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih. Izvoz danes podpira skoraj vsako sedmo delovno mesto v Evropi (tj. več kot 30 milijonov delovnih mest, kar je za dve tretjini več kot pred 15 leti), medtem ko je uvoz glavni vir rasti produktivnosti, potrošnikom pa omogoča, da uživajo ugodnosti dostopa do večje izbire in cenejših proizvodov. Proizvodnja v EU ni odvisna samo od uvoza energije in surovin, ampak tudi od uvoza delov, komponent in investicijskega blaga, kot so stroji. Ti izdelki skupaj predstavljajo 80 % uvoza EU.

Vendar nismo naivni. Prosta trgovina mora biti tudi pravična, saj nepoštene trgovinske prakse, kot sta damping in subvencioniranje s strani tujih proizvajalcev in vlad, povzročajo resno škodo industriji in delavcem EU, kar spodkopava podporo prosti trgovini, ki je že tako pod napadom iz več smeri. Komisija si prizadeva za pravično globalizacijo, ki bo koristila vsem.

Izziv nepoštenih trgovinskih praks s strani tretjih držav je vedno večji. Poseganje države, obsežne subvencije in politike, ki izkrivljajo cene, so povzročili velike presežne zmogljivosti in navsezadnje dampinški izvoz na trg EU. Letos so ogromne presežne zmogljivosti škodovale jeklarskemu sektorju EU. Že presežna jeklarska zmogljivost na Kitajskem je bila ocenjena na približno 350 milijonov ton, kar je skoraj dvakratnik letne proizvodnje Unije. Uvoz jekla iz Kitajske v EU se je v zadnjih treh letih močno povečal. Tržne cene za nekatere jeklene izdelke so se zmanjšale za 40 % zaradi povečanih količin, kar je še posebej škodovalo jeklarskemu sektorju, kjer je bilo od začetka finančne krize izgubljenih 40 000 delovnih mest 1 .Presežne zmogljivosti se zelo hitro razvijajo tudi v drugih sektorjih, na primer aluminija. Kitajska ima skoraj 10 milijonov ton presežnih zmogljivosti aluminija, dvakrat več kot pred petimi leti, kar je nastalo zaradi okrepljenih energetskih subvencij (ki predstavljajo do 40 % stroškov proizvodnje aluminija).

Poleg tega višje dajatve, ki jih uvedejo druge večje članice Svetovne trgovinske organizacije, lahko povzročijo preusmerjanje trgovine dampinških izdelkov na trg EU, kar še dodatno zaostri težavo.

Instrumenti trgovinske zaščite EU so instrument za zaščito EU pred nepošteno trgovino. Komisija uporablja te instrumente skrbno ciljno usmerjeno in na podlagi dokazov. EU uporablja instrumente trgovinske zaščite manj kot številne druge jurisdikcije, zadevajo pa le 0,21 % uvoza.

Zaradi ogromno presežnih zmogljivosti, ki so preplavile trg EU, je Evropska komisija sprejela največje število protidampinških in protisubvencijskih ukrepov doslej. V Evropi je bilo zaščitenih približno 315 000 delovnih mest, predvsem v železarski, jeklarski, kemični industriji in podobnih industrijah ter v keramični in strojni industriji. Že samo v jeklarskem sektorju je EU uvedla 39 protidampinških in protisubvencijskih ukrepov za zaščito naše jeklarske industrije pred nelojalno konkurenco, pri čemer jih 17 zadeva Kitajsko. V mejah veljavnega prava EU je Komisija v celoti izkoristila obstoječe instrumente trgovinske zaščite, vključno z registracijo uvoza, večjo preglednostjo, hitrejšo uvedbo ukrepov ter – izjemoma – uvedbo postopkov na podlagi grožnje škode.

Vendar smo dosegli mejo tega, kar je mogoče v okviru obstoječe zakonodaje EU o trgovinski zaščiti storiti za omejitev zunanjih presežnih zmogljivosti in dampinga. Za ohranitev delovnih mest v Evropi in zagotovitev poštene konkurence na odprtih trgih je izjemno pomembno, da so instrumenti trgovinske zaščite EU učinkoviti pri soočanju s temi globalnimi izzivi. Zato je treba čim prej sprejeti predlog Komisije iz leta 2013 za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite 2 .

Poleg tega se spreminja mednarodni pravni okvir, saj bodo nekatere določbe o izračunih dampinga iz protokolov o pridružitvi Kitajske, Vietnama in Tadžikistana k Svetovni trgovinski organizaciji kmalu potekle. Komisija načrtuje nadaljnje spremembe obstoječe zakonodaje EU o trgovinski zaščiti, vključno z novo metodologijo za izračun dampinga, kar bi omogočilo ukrepanje na podlagi novih razkritih subvencij in zagotovilo urejen prehod na nove razmere.

Komisija meni, da je treba instrumente trgovinske zaščite EU posodobiti, okrepiti in zagotoviti večjo pravno zanesljivost.

1.    Predlog Komisije iz leta 2013 o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite

Komisija je aprila 2013 sprejela daljnosežen predlog za posodobitev instrumentov trgovinske zaščite, vključno z večjo preglednostjo, hitrejšimi postopki in učinkovitejšim izvrševanjem. Komisija je zlasti predlagala, da ne bo več uporabljala pravila nižje dajatve v nekaterih dobro opredeljenih, omejenih okoliščinah, tj. za izvoz, ki ima koristi od znatnega izkrivljanja cen surovin (na primer prek dvojnih cen, izvoznih dajatev itd.). Evropski parlament je leta 2014 sprejel svoje stališče o predlogu.

V svojem sporočilu „Jeklarska industrija: ohranjanje trajnostnih delovnih mest in rasti v Evropi“ iz marca 2016 se je Komisija zavezala, da bo v največji možni meri uporabljala obstoječe instrumente trgovinske zaščite, vendar je tudi pozvala Svet, naj hitro sprejme predlog za posodobitev. Komisija je Svetu predložila tudi zamisli o pravnih spremembah o tem, kako skrajšati preiskave trgovinske zaščite za dva meseca in kako spremeniti sedanjo metodologijo za izračun ciljnega dobička.

Predsednik Komisije je v govoru o stanju v Uniji septembra 2016 dejal: „[...] moramo storiti še več, saj evropski proizvajalci propadajo zaradi presežne proizvodnje v nekaterih delih sveta. Zato sem bil letos dvakrat na Kitajskem, kjer smo obravnavali vprašanje presežnih zmogljivosti. To je tudi razlog, da je Komisija predlagala spremembo pravila nižje dajatve. Združene države Amerike imajo 265-odstotno dajatev na uvoz kitajskega jekla, pri nas v Evropi pa so nekatere vlade leta vztrajale, naj znižamo uvozne dajatve na kitajsko jeklo. Vse države članice in Evropski parlament pozivam, naj podprejo Komisijo pri okrepitvi naših instrumentov trgovinske zaščite. Glede proste trgovine ne bi smeli biti naivni, ampak bi se morali biti sposobni odzvati na damping enako odločno kot Združene države Amerike.“ 6

Vendar pa kljub številnim pozivom Evropskemu svetu k hitremu ukrepanju, vključno marca in junija 2016, Svetu še vedno ni uspelo doseči dogovora o predlogu za posodobitev, zlasti zaradi zastoja glede prilagoditve pravila nižje dajatve.

Komisija je predlagala možne kompromise, in sicer da bi se pravilo nižje dajatve prilagodilo v nekaterih posebnih in skrbno opredeljenih primerih, kadar obstajajo ogromne presežne zmogljivosti in/ali izkrivljanja cen surovin (na primer cene energije).

Glede na izzive, s katerimi se trenutno sooča industrija EU, je nujno treba doseči dogovor o tem predlogu.

2.    Prihodnji predlog Komisije: obravnava razmer, v katerih ne prevladujejo tržne cene

V svetu globalnih in zapletenih dobavnih verig tradicionalni izračun dampinga ne zajame vseh dejavnikov in izkrivljanj, ki obstajajo v nekaterih gospodarstvih v vzponu in v tranziciji. EU ne more ostati nemočna vpričo ogromnih subvencij, poseganja države, pomanjkanja preglednosti in odvisnega finančnega sektorja, ki zagotavljajo nepoštene prednosti izvoznikom v nekaterih državah.

V odziv na te nove izzive in tranzicije v nekaterih svetovnih gospodarstvih namerava Komisija predlagati nadaljnje spremembe zakonodaje EU o trgovinski zaščiti. V skladu s predlogom se nobeni državi ne bo podelil „status tržnega gospodarstva“, temveč bo zagotovljeno, da bodo instrumenti trgovinske zaščite EU prilagojeni za soočanje z novimi izzivi ter pravno in ekonomsko realnostjo, ob hkratnem ohranjanju enakovredne ravni zaščite.

Komisija bo predlagala novo protidampinško metodologijo, da se zajamejo izkrivljanja trga, povezana s poseganjem države v tretjih državah, ki prikrivajo pravi obseg dampinških praks. Pri ugotavljanju izkrivljanj se bo upoštevalo več meril, med drugim na primer državne politike in vplivi, razširjenost podjetij v državni lasti, diskriminacija v korist domačih podjetij in neodvisnost finančnega sektorja. Ta nova metodologija bo nevtralna s stališča držav, saj se lahko uporablja enakovredno za vse članice Svetovne trgovinske organizacije. To bo pomenilo črtanje seznama držav brez tržnega gospodarstva iz protidampinške zakonodaje. Zakonodaja in praksa EU se bo tako približala zakonodaji in praksam nekaterih drugih mednarodnih partneric, kot so ZDA in Kanada.

Kadar so ugotovljena izkrivljanja, se za izračun dampinga ne bodo upoštevali cene in stroški; Komisija bo uporabila druga razpoložljiva referenčna merila, vključno s stroški in cenami v drugih gospodarstvih. Komisija bo pripravila posebna poročila za države ali sektorje, v katerih bo ugotovila izkrivljanja. Kot doslej bo pritožbo morala vložiti industrija EU, vendar lahko svoj primer podkrepi s takimi poročili Komisije.

V številnih tretjih državah je pomanjkanje preglednosti na področju subvencij. Subvencije očitno prispevajo k izkrivljanjem in presežnim zmogljivostim. Instrumente trgovinske zaščite EU bi bilo treba okrepiti, da se Komisiji omogoči, da lahko sprejme ukrepe v zvezi z novimi subvencijami, ki se razkrijejo šele med preiskavo.

Komisija bo pri izvajanju nove metodologije zagotovila urejen in pregleden prehod na nov sistem („uporaba predhodnih pravil“). Komisija zato namerava predlagati, da se bo novi sistem uporabljal samo za preiskave, ki se bodo začele po začetku veljavnosti zakonodajne spremembe.

3.    Sklepne ugotovitve

Predlog Komisije iz leta 2013 bo skupaj s to novo metodologijo zagotovil, da bodo instrumenti trgovinske zaščite EU ostali ekonomsko učinkoviti, pravno zanesljivi in politično vzdržni ob varovanju načel proste in pravične trgovine, na katerih temelji trgovinska politika EU.

Komisija poziva Evropski svet, da podpre njena prizadevanja v skladu s pristopom, predlaganim v tem sporočilu. Komisija zlasti poziva Evropski svet, da:

zagotovi politični dogovor o predlogu Komisije iz leta 2013 na seji Sveta 11. novembra, vključno s prilagoditvijo pravila nižje dajatve v dobro ciljno usmerjenih in specifičnih okoliščinah presežne zmogljivosti in/ali izkrivljanja cen surovin (na primer v primeru energije), ter

podpre pristop, določen v tem sporočilu, za obravnavo razmer, ko tržne cene ne prevladujejo, in obravnava prihodnje spremembe v različnih pridružitvenih protokolih Svetovne trgovinske organizacije.

(1)

  https://ec.europa.eu/growth/sectors/raw-materials/industries/metals/steel_sl .

(2)

COM(2013) 192 final.

(3)

UL L 272, 7.10.2016, str. 33.

(4)

UL L 210, 4.8.2016, str. 1.

(5)

UL L 204, 29.7.2016, str. 70.

(6)

http://europa.eu/rapid/press-release_SPEECH-16-3043_sl.htm

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.10.2016

COM(2016) 690 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Na poti k trdni trgovinski politiki EU za delovna mesta in rast

PRILOGA

REFORMA PRAVILA NIŽJE DAJATVE: OZADJE

1.    Države, ki uporabljajo pravilo nižje dajatve

Da EU sistematično uporablja pravilo nižje dajatve, presega osnovne obveznosti iz protidampinškega sporazuma STO. Velika večina drugih članic STO (vključno z Združenimi državami Amerike) ne izvaja te oblike samoomejevanja. Med državami, ki uporabljajo instrumente trgovinske zaščite, uporabljajo neko obliko pravila nižje dajatve samo Indija, Turčija, Brazilija in Avstralija.

2.    Primerjava števila protidampinških ukrepov / deleža svetovnega uvoza

Vir: STO, Poročilo o svetovni trgovini iz leta 2015

3. Primerjava EU-ZDA

Primerjava dajatev EU in ZDA na uvoz iz Kitajske 1 .

(1)

Obseg izdelka morda ni popolnoma enak.