EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 584 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o vmesnem pregledu uporabe Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije

{SWD(2016) 294 final}
{SWD(2016) 295 final}

1.UVOD

To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 19 Sklepa št. 466/2014/EU (v nadaljnjem besedilu: Sklep), sprejetega 16. aprila 2014. V členu 19 je določeno, da „Komisija v sodelovanju z EIB do 31. decembra 2016 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo, v katerem oceni uporabo tega sklepa v prvih letih, in mu po potrebi priloži predlog za njegovo spremembo. Vmesno poročilo temelji na neodvisni zunanji oceni in prispevku EIB.

Poročilo vključuje zlasti:

a)oceno izvajanja politike dodeljevanja;

b)oceno poročanja EIB in po potrebi priporočila za njegovo izboljšanje;

c)oceno REM, vključno s kazalniki uspešnosti in merili, ter njegov prispevek k uresničevanju ciljev tega sklepa;

d)podroben pregled meril, ki se upoštevajo pri priporočilu v zvezi z morebitnim aktiviranjem celotnega ali delnega neobveznega dodatnega zneska.“

To poročilo temelji na neodvisni zunanji oceni, ki jo je izvedel zunanji svetovalec, in prispevku EIB. Opisuje, kako Komisija ocenjuje rezultate zunanje ocene, in povzema ugotovitve, ki so podlaga za predlagano spremembo Sklepa.

Poročilo svetovalca je na voljo na naslednjem naslovu:

http://ec.europa.eu/dgs/economy_finance/evaluation/completed/index_en.htm.

Poleg tega poročila Komisija predstavlja:

zakonodajni predlog za revizijo sklepa, ki odraža spremembe iz predloga do konca obdobja mandata,

delovni dokument služb Komisije o vmesni oceni,

delovni dokument služb Komisije, ki predstavlja letno poročilo o zunanjem financiranju EIB v letu 2015.

2.STANJE MANDATA ZA ZUNANJA POSOJILA OB KONCU LETA 2015

Mandat za zunanja posojila je podpiral zunanjepolitično agendo Unije, pri čemer je pokazal zadostno prožnost in odzivnost na geopolitične izzive, kot je bilo dokazano v primerih Ukrajine (ukrajinska kriza), Egipta in Maroka („arabska pomlad“) ter Jordanije (begunska kriza). Mandat je imel vlogo pri gospodarski in torej tudi politični stabilizaciji teh držav, ki jih je prizadela politična kriza 1 .

Do konca leta 2015, tj. po letu in pol financiranja dejavnosti v okviru mandata za obdobje 2014–2020 (po 21 % časa izvajanja), so podpisani posli v okviru mandata skupaj dosegli 6,9 milijarde EUR, kar pomeni 26-odstotno stopnjo izkoriščenosti. Stopnja izkoriščenosti v vzhodnem sosedstvu že presega 50 %, sledijo pa Azija in Latinska Amerika z 41 % ter Južna Afrika s 36 %. Dosedanja nizka izkoriščenost v predpristopnih državah je posledica cikličnih dejavnikov, ki že izginjajo in ne odražajo pričakovanih potreb. Nizka izkoriščenost v Sredozemlju je posledica dejstva, da je EIB leta 2014 sklenila financiranje v višini skoraj 1 milijarde EUR, da bi v celoti izkoristila prejšnji mandat. Tako je ostalo malo manevrskega prostora za pridobitev financiranja v letu 2014 v okviru sedanjega mandata za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, kar v nekaterih regijah znatno zmanjšuje zmožnost mandata za zunanja posojila, da se odzove na prednostne naloge Unije in morebitne prihodnje izzive.

Tabela 1. Izkoriščenost zgornjih mej mandata za zunanja posojila za obdobje 2014–2020 po letu in pol na dan 31. 12. 2015

    V milijonih EUR

Poleg tega se je Unija marca 2014 zavezala, da bo zagotovila finančni sveženj v podporo Ukrajini, in pozvala EIB, naj sodeluje z naložbami v višini 3 milijarde EUR za obdobje 2014–2016. Omeniti je treba, da bo EIB do konca leta 2016 najverjetneje izpolnila svojo zavezo, da bo povečala posojilne dejavnosti v Ukrajini v višini 3 milijarde EUR v treh letih.

Napoved EIB glede izkoriščenosti mandata v višini 27 milijard EUR v različnih regijah je prikazana v tabeli 1 . Razvidno je, da se EIB s tem, ko namenja toliko posojil Ukrajini, bliža zgornji meji za vzhodno sosedstvo hitreje, kot je bilo pri oblikovanju zgornjih mej prvotno predvideno. Zgornja meja za vzhodno sosedstvo bo dosežena sredi leta 2017 in EIB ne bo mogla še naprej posojati v regiji za celotno obdobje mandata za zunanja posojila. Nadaljevanje trenutnih dejavnosti v višini 1,5 milijarde EUR v vzhodnem sosedstvu (zlasti v Ukrajini) do leta 2020 bi zahtevalo razširitev mandata za zunanja posojila v višini 5,2 milijarde EUR. Poleg tega je glede na oceno tveganja držav v vzhodnem sosedstvu možnost zanašanja na posojila EIB na lastno odgovornost v tej regiji omejena.

Tabela 2. Sedanji mandat za zunanja posojila za obdobje 2014–2020 – izvedba in napovedi

V milijonih EUR

Na podlagi te ocene Komisija predlaga sprostitev neobveznega zneska v višini 3 milijarde EUR ob vmesnem pregledu z enako razdelitvijo regionalnih zgornjih mej kot prej. Poleg tega se je štelo za bistveno, da se poveča prožnost EIB pri zamenjavi zneskov v okviru regionalnih zgornjih mej dodeljenih sredstev (s sedanjih 10 % med regijami na 20 %), vendar le, kadar je treba obravnavati nujne in krizne situacije, do katerih lahko pride v obdobju mandata in ki so priznane kot pomembne prednostne naloge za zunanjo politiko Unije, zlasti kar zadeva Ukrajino in regije, povezane z odzivom na migracije, ali morebitne prihodnje izzive do konca mandata za obdobje 2014–2020 2 . Prerazporeditev se ne bi mogla uporabljati za novi mandat za zasebni sektor v višini 2,3 milijarde EUR, povezan z migracijami, in znesek 1,4 milijarde EUR za projekte javnega sektorja, povezane z reševanjem migracijske krize.

3.SEDANJI POLITIČNI OKVIR, VKLJUČNO S POBUDO EIB ZA ODPORNOST

Nedavno so se pojavili in razvili jasni politični dejavniki v zvezi z zunanjimi ukrepi Unije, ki jih je treba upoštevati pri vmesnem pregledu mandata EIB za zunanja posojila, zlasti:

nujno delo v zvezi z zunanjo razsežnostjo migracijske krize v EU in potencialna vloga EIB,

obsežnejše delo v zvezi s cilji trajnostnega razvoja in financiranjem razvoja (akcijska agenda iz Adis Abebe, ki potrjuje, da je treba za podpiranje naložb preseči uradno razvojno pomoč),

program na področju podnebnih sprememb, zlasti po 21. konferenci o podnebnih spremembah v Parizu,

delo v zvezi z gospodarsko diplomacijo v podporo internacionalizaciji podjetij v EU.

3.1 Zunanja razsežnost migracijske krize v EU

EIB je nedavno na zahtevo Evropskega sveta z dne 18. marca 2016 predlagala pobudo za mobilizacijo dodatnega financiranja v podporo trajnostni rasti, osnovni infrastrukturi in socialni koheziji v državah južnega sosedstva in Zahodnega Balkana, ki se soočajo z migracijsko krizo. Odbor EIB je 16. junija 2016 v odgovor na sklepe Evropskega sveta z dne 18. marca 2016 obravnaval dokument, ki je bil podlaga za predlog EIB Evropskemu svetu. Evropski svet je v sklepih z dne 28. junija 2016 izjavil, da „bo pobuda Evropske investicijske banke za države v južnem sosedstvu in na Zahodnem Balkanu, ki je prvi korak v novem okviru sodelovanja, pripomogla k spodbujanju naložb v partnerskih državah, zato jo v celoti podpiramo“.

Zaradi navedene krize so potrebe južnega sosedstva in Zahodnega Balkana raznolike, pri čemer EIB namerava sodelovati na dva načina, ki prispevata h gospodarski odpornosti in ohranjata trajnostni razvoj, in sicer naj bi:

•obravnavala povečane potrebe po infrastrukturi in z njo povezanih storitvah zaradi nenadne rasti prebivalstva z zagotavljanjem podpore EIB v javnem sektorju (vključno z občinami in subjekti javnega sektorja),

•povečala zaposlitvene možnosti v gostiteljskih in begunskih skupnostih, da se pospeši gospodarsko vključevanje in omogoči beguncem, da postanejo samostojni. Ta izziv bi bilo mogoče obravnavati s podporo EIB v zasebnem sektorju (MSP, podjetniško financiranje, mikrofinanciranje).

Predlog EIB (t. i. „pobuda za odpornost“) je zasnovan na treh gradnikih:

­gradnik 1: okrepitev dejavnosti, ki so mogoče v skladu z obstoječimi okviri,

­gradnik 2: razširitev nabora produktov, ki so na voljo v regijah, predvsem za podporo javnemu sektorju,

­gradnik 3: razširitev nabora produktov, ki so na voljo v regijah, predvsem za podporo zasebnemu sektorju.

Gradnika 2 in 3 bi morala biti v celoti usmerjena v pomoč beguncem in gostiteljskim skupnostim na območjih, kjer vladajo krizne razmere.

Kar zadeva skupno zgornjo mejo mandata, Komisija na podlagi ugotovitev vmesnega pregleda in glede na pobudo EIB za odpornost predlaga naslednje:

•    Sprosti se neobvezni znesek v višini 3 milijarde EUR z razdelitvijo regionalnih zgornjih mej, kot je predlagana v tabeli 3 . Komisija predlaga, da bi bilo treba podporo EIB za javni sektor v višini 1,4 milijarde EUR, namenjeno beguncem in gostiteljskim skupnostim (gradnik 2 pobude za odpornost), vključiti v okvir sproščenega neobveznega mandata v višini 3 milijarde EUR.

•    Ustvari se dodatna zgornja meja za mandat EIB za zasebni sektor v višini 2,3 milijarde EUR (gradnik 3 v okviru pobude EIB za odpornost), hkrati pa se uvede skupno jamstvo za financiranje v zasebnem sektorju, ki je neposredno povezano z begunci in gostiteljskimi skupnostmi, ter tako razširi kritje jamstva EU na poslovna tveganja.

•    EIB se omogoči več prožnosti pri zamenjavi zneskov v okviru regionalnih zgornjih mej dodeljenih sredstev (s sedanjih 10 % med regijami na 20 %), vendar samo v smeri visoko prednostnih regij za Unijo, zlasti Ukrajine in regij, povezanih z odzivom na migracije, ali morebitnih prihodnjih izzivov do konca mandata za obdobje 2014–2020. Povečana prožnost pa ne velja za novi mandat EIB za zasebni sektor v okviru pobude EIB za odpornost.

Z navedenimi spremembami bi se jamstvo v okviru mandata za zunanja posojila povečalo za skupno 5,3 milijarde EUR, vključno z neobveznim dodatnim zneskom v višini 3 milijarde EUR. V okviru neobveznega zneska Komisija predlaga ohranitev deležev za Azijo, Latinsko Ameriko in Južno Afriko. V okviru tega zneska in na podlagi napovedi EIB Komisija predlaga tudi, da se povečanje v višini 1,4 milijarde EUR v okviru pobude za odpornost razdeli med predpristopne države (500 milijonov EUR, samo države Zahodnega balkana) in sredozemske države (900 milijonov EUR). Preostali del neobveznega zneska bi bil dodeljen vzhodnemu sosedstvu (1 177 milijonov EUR), s čimer bi se delež tega sosedstva več kot podvojil in bi se omogočilo vsaj delno nadaljevanje povečanega poslovanja v regiji, zlasti v Ukrajini. Poleg tega bi se (prav tako na podlagi napovedi EIB) znesek v višini 2,3 milijarde EUR za financiranje EIB v zasebnem sektorju za begunce razdelil med predpristopne države (440 milijonov EUR, ponovno samo države Zahodnega Balkana) in sredozemske države (1 860 milijonov EUR).

(Glej predlagano razdelitev po regijah in podregijah v tabeli 3 ).

Tabela 3. Predlog za razdelitev po regijah 

V milijonih EUR

3.2 Cilji trajnostnega razvoja

Unija je od leta 2015 zavezana prispevati k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Leta 2016 se je uradno začela izvajati agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 , ki so jo svetovni voditelji v okviru Združenih narodov sprejeli septembra 2015. Nova agenda poziva, naj se začnejo prizadevanja za doseganje 17 ciljev trajnostnega razvoja v naslednjih 15 letih. Cilji in financiranje v okviru mandata za zunanja posojila so na splošno skladni s cilji trajnostnega razvoja, pri čemer se pričakuje, da bodo neposredno prispevali k nekaterim ciljem, kot so čista voda in sanitarne storitve, cenovno dostopna in čista energija, industrija, inovacije in infrastruktura, trajnostna mesta in skupnosti, podnebne spremembe, dostojno delo ter gospodarska rast. Poleg tega mandat za zunanja posojila, predvsem z razvojem infrastrukture v sektorjih (kmetijstvo, izobraževanje itd.), za katere se pričakuje, da bodo imeli vplivno vlogo, posredno prispeva k naslednjim ciljem trajnostnega razvoja: odprava revščine in lakote, zdravje in dobro počutje, kakovostno izobraževanje, enakost spolov, zmanjšanje neenakosti, odgovorna poraba in proizvodnja, življenje v vodi, mir, pravičnost in močne institucije ter partnerstva za doseganje ciljev. V okviru tega bi moral mandat EIB okrepiti njen prispevek k ciljem trajnostnega razvoja, zlasti s poudarkom na trajnostnem gospodarskem razvoju, ki je eden od treh splošnih ciljev mandata.

3.3 Pariški sporazum o podnebnih spremembah

S Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah so se vlade dogovorile, da bodo globalno segrevanje omejile na precej pod 2 °C nad temperaturami v predindustrijski dobi in da bodo v ta namen z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami čim prej zmanjšale emisije toplogrednih plinov. Zavezale so se tudi, da bodo podprle države v razvoju pri njihovih prizadevanjih za prilagajanje podnebnim spremembam.

V tem okviru Unija že sprejema ukrepe za izvajanje cilja glede zmanjšanja emisij za vsaj 40 % do leta 2030. Financiranje EIB, izvedeno v okviru mandata, je del teh prizadevanj. Mandat znatno prispeva k ciljem na področju podnebnih sprememb (eden od treh splošnih ciljev mandata) z obsegom financiranja, ki predstavlja 40 % celotnega financiranja EIB, pri čemer je velik poudarek na blažitvi podnebnih sprememb (92 % financiranja EIB) in prilagajanju podnebnim spremembam (8 %). Mandat je dobro usklajen s stalnimi prizadevanji Unije in mednarodne skupnosti za doseganje ciljev na področju podnebnih sprememb (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov).

3.4 Gospodarska diplomacija

Namen trenutnih razprav o strategiji Unije za internacionalizacijo evropskih podjetij je podpreti podjetja, ki želijo poslovati v tujini, spodbujati skupne standarde za podjetja, hkrati pa privabljati naložbe v Unijo. Trenutne razprave se osredotočajo na potrebo po usklajevanju in racionalizaciji prizadevanj Unije na področju politik, akterjev in instrumentov, ki že prispevajo h gospodarski diplomaciji. Glavna ovira za internacionalizacijo podjetij v Uniji je dostop do financiranja. Gospodarska diplomacija Unije bi se morala osredotočiti tudi na pogoje financiranja za odpravo ovir, kot je omejitev dostopa do financiranja za internacionalizacijo podjetij iz EU. Na tem področju se pričakuje, da bo EIB ključni akter, zlasti ker se njen mandat osredotoča na financiranje zunaj Unije in spodbuja gospodarske subjekte iz EU v tujini, vključno z MSP.

4.    UGOTOVITVE VMESNEGA PREGLEDA

V okviru zunanje ocene je bilo ugotovljeno naslednje:

Mandat za zunanja posojila je dobro usklajen s prednostnimi nalogami Unije in je zagotovil zadostno prožnost za odzivanje na krizne razmere na podlagi zadostne rezerve za regionalne zgornje meje in podomejitve v prvih letih izvajanja mandata, vendar je to privedlo do prekomernega izkoriščanja zgornjih mej v nekaterih regijah (vzhodno sosedstvo, Azija in Srednja Azija).

Pri financiranju so bila upoštevana pravila o politiki dodeljevanja, pri čemer so bile države z bonitetno oceno naložbenega razreda, ki so upravičene do jamstva EU, bolj vprašljive.

Okvir EIB za merjenje rezultatov je po štirih letih izvajanja dobro prilagojen operativnim ciljem.

Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo možnosti za izboljšave pri poročanju Uniji s strani EIB v okviru priprave letnega poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB, izvedenem na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU.

Usklajevanje z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami ter delegacijami EU v okviru kombiniranega mehanizma je bilo učinkovito.

Kar zadeva dodano vrednost financiranja EIB v okviru mandata za zunanja posojila, je bila EIB zmožna financirati projekte v državah z nizko bonitetno oceno. Dodana vrednost financiranja EIB je še posebej pomembna v smislu obrestne mere in zapadlosti (zlasti za podporo MSP) ter nefinančnih koristi, kot sta tehnična pomoč ter spodbujanje dobrih standardov in standardov glede javnih naročil.

Poročilo poudarja, da pomanjkanje financiranja v lokalni valuti predstavlja omejitev dodane vrednosti, pri čemer je posojilojemalec tisti, ki krije tveganje spremembe.

Kar zadeva podnebne spremembe, rezultati ob koncu leta 2015 presegajo cilj glede 25 % celotnega financiranja EIB, saj je obseg financiranja predstavljal 40 % celotnega financiranja.

V poročilu je bilo ugotovljeno, da bi bilo mogoče povečati prepoznavnost Unije na ravni končnih upravičencev.

5.    KLJUČNI ELEMENTI PREDLOGA KOMISIJE

Na podlagi ocene Komisije glede ugotovitev vmesnega pregleda iz poglavja 4 in političnega okvira, vključno s pobudo EIB za odpornost, kot je predstavljena v poglavju 3, je ključne elemente, ki bodo uvedeni v novem sklepu, mogoče povzeti, kot sledi:

Aktivira se neobvezni dodatni znesek v višini 3 milijarde EUR: s tem neobveznim mandatom se bodo sorazmerno povišale regionalne zgornje meje, vključno z 1,4 milijarde EUR v okviru pobude EIB za odpornost (gradnik 2) za financiranje, ki vključujejo enakovredne javne institucije.

Doda se nov horizontalni splošni cilj, ki zajema odziv na migracijsko krizo.

Neobvezni dodatni znesek v višini 3 milijarde EUR bo vključeval znesek v višini 1,4 milijarde EUR, povezan s pobudo EIB za odpornost (gradnik 2) za financiranje, ki vključuje enakovredne javne institucije. Navedeni znesek v višini 1,4 milijarde EUR bo razdeljen med regiji predpristopnih in sredozemskih držav.

Poviša se skupna zgornja meja za 2,3 milijarde EUR za financiranje EIB v zasebnem sektorju (gradnik 3), ki se uporablja za projekte v podporo beguncem in/ali gostiteljskim skupnostim. Tudi ta znesek bo razdeljen med regiji predpristopnih in sredozemskih držav na podlagi napovedi EIB. V zvezi s tem in za navedeni znesek se kritje jamstva EU za navedeno financiranje razširi na vsa plačila, ki so dolgovana EIB, vendar jih ta še ni prejela (v nadaljnjem besedilu: skupno jamstvo), namesto da se uporablja le jamstvo pri političnem tveganju, kot je trenutno določeno v Sklepu. Skupno jamstvo v zvezi z novim mandatom se povrne. Prihodki se bodo plačevali v Jamstveni sklad za zunanje ukrepe. Zato se zgornja meja financiranja EIB v okviru jamstva EU poviša na 32,3 milijarde EUR.

Kar zadeva okvir za merjenje rezultatov, mora EIB razviti in izvajati kazalnike za projekte, ki zagotavljajo strateški odziv na migracijsko krizo. V okviru letnega poročanja Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranju EIB je vključena ocena učinka financiranja EIB na migracijsko krizo.

Pregled seznama upravičenih držav: države z visokim dohodkom in v visokih naložbenih razredih, kot so Brunej, Čile, Islandija, Izrael, Južna Koreja in Singapur, ter kitajski posebni upravni območji Hongkong in Macao se črtajo s seznama upravičenih držav.

Uvede se več prožnosti, in sicer tako, da se EIB omogoči, da v obdobju mandata poveča prerazporeditev sredstev med regijami in podregijami. Potrebno je več prožnosti, da se omogoči obravnavanje nujnih situacij in odzivanje na krizne situacije, do katerih lahko pride v določeni regiji v obdobju mandata. Prerazporeditev med regijami se poveča z 10 % na 20 %. Prerazporeditev se ne uporablja za 2,3 milijarde EUR, dodeljenih mandatu za zasebni sektor, in za 1,4 milijarde EUR, namenjenih projektom javnega sektorja za obravnavanje migracijske krize.

Okrepi se razsežnost mandata glede podnebnih sprememb. Obseg financiranja EIB za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bi moral prispevati k povečanju deleža posojil EIB v podporo naložbam, povezanim s podnebjem, v državah v razvoju, in sicer s 25 % na 35 % do leta 2020. V obdobju, ki ga zajema Sklep, bi moral, ob upoštevanju novih prednostnih nalog mandata, najmanjši obseg tega financiranja še vedno pomeniti 25 % celotnega financiranja EIB, hkrati pa bi si morala EIB prizadevati za ohranitev trenutno visoke stopnje uspešnosti. Vključi se sklicevanje na Pariški sporazum, sprejet na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

Okrepiti je treba podporo EIB za MSP iz Unije (internacionalizacija podjetij v EU).

Poudarjen je neposredni prispevek mandata EIB k doseganju nekaterih ciljev trajnostnega razvoja.

6.    PRORAČUNSKE POSLEDICE POVIŠANJA SKUPNE ZGORNJE MEJE

Predlog predvideva povišanje skupne zgornje meje financiranja EIB v okviru jamstva EU v obdobju 2014–2020 z aktiviranjem neobveznega zneska v višini 3 milijarde EUR iz Sklepa in uvedbo novega mandata za posojila za projekte zasebnega sektorja, ki zagotavljajo odziv na migracijsko krizo, v vrednosti 2,3 milijarde EUR. Skupna zgornja meja bo skupaj znašala 32,3 milijarde EUR ter bo razdeljena na regionalne zgornje meje in podomejitve.

Dodatne proračunske potrebe glede zagotavljanja sredstev Jamstvenega sklada, ki so povezane s skupnim povišanjem skupne zgornje meje mandata (+5,3 milijarde EUR), se bodo financirale iz proračunske vrstice Unije za zagotavljanje sredstev Jamstvenega sklada v okviru večletnega finančnega okvira. Učinek na potrebe glede zagotavljanja sredstev Jamstvenega sklada se izračuna na podlagi pričakovanih vzorcev izplačil in povračil zajamčenih posojil, ki bodo razporejena v sedanjem in naslednjem makrofinančnem okviru, kot je opisano v tabeli 4 .

Tabela 4. Neporavnana posojila v obdobju 2014–2026 skupaj – EIB, makrofinančna pomoč in EURATOM

V milijonih EUR

Zmanjšanje neporavnanega zneska od leta 2021 je povezano z odsotnostjo napovedi za naslednje obdobje mandata EIB.

Tabela 5 prikazuje dodatne letne proračunske potrebe zaradi učinka povišanja skupne zgornje meje mandata na 32,3 milijarde EUR. Zato bi bilo treba za obdobje 2018–2020 (v sedanjem makrofinančnem okviru) dodatne proračunske potrebe omejiti na 115 milijonov EUR (glej tabelo 5 ).

Tabela 5. Dodatne potrebe glede zagotavljanja sredstev pod zgornjo mejo 32,3 milijarde EUR

V milijonih EUR

Kar zadeva učinek razširitve jamstva EU (skupno jamstvo) na nekatere projekte EIB v zasebnem sektorju, povezane z migracijsko krizo, do meje 2,3 milijarde EUR (gradnik 3), bi bil profil tveganja bolj tvegan od trenutne izpostavljenosti mandata za financiranje v zasebnem sektorju. Ob upoštevanju navedenega bi se lahko učinek ublažil s premijami za tveganje, ki bi jih EIB zaračunavala zasebnim posojilojemalcem. Prihodki iz premij za tveganje, ustvarjeni s financiranjem EIB v zasebnem sektorju v okviru podpore za migracijsko krizo, bi se vložili nazaj v Jamstveni sklad in bi morali pomeniti nov vir prihodkov Sklada po reviziji Uredbe (ES, Euratom) št. 480/2009 6 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. Namen teh novih prilivov je zagotoviti, da se zgornje meje financiranja EIB na podlagi Sklepa ohranijo na primerni ravni do konca obdobja 2014–2020.

(1)

Glej stran 13 delovnega dokumenta služb Komisije o vmesni oceni uporabe mandata EIB za zunanja posojila.

(2)

Glej tudi poglavje 3.

(3)

Znesek vključuje posojila v višini 1,4 milijarde EUR v okviru gradnika 2 pobude EIB za odpornost.

(4)

UL L 145, 10.6.2009, str. 10–14.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 584 final

PRILOGA

Izračun dodatne potrebe glede zagotavljanja sredstev Jamstvenega sklada na podlagi povišanja skupne zgornje meje v višini 5,3 milijarde EUR

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o vmesnem pregledu uporabe Sklepa št. 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije

{SWD(2016) 294 final}
{SWD(2016) 295 final}

PRILOGA I

Izračun dodatne potrebe glede zagotavljanja sredstev Jamstvenega sklada na podlagi povišanja skupne zgornje meje v višini 5,3 milijarde EUR

Sredstva Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe se trenutno zagotavljajo iz proračuna Unije, da se ohrani raven Sklada v ciljnem znesku, določenem z Uredbo (ES, Euratom) št. 480/2009, tj. 9 % skupnih neporavnanih posojil EIB, posojil v okviru makrofinančne pomoči in posojil Euratom.

Kar zadeva učinek aktiviranja 3 milijard EUR in učinek pobude za odpornost na zagotavljanje sredstev Jamstvenega sklada, so bila uporabljena pravila, ki urejajo delovanje Sklada, v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe. V skladu z navedeno uredbo se sredstva za posojila zagotavljajo na podlagi skupnih neporavnanih zajamčenih zneskov, kot sledi:

–    Znesek za zagotavljanje sredstev Jamstvenega sklada se izračuna na začetku leta t1 kot razlika med ciljnim zneskom Sklada (9 % skupnih neporavnanih zajamčenih zneskov, ki se jim prištejejo natečene obresti) in vrednostjo neto premoženja Sklada ob koncu leta t0. Vrednost neto premoženja Sklada ob koncu vsakega leta vključuje prihodke od vložene likvidnosti Sklada in nadaljevanje učinka neporavnanih obveznosti Sirije.

–    V okviru postopka načrtovanja proračuna v letu t1 se ustrezni znesek za zagotavljanje sredstev vključi v predhodni proračun za leto t2 in navede v končnem proračunu.

–    Sredstva Sklada se zagotavljajo z enkratnim plačilom iz proračunske vrstice 01.03.06 na začetku leta t2.