EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2016

COM(2016) 405 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju dela v okviru programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem v letu 2015 in prejšnjih letih

1Uvod

To poročilo obravnava napredek v letu 2015 in prejšnjih letih v okviru programov pomoči Evropske unije pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem. Izpolnjuje zahteve poročanja ustreznih uredb Sveta 1 , 2 , in je osnova za sprejetje naslednjih letnih delovnih programov pod programi pomoči.

Programi pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn – namen, proračun in področje uporabe

Po pristopu k Evropski uniji so se Bolgarija, Litva in Slovaška zavezale, da bodo pred predvidenim koncem načrtovane življenjske dobe zaprle osem starih jedrskih elektrarn sovjetske zasnove. V zameno se je EU zavezala, da bo navedenim trem državam članicam zagotovila finančno pomoč za razgradnjo določenih elektrarn, in sicer:

enot 1 do 4 jedrske elektrarne Kozloduj v Bolgariji,

jedrske elektrarne Ignalina v Litvi, ter

jedrske elektrarne Bohunice V1 na Slovaškem.

Od leta 2014 je področje uporabe programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn1,2 osredotočeno na pomoč zadevnim državam članicam pri izvedbi stabilnega postopka za dosego dokončnega stanja razgradnje, hkrati pa zagotavlja uporabo najvišjih varnostnih standardov.

V vseh treh primerih je dokončno stanje opredeljeno kot degradirano območje: razgrajene bodo stavbe jedrskega reaktorja in tiste pomožne stavbe, ki niso namenjene ponovni uporabi; blizu površja bodo zgrajena ali dograjena odložišča za odstranitev nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz razgradnje; začela bodo obratovati začasna skladišča za izrabljeno gorivo in radioaktivne odpadke, ki se jih ne sme odlagati na odlagališča blizu površja. Poleg razgradnje vsaka država članica v svojem nacionalnem programu za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki obravnava tudi odstranjevanje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče, kot je določeno v ustrezni direktivi 3 .

Sedanji program pomoči ne predvideva nove finančne podpore ukrepom za ublažitev v energetskem sektorju 4 , vendar se bo izvajanje obstoječih projektov nadaljevalo več let.

Člen 2 vsake izmed dveh uredb1,2 opredeljuje glavne konkretne cilje programov za razgradnjo za obdobje financiranja 2014–2020. Ti cilji so podrobneje opredeljeni v izvedbenih postopkih 5 , ki jih je Komisija sprejela avgusta 2014 in novi izhodiščni scenariji so bili določeni za vsak program razgradnje do posameznega končnega stanja.

Tabela 1 – sredstva za programe razgradnje po viru na dan 30. 6. 2015 (v milijonih EUR)

Tabela 2 – Glavne izhodiščne številke in pomanjkljivosti

2Upravljanje programa

2.1Metoda izvajanja

Komisija izvaja programe pomoči v okviru posrednega upravljanja. Od leta 2001 so naloge izvajanja zaupane Evropski banki za obnovo in razvoj (EBOR), s prispevki trem mednarodnim podpornim skladom za razgradnjo. V Litvi je od leta 2003 za vedno večji del nalog pooblaščena nacionalna centralna agencija za vodenje projektov (CPMA). Program Ignalina se torej upravlja na dva načina.

Leta 2015 so službe Komisije na zahtevo Slovaške republike ocenile nacionalno slovaško agencijo za inovacijo in energijo (SIEA) s ciljem vzpostavitve novega izvedbenega kanala za program Bohunice. O pogojih sporazuma o prenosu pooblastil trenutno potekajo pogajanja.

2.2Letno načrtovanje in spremljanje

Komisija spodbuja prehod na popolno lastništvo nad razgradnjo na nacionalni ravni. V skladu s tem vsaka država članica imenuje koordinatorja programa (na ministrski ravni ali ravni državnega sekretarja), ki je odgovoren za načrtovanje, usklajevanje in spremljanje posameznega programa razgradnje na nacionalni ravni.

Koordinatorji programa morajo predložiti letne delovne programe, ki jih Komisija odobri in sprejme skupaj s sklepi o financiranju. Poleg tega nadzorni odbor za vsako državo članico izvaja dejavnosti spremljanja in poročanja. Komisija je članica teh odborov in srečanja vodi skupaj s koordinatorji programa.

V letu 2014 se je postopoma razvijal in izvajal novi postopkovni okvir. Leta 2015 so odbori za spremljanje v celoti delovali v vsaki državi članici poleg skupščine prispevajočih ustreznih mednarodnih podpornih skladov za razgradnjo. Službe Komisije so podpirale upravičence pri izvajanju metodologije prislužene vrednosti 10 za merjenje napredka in uspešnosti. To poročilo temelji na rezultatih, ki so jih pridobili odbori za spremljanje.

Službe Komisije so leta 2015 svoje terensko spremljanje osredotočile na sisteme za zaščito pred sevanjem, v skladu z zahtevo, da se zagotovi uporaba najvišjih varnostnih standardov. Dokončanje teh posebnih ukrepov spremljanja je predvideno za leto 2016 in naj bi prineslo dodatne kazalnike uspešnosti, povezane z varnostjo.

2.3Revizije in ocene

Programi pomoči so predmet rednih revizij in ocen.

Leta 2015 je služba Komisije za notranjo revizijo – v okviru lastnega notranjega revizijskega programa – opravila revizijo upravljanja in nadzora programov pomoči. Po kritičnih ugotovitvah v zvezi oceno leta 2014 o predhodnih pogojenostih, ki izhajajo iz ustreznih predpisov1,2, je Generalni direktorat Komisije za energetiko izrazil pridržek zaradi nesistematične pomanjkljivosti v sistemu notranjega nadzora in začel izvajati akcijski načrt zlasti za izvedbo poglobljene ocene zanesljivosti finančnih načrtov v posamezni državi članici za varno dokončanje razgradnje.

Evropsko računsko sodišče je po prejšnji reviziji prav tako začelo z revizijo smotrnosti poslovanja 11 . Novo poročilo o reviziji se pričakuje v letu 2016.

Službe Komisije bodo leta 2016 začele potrebne dejavnosti za pripravo vmesne ocene programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn.

2.4Izvrševanje proračuna

Komisija je v letih 2014 in 2015 sprejela letne delovne programe in z njimi povezane sklepe o financiranju 12 , 13 , ki so potekali 30. oktobra 2014 in 30. julija 2015.

Ustrezni sporazumi o prenosu pooblastil z izvedbenimi organi (EBRD, CPMA) so bili podpisani junija 2015. Vsa namenska sredstva za leto 2014 so bila dodeljena v skladu s sporazumi z dne 5. junija 2015 (v nadaljnjem besedilu: EBRD) ter 5. oktobra 2015 (CPMA). Sredstva iz leta 2015, namenjena Bolgariji in Litvi, so bila dodeljena 23. decembra 2015 (EBRD) ter 23. oktobra 2015 (CPMA); dodelitev sredstev iz leta 2015 za Slovaško je še v postopku dokončanja sklenitve sporazuma o prenosu pooblastil s SIEA, o katerem trenutno potekajo pogajanja.

Komisija je prenesla sredstva na EBRD in CPMA na podlagi predvidenih pogodbenih potreb in napredka pri izvajanju projekta.

3Napredek in učinkovitost

Vsi reaktorji so zaprti, izpraznjena so vsa jedra razen enega 14 . Doseženi so bili ključni mejniki, v Bolgariji in na Slovaškem so bila izdana dovoljenja za razgradnjo, v Litvi pa je obratovanje infrastrukture za izrabljeno gorivo in ravnanje z odpadki vstopilo v fazo hladnih testov. Ti dosežki predstavljajo pomembne korake k večji varnosti na lokacijah.

Znaten napredek je bil dosežen pri vseh treh programih razgradnje – posebej je opazen tam, kjer zaradi dejavnosti razgradnje nastajajo velike količine materialov, predvsem za čiščenje in recikliranje.

Na referenčni datum za poročanje, 30. junija 2015, je bila izvedba na splošno v skladu s pričakovanji – z nekaj izjemnimi dosežki, prisotna pa so bila tudi tveganja.

3.1Bolgarija – jedrska elektrarna Kozloduj

Enote 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj (JE) so reaktorji VVER 440/230: enoti 1 in 2 sta bili zaprti leta 2002, enoti 3 in 4 pa leta 2006.

Enoti 1 in 2 sta od leta 2008 pod nadzorom bolgarskega državnega podjetja za radioaktivne odpadke (SERAW). Enoti 3 in 4 sta prosti goriva od julija 2012, marca 2013 pa sta bili iz elektrarne preneseni na SERAW. SERAW deluje pod nadzorom ministrstva za energijo in je imetnik dovoljenja/izvajalec, zadolžen za razgradnjo enot 1–4 jedrske elektrarne Kozloduj in prihodnje nacionalno odlagališče (NDF).

Osnovni scenarij programa

Komisija je sprejela osnovni scenarij programa v Prilogi 4 k postopkom izvajanja6. Osnovni scenarij je utemeljen v načrtu za razgradnjo jedrske elektrarne Kozloduj, ki so ga potrdili bolgarski organi, kot je bilo potrjeno v dovoljenju za razgradnjo. Načrt je skladen z nacionalno opredeljenimi zahtevami in izpolnjuje standarde Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA).

V primerjavi s prejšnjimi različicami je v revidiranem načrtu datum zaključka programa preložen za pet let in nova (2013) ocena stroškov v višini 1 107 milijona EUR predstavlja zmanjšanje za 11 %.

Napredek

Cilji, ki jih je bilo treba doseči do referenčnega datuma za poročanje, so bili doseženi v skladu z osnovnim scenarijem.

Bazeni in jedra reaktorjev so izpraznjeni in novembra 2014 je bilo izdano dovoljenje za razgradnjo enot 1–2 jedrske elektrarne Kozloduj. Aprila 2015 je SERAW bolgarski regulativni agenciji za jedrsko varnost predložil vlogo za dovoljenje za razgradnjo enot 3–4, vendar dovoljenje ne bo izdano januarja 2016, kot je bilo načrtovano. Razgradnja turbinske dvorane je enakomerno napredovala.

Uspešnost

Splošna uspešnost je bila zadovoljiva. Količina proizvedenih odpadnih kovin v turbinski dvorani je dosegla 83 % načrtovane vrednosti. V nasprotju s tem je porušeni beton v turbinski dvorani presegel cilj za 66 %.

Uspešnost načrta je bila optimalna za številne projekte razgradnje 15 , vendar pa zamud pri nekaterih projektih ni bilo mogoče preprečiti. Največ tveganj za zamudo je nastalo zlasti zaradi pravnih izzivov na področju presoje vplivov na okolje, povezanih z uresničitvijo zmanjšanja količine radioaktivnih odpadkov in programom razgradnje. Ta tveganja so bila odpravljena z zavrnitvijo dokončnih pozivov bolgarskega vrhovnega upravnega sodišča.

Nasprotno pa uspešnost pri uresničevanju časovnega načrta za projekte NDF ni bila optimalna, ker je bilo treba ponovno izvesti ustrezno presojo vplivov na okolje.

V obdobju poročanja se je program na splošno soočal s tveganji iz upravnih in ne tehničnih vzrokov. To potrjuje tudi odlog izdaje dovoljenja za razgradnjo enot 3 in 4 jedrske elektrarne Kozloduj. Ta tveganja ogrožajo kritično pot programa, ki jo je treba obravnavati v letnem programu dela za leto 2016.

V letih 2014 in 2015 je bila prislužena vrednost projektov usklajena z dejanskimi stroški, kar kaže na zadovoljivo stroškovno učinkovitost.

Sofinanciranje

Na dan 31. decembra 2014 so bolgarski nacionalni viri financiranja skupaj znašali 147 milijonov EUR, kar ustreza približno 13 % ocenjenih stroškov programa za razgradnjo. Na podlagi trenutno dostopnih informacij finančni primanjkljaj do leta 2020 ni pričakovan. Junija 2015 je finančni primanjkljaj za obdobje 2021–2030 znašal približno 150 milijonov EUR (glej tabelo 2), tj. 14 % skupnih ocenjenih stroškov, ki naj bi jih program razgradnje dosegel v dokončnem stanju leta 2030.

V prvi polovici leta 2015 je bilo zabeleženo zmanjšanje finančnega primanjkljaja zaradi prerazporeditev iz energetskega sektorja 16 za razgradnjo IDSF Kozloduj. Bolgarija namerava povečati nacionalni prispevek po letu 2020 s skladi, pridobljenimi s prodajo elektrike enot 5 in 6 jedrske elektrarne Kozloduj, ki sta v procesu dolgotrajnega obratovanja.

3.2Litva – jedrska elektrarna Ignalina

Jedrska elektrarna Ignalina sestoji iz dveh reaktorjev RBMK 1500: enota 1 je bila zaprta leta 2004, enota 2 pa leta 2009.

Litovsko državno podjetje Jedrska elektrarna Ignalina (INPP) je imetnik dovoljenja/izvajalec, zadolžen za objekte v postopku razgradnje in naprave za odstranjevanje odpadkov. Deluje pod nadzorom ministrstva za energijo.

Osnovni scenarij programa

Komisija je sprejela osnovni scenarij programa v Prilogi 2 k postopkom izvajanja6. Osnovni scenarij je utemeljen v končnem načrtu za razgradnjo, ki ga je potrdil minister za energijo Republike Litve 25. avgusta 2014. Načrt je skladen z nacionalno opredeljenimi zahtevami in izpolnjuje standarde IAEA.

Načrt iz avgusta 2014 sledi temeljitemu pregledu prejšnje različice (julij 2005), vključno z reorganizacijo strukture razčlenitve del in strukture stroškov ter vključitvijo več dejavnosti, ki so bile prvotno izpuščene. To je pripeljalo do podvajanja ocen stroškov in preložitve končnega datuma programa za 9 let.

Napredek

Cilji, ki jih je bilo treba doseči do septembra 201516, so bili doseženi v skladu z osnovnim scenarijem.

Ključni projekti za izpraznitev reaktorja so dosegli pomembne mejnike: oktobra 2015 so bila dokončana montažna dela v dvoranah z bazeni izrabljenega goriva in začeli so se hladni testi za začetek obratovanja.

Poleg tega so se avgusta 2015 začeli hladni testi za začetek obratovanja predelave radioaktivnih odpadkov in začasnih skladišč.

Dejavnosti dekontaminacije in razgradnje v turbinski dvorani so znatno napredovale, fizični napredek znaša 97 % v enoti 1 in 15 % v enoti 2.

Uspešnost

Do septembra 2015 je bila splošna uspešnost zadovoljiva. Zneski razgrajene opreme so načrtovane količine presegli za približno 40 %. Celotna količina obdelanih in shranjenih radioaktivnih odpadkov je bila v skladu z načrtom (cilj obdelave je bil presežen za 5 %, shranjevanje pa je bilo za 6 % nižje od načrtovanega), čeprav je bila uspešnost pri posameznih kategorijah odpadkov včasih boljša ali pa slabša od predvidenih ocen.

Uspešnost pri uresničevanju časovnega načrta je na nekaterih področjih treba izboljšati, vendar pa zamude, do katerih je prišlo do referenčnega datuma za poročanje, niso vplivale na kritično pot programa. Velik uspeh pri zmanjševanju vodstvenega tveganja je bil dosežen z resolucijo dolgotrajnega pogodbenega spora brez stroškov, ki utegnejo vplivati na kritičen projekt (začasno skladišče izrabljenega goriva), kar je ključno za izpolnitev glavnega cilja EU za finančno pomoč v tem finančnem okviru, tj. odstranitev izrabljenega goriva iz reaktorskih zgradb.

Prislužena vrednost projektov je bila usklajena z dejanskimi stroški, kar kaže na zadovoljivo stroškovno učinkovitost.

Sofinanciranje

Na dan 30. septembra 2015 so litovski nacionalni viri financirali projekte razgradnje in energetskega sektorja v višini 91 milijonov EUR oziroma 90 milijonov EUR. Na podlagi trenutnih informacij finančni primanjkljaj do leta 2020 ni pričakovan. Od začetka tega finančnega okvira je finančni primanjkljaj programa za razgradnjo za obdobje 2021–2038 v osnovi ostal nespremenjen in znaša 1,73 milijarde EUR (glej tabelo 2), tj. polovico celotnih ocenjenih stroškov za uresničitev dokončnega stanja programa razgradnje v letu 2038. Navedene podrobne ocene (glej razdelek 2.3) bodo preučile trdnost finančnih načrtov. V skladu z zadevno nacionalno zakonodajo 17 , ki je v veljavi, se bo litovska vlada za zagotovitev ustrezne dodatne pomoči EU pogajala po letu 2020. Vendar isti zakon zavezuje k zaračunavanju državnega proračuna za vse stroške, za katere ni na voljo drugih virov financiranja.

3.3Slovaška – jedrska elektrarna Bohunice V1

Jedrsko elektrarno Bohunice V1 sestavljata dva reaktorja VVER 440/230: enota 1 je bila dokončno zaprta leta 2006, enota 2 pa leta 2008.

Slovaško podjetje Jadrová a vyraďovacia spoločnosť (JAVYS) je pod nadzorom države prek ministrstva za gospodarstvo. JAVYS je imetnik dovoljenja/izvajalec, zadolžen za razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice V1 in napravo za odstranjevanje odpadkov.

Osnovni scenarij programa

Komisija je sprejela osnovni scenarij programa v Prilogi 3 k postopkom izvajanja6. Osnovni scenarij programa je utemeljen v podrobnem načrtu za razgradnjo jedrske elektrarne Bohunice V1 z dne 22. oktobra 2014.

Podrobni načrt za razgradnjo je usklajen z licenčno dokumentacijo za razgradnjo in je v skladu z nacionalno opredeljenimi zahtevami ter izpolnjuje standarde IAEA.

Podrobni načrt za razgradnjo temelji na prejšnjih dokumentih, torej na konceptualnem načrtu za razgradnjo (2006) in 1. fazi načrta za razgradnjo (2010) ter vključuje 2. fazo načrta za razgradnjo (2014). Podrobni načrt za razgradnjo ohranja izvirno strukturo razčlenitve del in prvotni končni datum programa (2025), vendar ponovno ocenjuje splošni načrt stroškov z 9-odstotnim povečanjem.

Napredek

Cilji, ki jih je bilo treba doseči do septembra 201516, so bili doseženi v skladu z osnovnim scenarijem.

Bazeni in jedra reaktorja so izpraznjeni, slovaški jedrski regulator pa je decembra 2014 izdal dovoljenje 18 za 2. stopnjo razgradnje jedrske elektrarne Bohunice V1.

V skladu z načrti so bili v turbinski dvorani in pomožnih zgradbah reaktorja V1 razgrajeni vsi sistemi razen enega.

V zvezi z ravnanjem z radioaktivnimi odpadki je treba poudariti uspešno izvedbo projekta C7-B za obdelavo blata in sorbentov. Proizvedenih je bilo več kot 5 000 sodov strjenih radioaktivnih odpadkov, ki so bili poslani v predelavo in odlaganje.

Uspešnost

Do septembra 2015 je bilo splošna uspešnost zadovoljiva, z nekaj izjemnimi točkami (npr. projekt C7-B). Količine proizvedenih konvencionalnih in nevarnih (neradioaktivnih) odpadkov so presegle načrtovane vrednosti, in sicer za 27 % oziroma 5 %. Proizvodnja pripravljenih radioaktivnih odpadkov za končno odlaganje je od leta 2014 dosegla 75 % načrtovane kumulativne vrednosti, vendar v skladu z rezultati projektov razgradnje/čiščenja in uvedbo ustreznih tehnoloških možnosti za optimizacijo količine odpadkov.

Uspešnost načrta je bila optimalna za številne projekte, vendar pa zamud pri nekaterih projektih ni bilo mogoče preprečiti. Do referenčnega datuma za poročanje tovrstne zamude niso vplivale na kritično pot programa. V zadnjem delu leta 2015 je bil večji projekt (projekt D2 – dekontaminacija primarnega tokokroga) prekinjen zaradi pogodbenih vprašanj. Zato bo to morda vplivalo na kritično pot programa. To tveganje je treba obravnavati v letnem delovnem programu Slovaške za leto 2016.

Prislužena vrednost projektov je bila usklajena z dejanskimi stroški, kar kaže na zadovoljivo stroškovno učinkovitost.

Sofinanciranje

Na dan 31. decembra 2014 so slovaški nacionalni viri financiranja skupaj znašali 372 milijonov EUR, kar ustreza približno 30 % ocenjenih stroškov programa za razgradnjo. Na podlagi trenutnih informacij finančni primanjkljaj do leta 2020 ni pričakovan. Junija 2015 je finančni primanjkljaj za obdobje 2021–2025 znašal približno 193 milijonov EUR (glej tabelo 2), tj. 15 % ocenjenih stroškov, ki naj bi jih doseglo končno stanje programa 19 .

3.4Projekti v energetskem sektorju

Konec leta 2013 so programi pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn prispevali k projektom v energetskem sektorju v skladu z ustreznimi nacionalnimi energetskimi politikami. Del sredstev, ki so bila dodeljena pred letom 2014, je še vedno na voljo za projekte v teku.

Bolgarija

Ponujena je bila pomoč za projekte na področju energijske učinkovitosti (na primer pri javnih poslopjih, cestni osvetljavi, rudarski opremi), prenosa in distribucije električne energije ter proizvodnje električne energije. Zaključeni sta bili dve tretjini projektov, izplačila pa znašajo 59 % prevzetih obveznosti.

Litva

Mednarodni podporni sklad za razgradnjo Ignaline je učinkovito in uspešno prispeval k projektom v podporo razvoju litovskega dela čezmejne elektroenergetske povezave med Litvo in Poljsko.

Prek CPMA je bila zagotovljena pomoč za projekte na področju energijske učinkovitosti (na primer za javne zgradbe in ulično razsvetljavo); izplačila znašajo okoli 50 % obveznosti.

Slovaška

Program pomoči je prispeval k ukrepom v sektorju prenosa ter k ukrepom energijske učinkovitosti v javnih stavbah. Dokončan je bil zadnji sklop projektov. V sektorju prenosa so bili dokončani tudi večji projekti. Skupno je bilo dokončanih 70 % projektov, izplačila pa znašajo 55 % prevzetih obveznosti.

4Sklepne ugotovitve

Opredelitev in potrditev načrtov za razgradnjo je pokazala, da so Bolgarija, Litva in Slovaška zavezane k prevzetju končne odgovornosti za razgradnjo zadevnih jedrskih elektrarn.

Potrebe po financiranju za dokončanje programov razgradnje so bile opredeljene po ugotovitvi vrzeli med potrebami in že zagotovljenimi sredstvi, h katerim pomembno prispeva program pomoči EU. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij finančnega primanjkljaja do leta 2020 ne pričakuje nobena izmed 3 držav. Izpolnjevanje ciljev finančnega okvira 2014–2020 bo bistveno izboljšalo varnostne razmere na vseh treh krajih delovanja. Ob koncu leta 2014 20 je priprava zahtevanih dodatnih sredstev na dolgi rok (po letu 2020) pokazala na potrebo po natančnem spremljanju, zlasti v Litvi.

Dosežen je bil precejšen napredek, ne le pri pripravljalnem delu in organizacijskih spremembah, temveč tudi pri dejanski odstranitvi objektov in opreme ter predelavi radioaktivnih odpadkov.

Podrobni cilji in kazalniki (ki so jih predlagale tri države članice in jih je odobrila Komisija s sprejetjem postopkov6) so omogočili natančno spremljanje dela napredka na podlagi kvantitativnih podatkov. Poleg tega so službe Komisije v sodelovanju z upravičenci uvedle metodologijo prislužene vrednosti v treh programih (glej tabelo B.2 v Prilogi), tako da je bila izboljšana tako primerljivost napredka pri izvajanju kot tudi učinkovitost nadzora Komisije.

Obeti

Izdaja dovoljenj v Bolgariji in na Slovaškem je omogočila začetek razgradnje osrednjih sistemov.

V Litvi bo obratovanje začasnega skladišča za izrabljeno gorivo s prenosom izrabljenega goriva v suhi skladiščni prostor z letom 2017 vstopilo v zaključno fazo.

V prihodnjih letih bodo čistilne dejavnosti ustvarile povečan pretok materialov, ki bodo odstranjeni iz jedrskih objektov.

Vmesna ocena – do konca leta 2017 – bo obsegala utemeljeno oceno splošnega napredka, kratkoročnih obetov ter načrtovanja projekta vse do zaključka.

(1)  Uredba Sveta (Euratom) št. 1368/2013 z dne 13. decembra 2013 o podpori Unije za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji in na Slovaškem ter razveljavitvi uredb (Euratom) št. 549/2007 in (Euratom) št. 647/2010 (UL L 346, 20.12.2013, str. 1) ter popravek (UL L 8 11.1.2014, str. 31).

(2)  Uredba Sveta (EU) št. 1369/2013 z dne 13. decembra 2013 o podpori Unije za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1990/2006 (UL L346, 20.12.2013, str. 7) ter popravek (UL L 8, 11.1.2014, str. 30 in UL L 121, 24.4.2014, str. 59).

(3)

     Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, UL L 199, 2.8.2011, str. 48–56.

(4)  V prejšnjih finančnih okvirih je bila ustanovljena finančna pomoč EU za podporo državam članicam za varno razgradnjo reaktorjev, ki so bili predmet predčasnega zaprtja, in za izvajanje ukrepov za ublažitev v energetskem sektorju, kot so nadomestne zmogljivosti, sanacija okolja, modernizacija in energijska učinkovitost.

(5)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 7.8.2014 o uporabi pravil za programe pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem za obdobje 2014–2020, C(2014) 5449 final.

(6) Vključuje sredstva, ki še niso dodeljena donacijam iz mednarodnih podpornih skladov za razgradnjo.

(7) Na dan 30. septembra 2015.

(8) Novi sporazum o prenosu pooblastil s CPMA, podpisan junija 2015 za obdobje 2014–2020, je odobril ponovno uporabo interesov za program Ignalina, zato bo v bližnji prihodnosti predvidoma na voljo dodatni znesek v višini 2 milijonov EUR.

(9)  Finančni primanjkljaj se izračuna kot razliko med predvidenimi stroški programa za razgradnjo (tabela 2) in za to namenjenimi sredstvi iz Unije, države članice, drugih virov in obresti (tabela 1).

(10)  Tehnika vodenja projektov za merjenje uspešnosti in napredka.

(11)  Posebno poročilo ECA št. 16/2011 – Finančna pomoč EU za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem: dosežki in prihodnji izzivi.

(12)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 30.10.2014 o sprejetju sklepa o financiranju za izvajanje programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn Kozloduj, Ignalina in Bohunice za leto 2014 – C(2014) 8104.

(13)  Izvedbeni sklep Komisije z dne 30.07.2015 o sprejetju sklepa o financiranju za izvajanje programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn Kozloduj, Ignalina in Bohunice za leto 2015 – C(2015) 5211.

(14)  Enota 2 jedrske elektrarne Ignalina.

(15)  Program Kozloduj je razdeljen na dva sklopa: projekti razgradnje in projekti NDF.

(16)  Ukinjen je bil zlasti projekt za gradnjo obrata za pridobivanje toplote, s tem povezani proračun je znašal 39 milijonov EUR.

(17)  TAR, 16. junij 2014, št. 7639, sprememba zakona XII-914, 5. junij 2014.

(18)  V skladu z nacionalnimi predpisi so dovoljenja za razgradnjo razvrščena v več faz: prva faza dovoljenja za razgradnjo za odobritev dejavnosti razgradnje zunaj nadzorovanega območja je bila izdana leta 2011, kot je bilo predvideno, druga faza dovoljenja za razgradnjo je bila izdana leta 2014, torej pred rokom, in je odobrila razgradnjo reaktorja.

(19)  Pri pripravi letnega delovnega programa Slovaške za leto 2016, je Slovaška republika sporočila, da so se nacionalni viri financiranja z dnem 31. decembra 2015 povečali na približno 476 milijonov EUR, zaradi česar se je finančni primanjkljaj znižal na 89 milijonov EUR.

(20)  Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju del v okviru programa pomoči za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem v obdobju 2010–2014 — COM(2015) 78 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2016

COM(2016) 405 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju dela v okviru programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem v letu 2015 in prejšnjih letih

stanje izvajanja

Tabela A.1 – program razgradnje elektrarne Kozloduj – (v milijonih EUR)

Tabela A.2 – program razgradnje elektrarne Ignalina – (v milijonih EUR)

Tabela A.3 – program razgradnje elektrarne Bohunice – (v milijonih EUR)

Tabela B.1 – glavni kazalniki uspešnosti

† ref. 30. 6. 2015    
‡ ref. 30. 9. 2015    
* FWP = paket s končnimi odpadki za odstranitev kot radioaktivni odpadki

Tabela B.2 – dodatni kazalniki učinkovitosti – (v milijonih EUR)

(1) Vključno s projekti energetskega sektorja.