EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2016

COM(2016) 360 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Tretje poročilo o premestitvi in preselitvi

1Uvod

Tretje poročilo o premestitvi in preselitvi kaže posodobljeno stanje od zadnjega poročila z dne 12. aprila 1 in ocenjuje ukrepe, ki so jih med 12. aprilom 2016 in 13. majem (obdobje poročanja) sprejele vse zadevne zainteresirane strani za izpolnitev priporočil glede pospešitve izvajanja programov za premestitev in preselitev.

Od 12. aprila 2016 je v Grčijo prispelo 2 581 oseb 2 . Število se je torej precej zmanjšalo (za 75 % glede na obdobje iz predhodnega poročila), medtem ko so razmere na celini ostale večinoma nespremenjene. Zaradi zaprtja meje med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo je v celinski Grčiji ostalo še približno 46 000 oseb 3 . Po ocenah Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) 4 ima 65 % teh oseb državljanstvo ene od držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve. V Italijo je od 12. aprila prispelo 10 242 oseb 5 , kar kaže na gibanje, podobno tistemu v enakem obdobju leta 2015. V preteklih tednih se je povečalo število prihodov Eritrejcev, vključno z mladoletniki brez spremstva.

Na splošno je napredek pri premestitvi od drugega poročila o premestitvi in preselitvi nezadovoljiv. Komisija si je v prvem poročilu o premestitvi in preselitvi zastavila cilj, da se do sredine maja premesti vsaj 20 000 oseb. Ta cilj še zdaleč ni dosežen. V obdobju poročanja je bilo premeščenih le 355 dodatnih oseb, s čimer je skupno število doslej premeščenih oseb doseglo 1 500 (909 iz Grčije in 591 iz Italije). Za povečanje števila premestitev so si večinoma prizadevale iste države članice kot v predhodnem poročilu, zlasti iz Grčije, medtem ko je število predaj v okviru premestitve iz Italije ostalo nizko.

Kar zadeva preselitev, je bilo do zdaj na podlagi julijskega programa preseljenih 6 321 od dogovorjenih 22 504 oseb, večinoma iz Turčije, Jordanije in Libanona. Zaradi ukrepov, dogovorjenih v izjavi EU in Turčije, ki so se začeli uporabljati šele 4. aprila 6 , je bilo iz Turčije v EU v okviru mehanizma 1 : 1 preseljenih 177 oseb, od tega 98 od zadnjega poročila.

2Premestitev

2.1Ukrepi držav članic premestitve

Od 12. aprila do 13. maja je bilo premeščenih zgolj 355 dodatnih oseb, in sicer 294 iz Grčije (v Francijo, na Nizozemsko, v Latvijo, Romunijo, na Finsko, v Bolgarijo, na Malto, Češko, v Estonijo in Slovenijo) 7 in 61 iz Italije (na Finsko, v Latvijo, na Portugalsko, v Romunijo in Švico) 8 . V tem obdobju so bile izvedene prve predaje v okviru premestitve v Švico in Slovenijo. Do konca maja je iz Grčije 9 načrtovanih še 307 dodatnih predaj v okviru premestitve in 137 iz Italije 10 .

Ukrepi za obravnavanje omejenega števila zavez: Enajst držav članic (Belgija, Hrvaška – njena prva zaveza 11 – Češka, Estonija, Finska, Francija, Irska, Latvija, Litva, Nizozemska in Slovenija) 12 je posredovalo 1 220 novih navedb o pripravljenosti za hitro premestitev prosilcev za mednarodno zaščito (v nadaljnjem besedilu: formalne zaveze). Skupno število formalnih zavez držav članic premestitve znaša 5 736 (1 658 iz Italije in 4 078 iz Grčije).

Avstrija 13 , Madžarska in Slovaška še vedno niso dale nobenih zavez. Poleg tega več držav članic (Nemčija in Poljska) še vedno ne upošteva obveznosti iz sklepa Sveta, naj vsake tri mesece sporočijo število prosilcev, ki bi jih lahko hitro premestile na svoje ozemlje. Nenazadnje večina držav članic do zdaj ni predložila zavez v obsegu, ki jim je bil dodeljen za celotno obdobje, na katerega se sklepa nanašata (na primer Hrvaška, Češka, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Španija so dale le 5 % ali manj zavez glede na tisto, kar jim je bilo dodeljeno).

Ukrepi za skrajšanje odzivnega časa na zahteve za premestitev: nekatere države članice (Finska, Luksemburg, Malta in Slovenija) so si še dodatno prizadevale skrajšati odzivni čas na zahteve za premestitev, da bi tako dosegle cilj dveh tednov.

Po drugi strani pa Češka, Bolgarija in Estonija še naprej zavračajo zahteve za premestitev, bodisi brez utemeljenih razlogov bodisi iz razlogov, ki jih sklepa Sveta o premestitvi ne vsebujeta. Poleg tega Poljska še vedno uveljavlja de facto odlog na postopek premestitve. 14

Ukrepi za reševanje težav, povezanih s premestitvijo ranljivih prosilcev, vključno z mladoletniki brez spremstva: leta 2015 je, po najnovejših podatkih Eurostata, za azil v EU zaprosilo skoraj 90 000 mladoletnikov brez spremstva. Leta 2015 je bilo največ mladoletnikov brez spremstva, ki so v EU zaprosili za azil, iz Afganistana (51 % vseh mladoletnikov brez spremstva), Sirije (16 %) in Eritreje (6 %).  15 Ta trend se je nadaljeval tudi leta 2016. Med 1. in 30. aprilom je v Italijo prispelo 1 824 mladoletnikov brez spremstva 16 . Čeprav ni mogoče vedeti, koliko mladoletnikov brez spremstva je od začetka leta 2016 prispelo v Grčijo, je grški nacionalni center za socialno solidarnost (EKKA) poročal, da je bilo v tem obdobju zaradi iskanja namestitve v EKKA poslanih 1 609 mladoletnikov brez spremstva. V skladu s sklepoma Sveta o premestitvi bi morale države članice pri premestitvah dati prednost mladoletnikom brez spremstva, ki prispejo v EU. Od 12. aprila ni bil premeščen noben mladoletnik brez spremstva. Vendar je v prihodnjih tednih pričakovati premestitev osmih mladoletnikov brez spremstva iz Grčije na Finsko, enega na Portugalsko in dveh v Luksemburg 17 . V obdobju poročanja sta se Malta in Belgija odzvali na poziv Komisije, da povečata število mest za mladoletnike brez spremstva. Z novo zavezo Grčiji in Italiji je Malta za to kategorijo ranljivih prosilcev ponudila 12 mest (šest Italiji in šest Grčiji). Z novo zavezo je Belgija Grčiji ponudila 10 mest za to kategorijo ranljivih prosilcev.

Ukrepi za povečanje sprejemanja migrantov in zaupanja v program ter izogibanje umikanju prošenj: v skladu s predlogo in napotki, ki jih je predhodno razvil Evropski azilni podporni urad (EASO), ki je določil glavne elemente, ki jih morajo vsebovati informacije pred odhodom, ki jih zagotovijo države članice, je Romunija prva zagotovila informacije pred odhodom z uporabo navedene predloge.

Ukrepi za povečanje zmogljivosti urada EASO za podporo Italiji in Grčiji: v najnovejšem pozivu je urad EASO prosil za 42 strokovnjakov za Italijo za obdobje od 15. aprila 2016 do 17. junija 2016. Do zdaj so jih Avstrija, Bolgarija, Estonija, Francija, Nemčija, Madžarska, Latvija, Malta, Nizozemska, Norveška, Slovaška, Švica, Švedska, Romunija in Združeno kraljestvo ponudile zgolj 27 (poleg dodatnih šestih pričakovanih napotitev). Potrebnih je več strokovnjakov, da bi pokrili trenutne operativne potrebe v Italiji, ob tem pa se zaradi verjetno povečanega števila prihodov v poletnem obdobju pričakuje nadaljnje povečanje potreb.

Dne 21. aprila je urad EASO objavil peti poziv, v katerem je prosil za najmanj 62 strokovnjakov, ki bi pomagali pri programu premestitve v Grčiji. Doslej so države članice za napotitev imenovale zgolj 26 strokovnjakov (Finska, Francija, Litva, Nizozemska, Romunija in Švedska). Urad EASO pripravlja znatno povečanje podpore postopku registracije, s katerim želi prispevati k obsežnemu predregistracijskemu postopku, ki ga načrtuje Grčija in pri katerem bi sodelovali tudi strokovnjaki iz držav članic.

2.2Ukrepi Grčije in Italije, vključno z najpomembnejšimi točkami iz časovnih načrtov

Grčija

Ukrepi za zagotovitev popolne operativnosti žariščnih točk: vse žariščne točke razen Kosa trenutno delujejo.

Ukrepi za pospešitev registracije migrantov: grška azilna služba, v tesnem sodelovanju z UNHCR in uradom EASO, v prihajajočih mesecih načrtuje izvedbo množičnega predregistracijskega postopka v treh fazah, pri čemer bi se v prvi fazi osredotočili na približno 35 000 oseb v uradnih mestih za sprejem na celinski Grčiji. Postopek bo grški azilni službi pomagal izboljšati identifikacijo večine migrantov brez urejenega statusa na celini, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito (vključno s podatki o državljanstvu, starosti in ranljivosti). Pričakovati je, da bo postopek olajšal in pospešil popolno registracijo prosilcev za mednarodno zaščito.

Ukrepi za povečanje zmogljivosti grške azilne službe za registracijo oseb: v preteklih mesecih se je z ustanovitvijo mešanih skupin uradnikov za registracijo grške azilne službe in strokovnjakov za registracijo urada EASO v Atenah, Solunu in Alexandroupoli zmogljivost grške azilne službe za obravnavanje zahtev za premestitev opazno povečala. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih tednih ta zmogljivost še povečala. Grška azilna služba je pred kratkim zaposlila dodatnih 21 uradnikov za obravnavanje zahtev za premestitev. Temu povečanju se bo pridružilo enako število dodatno napotenih strokovnjakov urada EASO. Urad EASO je kupil in dublinski enoti azilne službe dostavil nov strežnik, s katerim se bo znatno povečala hitrost pošiljanja zahtev za premestitev v države članice, saj novi strežnik podpira več uporabnikov hkrati.

Skupno gledano, kot je prikazano na grafu, se zmogljivost grškega azilnega sistema za registracijo in vložitev zahtev za premestitev stalno povečuje. Medtem ko število registriranih oseb narašča enakomerno s številom zavez, pa zmogljivost, da se vložijo zahteve za premestitev, narašča veliko hitreje kot odzivi držav članic premestitve. Ta razlika v hitrosti lahko po izvedenem množičnem predregistracijskem postopku povzroči ozko grlo.

Ukrepi za izboljšanje usklajevanja in skrajšanje odzivnega časa na zahteve za premestitev: glede žariščnih točk še vedno niso sprejeti standardni operativni postopki, ki bi upoštevali izjavo EU in Turčije. Komisija, grška azilna služba, UNHCR, urad EASO in IOM so skupaj pripravili protokol o premestitvi, namen katerega je bil zagotoviti hitro izvedbo postopka premestitve. Protokol opisuje naloge vsakega akterja in določa roke za izvedbo vsakega koraka postopka premestitve, vključno z odzivnim časom držav članic premestitve za hitrejšo premestitev. O protokolu so z uradniki za zvezo držav članic razpravljali 26. aprila v Atenah. Zdaj ga je nujno treba sprejeti, najpozneje na naslednjem srečanju uradnikov za zvezo v Atenah v začetku junija.

Ukrepi za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti v Grčiji: Od 13. maja skupne sprejemne zmogljivosti v Grčiji znašajo 47 400 mest. Od 20 000 mest, ki jih je decembra 2015 zagotovil UNHCR v okviru programa subvencij za najem, jih je od 11. maja na voljo 5 368, vključno z 2 514 mesti v hotelih/celotnih stavbah, 1 789 mesti v stanovanjih, 875 mesti v centru Lagadikia, 120 mesti pri gostiteljskih družinah ter 70 mesti v namenskih objektih za mladoletnike brez spremstva. V okviru tega programa UNHCR načrtuje skupno 6 000 mest v centrih za premestitev, kjer bodo nameščeni vsi popolnoma registrirani prosilci za premestitev. Od 13. maja je v centru Lagadikia že na voljo 875 mest in 723 migrantov je že bilo nameščenih. Med UNHCR in grškimi organi potekajo razprave o zagotovitvi več lokacij za izgradnjo namenskih centrov za premestitev, zlasti v okolici Atike.

UNHCR se je zavezal, da bo zagotovil prevoz vseh prosilcev za mednarodno zaščito, katerih prošnjo za premestitev so države članice premestitve sprejele, do objektov, vodenih v Atenah s pomočjo UNHCR, za izvedbo faze pred odhodom. Pričakovati je, da bodo te spremembe znatno izboljšale učinkovitost premestitev.

Italija

Ukrepi za zagotovitev popolne operativnosti žariščnih točk: Trenutno delujejo žariščne točke v Pozzallu, na Lampedusi, v Trapaniju in Tarantu. V Pozzallu so potrebna dodatna dela za nadaljnje izboljšanje funkcionalnosti in delovnih razmer v žariščni točki. V Tarantu bi bilo treba zvišati ograjo okoli objekta in namestiti klimatske naprave, s čimer bi zagotovili urejeno upravljanje migracijskih tokov v objektu. Vrhunci v številu prihodov v zadnjih dneh so jasno pokazali, da zmogljivost trenutno delujočih žariščnih točk v poletnih mesecih ne bo zadoščala. Zato je Italija opredelila dodatne lokacije žariščnih točk, ki bi jih bilo treba poleti odpreti.

Glede na to, da se veliko izkrcanj zgodi zunaj obstoječih žariščnih točk, bi morali italijanski organi pohiteti z vzpostavitvijo mobilnih žariščnih točk. V ta namen italijanski organi zaključujejo z vzpostavitvijo mobilnih žariščnih točk, ki bi morale začeti delovati še pred poletjem. Italijanski organi se trenutno z agencijo Frontex dogovarjajo o nabavi in premestitvi nekaterih naprav v zadevna pristanišča. Poleg tega so dokončani tudi standardni operativni postopki za žariščne točke, ki bodo kmalu razposlani zadevnim lokalnim organom in zainteresiranim stranem.

Ukrepi za izboljšanje usklajevanja: Novi prostori regionalne skupine EU za posredovanje (EURTF) v Catanii delujejo od 27. aprila 2016. Urad EASO v sodelovanju z italijanskim ministrstvom za notranje zadeve pripravlja usposabljanje o premestitvi, ki bo na voljo akterjem na lokalni ravni (questure in prefetture) in ki bo pripomoglo k učinkoviti obravnavi primerov premestitev ter ustaljeni praksi. Na splošno se priporoča tudi imenovanje kontaktne točke v vsaki žariščni točki, ki naj deluje kot partner agencijam, ki sodelujejo v operacijah, in pripravi načrt ukrepov ob nepredvidenih dogodkih za vsako žariščno točko za dodatne izmene in zmogljivost registracije migrantov v poletnih mesecih.

Ukrepi za izboljšanje sprejemnih zmogljivosti in zmogljivosti za obravnavo prošenj v Italiji: Ministrstvo za notranje zadeve premešča migrante iz namenskih regionalnih središč in obnavlja dodatna, da bi tako racionaliziralo premestitev in zagotovilo dodatna mesta v takih središčih. V poletnih mesecih bi lahko nastale težave z razpoložljivostjo sprejemnih zmogljivosti na drugi stopnji, tako za prosilce za premestitev kot za običajne prosilce za azil, kar bi oviralo hitro delovanje žariščnih točk. Čim prej bi bilo treba zaključiti razpisni postopek za zakup letov, s katerimi bi migrante s točk prihoda prepeljali po italijanskem ozemlju.

Ukrepi za reševanje težav, povezanih s premestitvijo ranljivih prosilcev in mladoletnikov brez spremstva: Z ministrstvom za notranje zadeve so bili opravljeni nadaljnji sestanki o vzpostavitvi postopkov premestitve mladoletnikov brez spremstva, vendar ti še niso zaključeni. V prihodnjih tednih se pričakuje zagon namenskih poskusnih projektov za zagotovitev zmogljivosti ocenjevanja starosti v izbranih žariščnih točkah. Priporočajo se tudi dodatne zmogljivosti za obravnavo žrtev mučenja in trgovanja z ljudmi, da se zagotovi ustrezna namestitev teh oseb.

Ukrepi za povečanje sprejemanja migrantov in zaupanja v program ter izogibanje umikanju prošenj: na prošnjo italijanskih organov urad EASO v sodelovanju z državami članicami premestitve zbira pričevanja uspešno premeščenih oseb iz Italije, ki naj svoje dobre izkušnje delijo z drugimi prosilci, da bi tako preprečili umikanje prošenj in ustvarili pozitivno sliko premestitev v ciljnih skupinah. Prvi videoposnetki so že na voljo iz Latvije in Romunije, uporabljeni pa bodo kot del informacij pred odhodom. Med nedavnimi obiski na terenu je več zainteresiranih ljudi potrdilo bolj odprt odnos migrantov, državljanov ene od držav, ki so upravičeni do premestitve, do tega postopka.

2.3Ukrepi Komisije in agencij EU 

Evropska komisija

Evropska komisija na terenu še naprej pomaga Italiji in Grčiji. To zajema pomoč pri pripravi protokola o premestitvi v Grčiji in organizacijo srečanj uradnikov za zvezo v obeh državah. Komisija načrtuje posebna srečanja, na katerih se bodo obravnavala ozka grla pri premestitvi mladoletnikov brez spremstva.

Komisija sodeluje tudi z nizozemskim predsedstvom Sveta in z italijanskimi in grškimi organi, da bi tako olajšala izvedbo priporočil iz prvega poročila o premestitvi in preselitvi ter iz obeh poročil predsedstva 18 , vključno s pripravo vprašalnika, s katerim želi opredeliti varnostna vprašanja držav članic in načine njihovega reševanja.

Komisija je v obdobju poročanja namenila več kot 56 milijonov EUR nujne pomoči, s čimer želi pomagati grškim organom in mednarodnim ter nevladnim organizacijam, ki delajo v Grčiji, pri njihovem prizadevanju upravljati z begunsko krizo. S tem skupna nujna pomoč, namenjena Grčiji, od začetka leta 2015 znaša 237 milijonov EUR.

Komisija je nenazadnje v okviru spremljanja izvajanja sklepov Sveta o premestitvi izrazila zaskrbljenost nad državami članicami, ki do zdaj še niso izpolnile svojih obveznosti, in bo to počela tudi v prihodnje.

Evropski azilni podporni urad

Ukrepi za pospešitev postopka premestitve in povečanje zmogljivosti grške azilne službe za registracijo oseb: Urad EASO ima v Grčijo trenutno napotenih 33 strokovnjakov, 8 tolmačev in 3 uradnike urada EASO, ki pomagajo pri postopku premestitve. Urad EASO v Grčiji izvaja poskusno registracijo oseb. Poskusni projekt je uspešen, saj je v nekaterih regionalnih uradih grške azilne službe podvojil zmogljivost za registracijo oseb (v Solunu, na primer, se je zmogljivost za registracijo oseb s 25 primerov na dan povečala na 50 primerov na dan).

Urad EASO bo pomagal pri množičnem predregistracijskem postopku v Grčiji tudi z napotitvijo štirih strokovnjakov v vsaki skupini, sodeloval pa bo tudi pri množični informacijski kampanji, ki bo izvedena pred predregistracijskim postopkom. Po izvedbi predregistracijskega postopka bo urad EASO tudi povečal pomoč grški azilni službi pri registraciji na največ 70 strokovnjakov. Na podoben način bo treba povečati tudi zmogljivost naslednjih faz postopka premestitve in se tako izogniti ozkim grlom pri nadaljevanju postopka.

V Italiji podporne skupine za azil urada EASO še naprej uporabljajo prilagodljiv pristop, zahvaljujoč napotitvi mobilnih skupin, ki jih je mogoče poslati na različne lokacije, kjer potekajo izkrcavanja. Poleg tega se tudi druge napotitve hitro prilagajajo stalno spreminjajočim se potrebam. Od začetka maja sta bila v novo registracijsko središče v Crotoneju napotena strokovnjak urada EASO in kulturni posrednik, da bi tako zagotovili pravočasno registracijo novih prišlekov, ki so upravičeni do premestitve. Skladno s tem so bile napotitve v Milano zaradi spremembe v potrebah zaključene.

3Preselitev

Na podlagi informacij, prejetih od sodelujočih držav, je bilo v obdobju do 13. maja 2016 preseljenih 6 321 oseb v okviru programa za preselitev z dne 20. julija 2015, in sicer v 16 držav preselitve (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Italija, Lihtenštajn, Litva, Nizozemska, Norveška, Švica in Združeno kraljestvo). Večina držav, ki sodelujejo v programu, je navedla, da so bila njihova prizadevanja pri preselitvi osredotočena predvsem na Sirce v Jordaniji, Libanonu in Turčiji, vendar ne izključno nanje.

Število preselitev iz Turčije še vedno narašča, saj države članice dokončujejo ocene dokumentov, ki jim jih je preko UNHCR poslala Turčija. Od 4. aprila 2016 je bilo iz Turčije na podlagi dela programa 1 : 1 o preselitvah preseljenih 177 Sircev. Švedska je sprejela največje število, tj. 55 oseb, sledi pa ji Nemčija s 54, Nizozemska z 52, Finska z 11 in Litva s 5 osebami. Dodatnih 723 oseb je že dobilo odobritev in čakajo na predajo sedmim različnim državam članicam.

Skupno je 19 držav članic in ena pridružena članica navedlo, da je zaenkrat za preselitev iz Turčije namenjenih skoraj 12 200 mest. Pričakovati je, da bo skoraj 1 900 od teh mest zapolnjenih med majem in julijem 2016, odvisno od števila Sircev, ki bodo vrnjeni iz Grčije.

Skladno s tem je Evropska komisija omogočila pogovore med državami članicami EU in pridruženimi članicami, Turčijo, UNHCR in uradom EASO, za dokončanje pospešenega sprejetja standardnih operativnih postopkov, ki določajo razdelitev odgovornosti med različnimi vpletenimi akterji. Dne 12. maja 2016 so bili standardni operativni postopki končno potrjeni z izmenjavo dopisov med državami članicami EU, pridruženimi članicami in Turčijo.

Tesna posvetovanja o tem, kako še bolje uskladiti operacije, racionalizirati postopke in optimizirati vire, se nadaljujejo tudi v Ankari, Bruslju in Ženevi, da bi se zagotovil dovolj hiter in učinkovit postopek preselitve in izpolnile zahteve iz programa 1 : 1, ob tem pa bi se upoštevale tudi potrebe posameznih kandidatov. V ta namen je Komisija v delegaciji EU v Ankari ustanovila skupino EU za preselitev. Z državami članicami EU in pridruženimi članicami potekajo tedenska srečanja. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo srečanja na tehnični ravni med skupino EU za preselitev in turškim generalnim direktoratom za upravljanje migracij potekala vsak teden. To bo omogočilo zbiranje informacij in izmenjavo mnenj o specifičnih izzivih. Pomagalo bo tudi pri zagotavljanju specifične podpore državam članicam, ki imajo malo izkušenj s preselitvijo ali pa jih sploh nimajo. Zagotovljeno je tudi usklajevanje z UNHCR in predstavniki mednarodne organizacije za migracije (IOM). Nadaljujejo se zlasti dogovori o usklajenem naboru informacij o kandidatih za preselitev, ki jih mora UNHCR poslati posameznim državam članicam, o naboru standardnih storitev preselitve, ki jih mora zagotavljati IOM, in o možnostih ureditve objektov v souporabi, ki bi jih države članice lahko uporabile na izbirnih misijah v Ankari (sobe za razgovore itd.).

Na ravni odbora COREPER je Svet podprl predlog Komisije z dne 21. marca 2016, da se zagotovijo dodatna mesta za preselitev ali druge oblike zakonitega sprejema migrantov iz Turčije s spremembo Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 z dne 22. septembra o premestitvi prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije in Grčije 19 . Evropski parlament še ni dal mnenja o sklepu.

4Kako naprej

Grčija se sooča s humanitarno krizo, ki zahteva hitro in popolno izpolnitev obveznosti, ki so jih države članice prevzele s sklepoma Sveta o premestitvi. V Italiji pa sezonski vzorci migracij kažejo na veliko verjetnost povečanja števila prihodov, čeprav se število oseb za premestitev še ni zelo povečalo.

Evropski svet je v svojih sklepih 20 opozoril na nujnost razmer in pozval k pospešitvi premestitve. Tem pozivom voditeljev držav ali vlad morajo slediti odločni ukrepi pristojnih nacionalnih služb na terenu.

Do sedaj doseženi rezultati teh pozivov ne izpolnjujejo. Komisija je v svojem prvem poročilu o premestitvi in preselitvi navedla, da bi bilo treba do 16. aprila zaključiti vsaj 6 000 premestitev, do 16. maja pa 20 000. Komisija še vedno verjame, da je to število premestitev mogoče hitro doseči, če vse zainteresirane strani, zlasti države članice premestitve, pokažejo interes za uspešnost programa za premestitev ter s skupnimi močmi hitro ukrepajo.

Izvajajo se ukrepi za pospešitev postopka. Italija sprejema pozitivne ukrepe za izboljšanje zmogljivosti, potrebnih v primeru verjetnega povečanja števila prihodov. Grčija načrtuje množičen predregistracijski postopek, ki bo pospešil identifikacijo in popolno registracijo prosilcev za premestitev. Po zaključku tega množičnega predregistracijskega postopka bo v naslednjih mesecih veliko število prosilcev za azil pripravljenih na premestitev. Vsi partnerji na terenu, vključno z IOM, uradom EASO, UNHCR in Komisijo, krepijo prizadevanja in finančno podporo, da bi zagotovili uspeh množičnega predregistracijskega postopka in nadaljnjih postopkov.

Tudi države članice bi morale temu ustrezno načrtovati ukrepe in zagotoviti zadosten odziv s povečanjem števila zavez in skrajšanjem odzivnega časa na zahteve za premestitev (vključno z omejevanjem dodatnih varnostnih pregledov na zgolj določene in ustrezno utemeljene primere). Grčija in Italija bosta v prihodnjih mesecih potrebovali tudi dodatno pomoč držav članic pri napotitvi strokovnjakov urada EASO, da bi tako povečali zmogljivost registracije oseb. Komisija države članice poziva, naj v celoti izpolnijo svoje obveznosti iz sklepov Sveta o premestitvi, še zlasti pa poziva države članice z veliko dodelitvami, naj aktivneje sodelujejo pri premestitvi in dajo zaveze v skladu z obsegom svojih dodelitev.

Hkrati mora Grčija narediti vse, da zagotovi uspešnost predregistracijskega postopka in zagotovi, da bodo vsa predvidena središča za premestitev odprta in operativna. Trenutno je odprto le središče za premestitev Lagadikia blizu Soluna. Obe preostali središči, zlasti tisto v Atenah, morata biti dokončani takoj, ko bo mogoče, najpozneje pa do izdaje naslednjega mesečnega poročila.

Italija mora še naprej izboljševati zmogljivost svojih žariščnih točk, da bo kos pričakovani sezonski konici v poletnih mesecih. Italija mora tudi vzpostaviti posebne postopke za premestitev mladoletnikov brez spremstva.

V splošnem morajo vsi akterji narediti več za pospešitev premestitve mladoletnikov brez spremstva, zlasti s posredovanjem otrokom prilagojenih informacij o postopku premestitve, in v uradnih zavezah zagotoviti dodana mesta za mladoletnike brez spremstva.

Komisija bo z mesečnimi poročili še naprej spremljala izvajanje priporočil in ciljev iz prvega poročila o premestitvi in preselitvi ter si pridržuje pravico, da ukrepa, če države članice ne bodo izpolnjevale svojih obveznosti.

Ob tem morajo države članice še naprej izpolnjevati svoje zaveze v zvezi s preselitvijo, tudi kot del izvajanja izjave EU in Turčije. Komisija bo junija poročala o izvajanju navedene izjave, vključno s prizadevanji za preselitev v okviru izjave.

(1)

     COM(2016) 222 final.

(2)

     Nedovoljeni prihodi – Vir: Frontex, po poročanju Grčije v okviru dnevnega poročila o zahodnobalkanski poti.

(3)

     Vir: grške oblasti in UNHCR.

(4)

      http://data.unhcr.org/mediterranean/country.php?id=83 .

(5)

     Število nedovoljenih prihodov v Italijo čez morske meje, po podatkih iz aplikacije JORA (aplikacija za poročanje o skupnih operacijah) v okviru skupne operacije Triton 2016. Podatki o nedovoljenih vstopih med 1. majem in 13. majem (3 550 oseb) se lahko po potrditvi še spremenijo.

(6)

     SN 38/16, 18. 3. 2016.

(7)

     120 v Francijo, 94 na Nizozemsko, 15 v Latvijo, 14 v Romunijo, 34 na Finsko, 2 v Bolgarijo, 5 na Malto, 4 na Češko, 12 v Estonijo in 28 v Slovenijo.

(8)

     13 na Finsko, 2 v Latvijo, 30 na Portugalsko, 6 v Romunijo in 10 v Švico.

(9)

     38 na Finsko (predvideno za 16. maj), 166 na Portugalsko (vključno s 26 osebami 17. maja), 6 na Malto, 77 v Luksemburg in 20 v Belgijo.

(10)

     8 na Ciper, 10 v Slovenijo, 34 na Portugalsko, 24 v Španijo, 32 na Finsko, 5 v Belgijo in 24 v Švico.

(11)

     V obdobju poročanja je Hrvaška izrazila pripravljenost, da julija začne s premeščanjem 20 oseb (10 iz Italije in 10 iz Grčije). Zato bo ta zaveza, čeprav je uradna, začela veljati šele julija.

(12)

     Estonija 20 iz Grčije, Finska 270 iz Grčije in 30 iz Italije, Francija 400 iz Grčije, Irska 40 iz Grčije, Latvija 15 iz Grčije, Litva 140 iz Grčije, Nizozemska 100 iz Grčije in 25 iz Italije ter Slovenija 30 iz Grčije.

(13)

     Za Avstrijo velja začasna odložitev premestitve do 30 % prosilcev, ki so ji bili dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601, zato lahko za eno leto odloži premestitev 1 065 oseb. Vendar za Avstrijo veljajo običajne pravne obveznosti glede premestitev v okviru preostalih dodelitev, tako da se kljub vsemu pričakuje, da bo dala zaveze in izvedla premestitve.

(14)

     V začetku aprila je Poljska odložila obravnavo 73 zahtev za premestitev, ki ji jih je poslala grška azilna služba na podlagi zaveze, ki jo je Poljska dala 16. decembra 2015, s čimer je tri mesece in pol po dani zavezi dejansko zamrznila postopek premestitve. Enako velja za zahteve iz Italije.

(15)

      http://ec.europa.eu/eurostat/web/products-press-releases/-/3-02052016-AP .

(16)

     Vir: italijanski minister za notranje zadeve.

(17)

     Skupno je bilo doslej iz Grčije premeščenih 21 mladoletnikov brez spremstva (20 na Finsko in eden na Nizozemsko), iz Italije pa nobeden.

(18)

     Nizozemsko predsedstvo Sveta je z željo, da pomaga državam članicam izboljšati prizadevanja v zvezi s premestitvami, pripravilo dve priporočili, eno o žariščnih točkah in premestitvi in drugo o varnostnih pregledih. Priporočila so večinoma v skladu s priporočili, ki jih je v prvem poročilu o premestitvi in preselitvi dala Komisija.

(19)

     COM(2016) 171 final.

(20)

     Sklepi Evropskega sveta z dne 7. marca 2016. http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/07-eu-turkey-meeting-statement/

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2016

COM(2016) 360 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Tretje poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 1: Premestitve iz Grčije do 13. maja 2016

(1)

   Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) sklepa Sveta.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Predlog Komisije za popolno odložitev obveznosti Švedske iz sklepov o premestitvi za eno leto ((COM(2015) 677 final); o njem se vedno razpravljata Svet in Parlament.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2016

COM(2016) 360 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Tretje poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 2: Premestitve iz Italije do 13. maja 2016

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Predlog Komisije za popolno odložitev obveznosti Švedske iz sklepov o premestitvi za eno leto (COM(2015) 677 final); o njem še vedno razpravljata Svet in Parlament.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2016

COM(2016) 360 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Tretje poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 3: Stanje izvajanja preselitve na dan 13. maja 2016 v skladu s sklepi z dne 20. julija 2015
in mehanizmom 1 : 1 s Turčijo (v uporabi od 4. aprila 2016)

(1)

   To število vključuje primere združitve družine in preselitve v okviru avstrijskega programa humanitarnega sprejema.

(2)

  To število je del nacionalne kvote Finske za leto 2016 (750 preselitev).

(3)

     To število ne vključuje 11 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1, saj je bila ta preselitev izvedena prek finskega nacionalnega programa.

(4)

     To število je dodatno glede na nacionalno kvoto in predhodne zaveze Francije.

(5)

     Ta število je dodatno glede na število oseb, preseljenih v okviru prejšnjih nacionalnih programov Francije za preselitev in zavez v istem obdobju. Poleg tega je Francija aprila 2016 v okviru nacionalne sheme za izdajo vizumov in azil izdala vizume 81 ranljivim sirskim beguncem iz Turčije.

(6)

..Čeprav ni bilo še nobene preselitve v okviru sklepov z dne 20. julija 2015, je bilo 46 Sircev v letu 2015 preseljenih iz Turčije v Luksemburg v okviru nacionalnega programa za preselitev.

(7)

     Portugalska je v letu 2015 iz Egipta preselila 27 Sircev v okviru nacionalnega programa, zunaj programa z dne 20. julija 2015.

(8)

     Slovaška je preselila 149 Asircev, zunaj programa z dne 20. julija 2015.

(9)

     Švedska je v letu 2015 preselila 1 900 oseb v okviru svojega nacionalnega programa, zunaj programa z dne 20. julija 2015.

(10)

     V okviru obstoječih nacionalnih programov Združenega kraljestva za preselitev v letu 2015.