EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2016

COM(2016) 357 final

Sveženj o standardizaciji

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2017

{SWD(2016) 185 final}

1.Uvod

Evropski standardi so se izkazali za pomembno politično orodje za oblikovanje evropske politike. Standardi predstavljajo instrumente politike, ki odpravljajo tehnične ovire zaradi nasprotujočih si nacionalnih standardov in tako izboljšujejo delovanje enotnega trga. Zagotavljajo interoperabilnost omrežij in sistemov, podeljujejo visoko stopnjo varstva potrošnikov in varstva okolja ter podpirajo in spodbujajo inovacije. Koristijo potrošnikom, podjetjem in družbi na splošno ter prispevajo k splošni rasti in konkurenčnosti gospodarstva EU.

Komisija si s spodbujanjem razvoja evropskih standardov za blago in storitve na strateških prednostnih področjih, ki predstavljajo rastoče trge, prizadeva za ustvarjanje konkurenčne prednosti za evropska podjetja, zlasti za MSP.

Objava letnega programa dela Unije za evropsko standardizacijo se zahteva v Uredbi (EU) št. 1025/2012 (v nadaljnjem besedilu: Uredba), njegov namen pa je opredeliti strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo, v katerih se upoštevajo cilji politike, ki jih je Komisija določila v svojem načrtovanju.

Da bi evropska standardizacija dobila nov zagon, je letni program dela Unije za leto 2017 del obsežnega svežnja o standardizaciji, ki vključuje sporočilo Komisije z naslovom „Evropski standardi za 21. stoletje“ z delovnim dokumentom služb Komisije o standardizaciji storitev in sporočilo o poročilih iz člena 24 o izvajanju Uredbe. V letnem programu dela Unije se posebna pozornost namenja sporočilu o načrtu prednostnih nalog na področju standardov IKT, sprejetemu 19. aprila 2016. Tudi ta letni program dela Unije je bil sprejet ob upoštevanju razprav v okviru skupne pobude za standardizacijo, ki jo je Komisija sprožila po sprejetju strategije za enotni trg 1 .

Podpira ukrepe pri vseh prednostnih nalogah Komisije v zvezi s povezanim enotnim digitalnim trgom; trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost; bolj povezanim in pravičnejšim notranjim trgom z okrepljeno industrijsko bazo.

Ta letni program dela Unije dopolnjuje ukrepe, vključene v letni program dela za leto 2016 2 , zlasti o vključevanju v smislu Uredbe.

Usmeritve, navedene v programu dela, na proračun ne vplivajo v večji meri, kot je bilo predvideno v finančnem načrtu za leto 2017.

2.Strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo

2.1.Standardizacija IKT

V sporočilu Komisije z naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg 3 je opredeljen seznam prednostnih gradnikov za enotni digitalni trg, pri katerih je standardizacija IKT najnujnejša: 4  komunikacije 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari (IoT), tehnologije (obsežnih) podatkov in kibernetska varnost. To so bistveni tehnološki gradniki, na katerih bodo temeljila področja, kot so e-zdravje, povezana in avtomatizirana vozila, pametna energija, napredna proizvodnja ali pametna mesta. Komisija na tej stopnji še ne predvideva pošiljanja zahtev za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo, vendar bo zaprosila za njihovo sodelovanje pri več pripravljalnih dejavnostih, namenjenih evidentiranju in razvoju ustreznih standardov.

Pri računalništvu v oblaku bo Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala posodobitev evidentiranja standardov in smernic glede računalništva v oblaku za končne uporabnike (zlasti MSP in javni sektor), v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami za razvoj standardov, ponudniki storitev v oblaku in končnimi uporabniki, do sredine leta 2017.

Pri internetu stvari bo Komisija spodbujala interoperabilno okolje za internet stvari v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in mednarodnimi organizacijami za razvoj standardov. Nato bo ocenila, ali so potrebni dodatni ukrepi za odpravo ugotovljene pomanjkljive interoperabilnosti, in po potrebi razmislila o pravnih ukrepih za priporočitev primernih standardov.

Pri kibernetski varnosti bo Komisija:

povabila evropske organizacije za standardizacijo k pripravi praktičnih smernic, ki zajemajo internet stvari, 5G, oblak, masovne podatke in pametne tovarne, do konca leta 2016;

povabila evropske organizacije za standardizacijo k razvoju standardov, ki podpirajo globalno interoperabilnost in nemoteno zaupanja vredno avtentikacijo med predmeti, napravami ter fizičnimi in pravnimi osebami na podlagi primerljivih modelov zaupanja, do konca leta 2018;

v naslednjih treh letih podpirala evropske organizacije za standardizacijo pri razvoju na standardih temelječih smernic za upravljanje tveganj v zvezi s kibernetsko varnostjo za organizacije in povezanih revizijskih smernic za organe ali regulatorje z nadzornimi pristojnostmi.

2.2.Standardizacija na področju storitev

Kot je bilo napovedano v strategiji za enotni trg 5 , je Komisija sprejela dokument o standardizaciji na področju storitev, ki je bil kot delovni dokument služb Komisije priložen sporočilu z naslovom „Evropski standardi za 21. stoletje“. V njem so pojasnjeni uporaba standardov na področju storitev, posebnosti, koristi in izzivi. Za spodbujanje večjega razvoja in uporabe evropskih standardov ter obravnavo nacionalnih ovir, ki upoštevajo veljavni pravni okvir, zlasti direktivo o storitvah, Komisija predlaga kombinirani pristop, ki ga sestavljajo:

okrepljen razvoj evropskih standardov za storitve na podlagi okvira za spremljanje nacionalnih in drugih standardov za storitve in potreb trga, pri čemer se opredelijo morebitna področja za razvoj evropskih standardov in prednostna razvrstitev v skladu s prednostnimi nalogami EU ter spodbudi njihov razvoj;

izboljšano vzajemno priznavanje in odpravljanje povezanih nacionalnih ovir, pri čemer je treba začeti s ciljnim pregledom veljavnih predpisov in praks za avtorizacijo v zvezi s standardi in certifikati na izbranem področju ter ocenjevanjem enakovrednosti zahtev, in

učinkovitejše informacije ponudnikom storitev, vključno z izboljšanjem razpoložljivosti informacij o standardih in povezanih zahtevah prek enotnega digitalnega portala.

Na podlagi navedenega bo Komisija:

analizirala, ali obstajajo področja, na katerih si nacionalne smernice za standarde za storitve nasprotujejo ali se podvajajo ali na katerih se lahko pojavijo vrzeli v politiki v zvezi z desetimi prednostnimi nalogami Komisije. Na letni ravni bo v okviru poročila Evropskemu parlamentu in Svetu poročala o politiki EU za standardizacijo. Na tej podlagi bo odločila, ali bo izdala mandate ali pa CEN priporočila, naj razvije standarde ali standardizacijske dokumente;

do konca leta 2016 sodelovala z evropskimi in nacionalnimi določevalci standardov in deležniki, da bi se dogovorili o merilih za prednostno razvrstitev evropskih standardov za storitve;

leta 2017 začela namenski pregled za zbiranje informacij o obstoječih predpisih in praksah za avtorizacije standardov in certifikatov ter oceno enakovrednosti zahtev, da bi spodbujala dobre prakse, odstranitev ovir in vsesplošno sprejetje sorazmernih ocen enakovrednosti;

priporočila CEN, naj (i) dokonča evidentiranje mednarodnih, evropskih in nacionalnih standardov za storitve do konca leta 2016 ter ga stalno izvaja, (ii) izda letni seznam področij, na katerih si lahko nacionalni standardi za storitve nasprotujejo ali se podvajajo ali na katerih morda obstajajo vrzeli, kjer bi se lahko razvili evropski standardi za storitve, ter (iii) ugotovi, ali obstajajo področja, ki jih ovira neobstoj povezanih standardov za proizvode in storitve;

priporočila nacionalnim organom za standardizacijo, ki odločajo o razvoju nacionalnega standarda za storitve, naj upoštevajo evropsko razsežnost in preučijo, ali bi bilo morda bolje namesto tega razviti evropski standard za storitve;

priporočila državam članicam, naj pri uvajanju ali pregledu zakonodaje, ki vključuje pogoje za dostop do trga v storitvenih panogah, raziščejo uporabo evropskih standardov za storitve.

Predlagani ukrepi dopolnjujejo druge ukrepe v zvezi s storitvami in standardizacijo v strategiji za enotni trg in skupni pobudi za standardizacijo. Dejavnosti se izvajajo v okviru obstoječih struktur in postopkov v evropskem sistemu za standardizacijo ter izkoriščajo obstoječe forume in skupine.

2.3.Strateška prednostna področja za zahteve za standardizacijo evropskim organizacijam za standardizacijo v letu 2017

Komisija je opredelila svoje strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo na spodaj navedenih področjih, kjer namerava od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati razvoj standardov in standardizacijskih dokumentov. Področja so neposredno povezana z naslednjimi prednostnimi nalogami Komisije: povezani enotni digitalni trg; trdna energetska unija s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost; bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo.

Na povezanem enotnem digitalnem trgu je cilj predlaganih ukrepov okrepitev e-znanja in uporaba digitalnih tehnologij:

razviti in začeti izvajati celovit evropski okvir za poklice v IKT, ki bi zagotavljal referenčne kompetence, ki so potrebne in se uporabljajo na delovnem mestu v informacijski in komunikacijski tehnologiji (IKT), ter uporabljal skupni jezik za kompetence, znanja in spretnosti ter stopnje znanja, ki bi ga lahko razumeli po vsej Evropi;

izboljšati in lajšati formalnosti poročanja, ki jih določajo pravni akti Unije in držav članic za ladje, ki prihajajo v pristanišča držav članic in/ali jih zapuščajo, da se zmanjša upravna obremenitev ladijskih družb;

lajšati pretok, dostop in uporabo informacij v prometu, da se poveča učinkovitost, stroški prevoza pa znižajo.

Glede trdne energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost, je cilj predlaganih ukrepov kombiniranje naših infrastruktur, diverzifikacija virov energije, zmanjšanje porabe energije in spodbujanje okolju prijaznih tehnologij:

omogočiti harmonizacijo v licenciranju procesnih in industrijskih standardov za razvoj jedrske infrastrukture EU skozi njeno celotno življenjsko dobo (gradnja, delovanje, razgradnja, ravnanje z odpadki), da se vzpostavi skupni okvir za energetske politike in korist od ekonomije obsega, ter

zagotavljati interoperabilnost omrežij za povečanje deleža obnovljivih virov energije v mešanici virov električne energije, da se okrepi zmogljivost obstoječih infrastruktur za pritegnitev zelenih virov energije brez povišanja stroškov za uporabnike.

Komisija pri podpiranju bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga z močnejšo industrijsko bazo predlaga ukrepe za povečanje varnosti in zahtev glede interoperabilnosti, ki so potrebne za dokončno oblikovanje notranjega trga proizvodov ter za vzdrževanje visoko zmogljive industrijske baze v Evropi:

Naslednje pobude v panogi gradbenih proizvodov bodo industriji omogočile vključitev izboljšav iz drugih panog, prilagoditev obstoječih proizvodov in proizvodnjo novih inovativnih proizvodov za izpolnjevanje trenutnih potreb po varnosti in kakovosti;

1.dokončati je treba metode ocenjevanja za regulirane nevarne snovi in emisije sevanja, nove metode ocenjevanja pa bi bilo treba postopno uvesti v standarde za gradbene proizvode;

2.gradbeni proizvodi v stiku z vodo za prehrano ljudi;

3.inovativni proizvodi in ocenjevanje bistvenih značilnosti uspešnosti gradbenih proizvodov;

metode ocenjevanja tveganja snovi, ki jih ni na seznamu in so povezane s polimernimi materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, da se veljavni standardi posodobijo glede na nove nevarnosti;

biorazgradljiva plastika za embalažo in odpadno embalažo, ki bo podpirala recikliranje;

na področju železnic bodo k izboljšanju medsebojnega povezovanja nacionalnih železniških omrežij in njihove interoperabilnosti prispevale naslednje pobude:

1.notranja pasivna varnost, ki podpira interoperabilnost železniškega sistema in bo izboljšala varnostne zahteve glede potovanja z vlakom na evropski ravni;

2.poenostavitev metodologije za izračun prostega prehoda odjemnika toka (mehanski kinematični profil odjemnika toka) za lažjo oceno sprejemljivosti glav odjemnika toka v kontaktnih vodnikih; stalno delo v zvezi z interoperabilnostjo železniškega sistema: razvoj standardov za mestno železnico;

zaradi več nezgod in incidentov je treba v standardih obravnavati naslednje proizvode/postopke: proizvode, ki pilotom zagotavljajo vremenske podatke, vključno z aplikacijami v pilotski kabini, ki delujejo na podlagi različnih virov, sistem za opozarjanje na prekoračitev vzletno-pristajalne steze, sistemi teže in ravnotežja na krovu;

trajnostne kemijske snovi, proizvedene iz sekundarnih surovin, ki bodo čim bolj znižale stroške in odvisnost Evropske unije od surovin, ter

podpiranje konkurenčnosti in učinkovitosti obrambnega in varnostnega sistema, da se izkoristi ekonomija obsega in podpre Evropa kot močnejši globalni akter.

3.Mednarodno sodelovanje

Pomemben del evropskih standardov izhaja neposredno iz mednarodne standardizacije.

Da bi dosegli boljše sprejemanje evropskih pobud na mednarodni ravni, bi moral evropski standardizacijski sistem v okviru ustreznih organov izražati skladna stališča.

Komisija se z Združenimi državami pogaja o sporazumu TTIP (čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe), pri čemer je zaradi dveh različnih sistemov pomembna tema razprav standardizacija, ki pa bi lahko ustvarila velike koristi, če bi strani dosegli vzajemno koristen sporazum.

Poleg tega je uspešno končala pogajanja o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu s Kanado, pogaja pa se tudi z Japonsko. V vseh teh trgovinskih sporazumih je standardizacija ključna, saj trgovino med temi akterji najbolj otežujejo tehnične ovire in ne preprosta tarifna vprašanja.

Komisija bo glede tretjih držav nadaljevala obstoječe politične dialoge ter ukrepe prepoznavnosti in ozaveščanja (napoteni strokovnjak za evropsko standardizacijo v Indiji, SESEI, napoteni strokovnjak za evropsko standardizacijo na Kitajskem, SESEC, ali standardizacijska informacijska platforma Kitajska - Evropa, CESIP), za katere je podpora evropskih organizacij za standardizacijo bistvenega pomena (glej letna nepovratna sredstva za poslovanje).

S standardizacijo povezano sodelovanje s Kitajsko ima dvojni namen. Spodbujanje regulativnega modela EU (za trženje proizvodov), ki ga podpirajo standardi, naj bi dolgoročno olajšalo dostop do trga. Dvostranska tehnična harmonizacija na ravni standardov predstavlja še eno pot do ustvarjanja enakih konkurenčnih pogojev, kar pa nedvomno koristi domačemu trgu in evropskim podjetjem. Glede na ugotovitve delovne skupine EU-CN „Standardizacija“ je bilo približno 90 evropskih standardov sprejetih kot kitajski standardi, kar pomeni konkurenčno prednost za evropska podjetja. Z Indijo povezano delo ima podobne cilje.   

Komisija, ki na področju stroke že prispeva k nekaterim dejavnostim mednarodne standardizacije, pričakuje, da bo bolj vključena v evropsko in mednarodno standardizacijo, da bi v celoti izkoristila možnosti obstoječega formalnega statusa opazovalca in bi tako lahko bolje izpolnjevala svojo zavezanost načelu primarnosti mednarodnih standardov.

4.Obzorje 2020 – Raziskave in inovacije

Za konkurenčnost EU sta bistvena razvoj in izvajanje načrtov za raziskave in inovacije, vključno s standardizacijo. S programom Obzorje 2020 bo močno podprto uvajanje inovacij na trg, zlasti podpora standardizaciji prek raziskav in uvajanja znanosti v standarde. Dejavnosti standardizacije so bistveni kanal za tržno sprejetje rezultatov raziskav in razširjanje inovacij, vključno z rezultati raziskave iz programa Obzorje 2020 v okviru dela Euratom.

S programom Obzorje 2020 bo zagotovljena podpora izboljšanju učinkovitosti sistema standardizacije s spodbujanjem odprtih standardov in platform ter dosledno uporabo standardov in njihovim uvajanjem na trg.

5.Naslednji cikel

Komisija bo po razpravah v okviru skupne pobude za standardizacijo za okrepitev podlage za letni cikel upravljanja v zvezi s politiko EU za standardizacijo začela izvajati naslednja dva ukrepa:

Začetek študije za analizo ekonomskega in družbenega učinka standardizacije

Znano je, da imajo standardi pomembno, čeprav včasih neopazno vlogo pri podpiranju gospodarske rasti kot pospeševalci produktivnosti, konkurenčnosti in inovacij ter družbene blaginje. Komisija bo torej na poziv Sveta 6 in skladno s skupno pobudo za standardizacijo pravočasno začela študijo, ki bi morala raziskati učinke standardov na gospodarstvo in družbo kot celoto. Študija bo temeljila na obstoječih nacionalnih študijah 7 in različnih modelih, ki se trenutno uporabljajo za financiranje standardizacije, ter bo te študije tudi upoštevala.

Vzpostavitev trdnega medinstitucionalnega dialoga

Od leta 2017 bo v vsakem letnem ciklu pred sprejetjem letnega programa dela Unije julija vsako leto izšlo samo eno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju politike EU za standardizacijo. Na podlagi tega poročila Komisija predlaga medinstitucionalni dialog z Evropskim parlamentom in spomladanskim Svetom.

Poročilo bo med drugim vključevalo informacije o:

napredku pri izvajanju ukrepov, predvidenih v letnem programu dela Unije, med drugim o razvoju evropskih standardov za storitve;

napredku pri izvajanju ukrepov, predvidenih v sporočilu z naslovom „Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg“;

trenutnem stanju zahtev za standardizacijo, poslanih evropskim organizacijam za standardizacijo;

številu standardov, pripravljenih in registriranih v programu dela evropskih organizacij za standardizacijo;

prispevku organizacij iz Priloge III (SBS 8 , ANEC 9 , ECOS 10 in ETUC 11 , ki zastopajo MSP, potrošnike, delavce oziroma okoljske interese pri standardizaciji) k postopkom priprave standardov (vključevanje);

finančnem prispevku EU za evropske organizacije za standardizacijo na podlagi Uredbe.

Poročilo in dialog, ki mu bo sledil, se bosta uporabila kot prispevek politike k letnemu programu dela Unije za naslednje leto.

(1) COM(2015) 550 final, SWD(2015) 202 final.

(2) COM(2015) 686.

(3) COM(2016) 176.

(4) COM(2015) 192.

(5) COM(2015) 550.

(6) Svet za konkurenčnost 2. marca 2015 „POZIVA Komisijo, naj konča neodvisni pregled in analizira učinek standardizacije na gospodarstvo ob upoštevanju interesa vseh strani“.

(7)  British Standards Institution (2015), „The Economic Contribution of Standards to the UK Economy“ (Ekonomski prispevek standardov h gospodarstvu Združenega kraljestva); AFNOR (2016): Economic Impact of Standardisation (Ekonomski učinek standardizacije); AFNOR (2009): The Economic Impact of Standardization – Technological Change, Standards and Long-Term Growth in France (Ekonomski učinek standardizacije – tehnološke spremembe, standardi in dolgoročna rast v Franciji); DIN (2000): Economic Benefits of Standardization (Ekonomske koristi standardizacije), 3 zvezki. Berlin: Beuth. (Posodobitev iz leta 2011); DTI (2005): The Empirical Economics of Standards (Empirična ekonomija standardov), DTI ECONOMICS PAPER ŠT. 12. London.

(8) Standardi za mala podjetja, http://sbs-sme.eu/.

(9) Evropski glas potrošnikov pri standardizaciji, http://www.anec.eu/anec.asp.

(10)  Evropska organizacija državljanov za standardizacijo na področju varovanja okolja, http://ecostandard.org/.

(11) Evropska konfederacija sindikatov, http://www.etuc.org/.