EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.4.2016

COM(2016) 205 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Trdnejši in pametnejši informacijski sistemi za meje in varnost

1.Uvod

Evropska družba je mobilna. Notranje in zunanje meje vsak dan prečkajo milijoni državljanov Evropske unije in tretjih držav. V letu 2015 je EU obiskalo več kot 50 milijonov državljanov tretjih držav, kar je pomenilo več kot 200 milijonov prečkanj meje na zunanjih mejah schengenskega območja.

Poleg teh rednih potovanj je bilo samo v letu 2015 zaradi konflikta v Siriji in drugih kriz 1,8 milijona nedovoljenih prečkanj evropskih zunanjih meja. Državljani EU pričakujejo, da se na zunanjih mejah opravljajo učinkovite kontrole, s katerimi se ustrezno upravljajo migracije in pomaga zagotavljati notranja varnost. Teroristični napadi v Parizu leta 2015 in v Bruslju marca 2016 so bridek prikaz stalne nevarnosti za notranjo varnost v Evropi.

Oba dogodka sta poudarila potrebo po celostni združitvi in okrepitvi upravljanja meja v EU, okvirov sodelovanja na področju migracij in varnosti ter informacijskih orodij. Upravljanje meja, kazenski pregon in nadzor nad migracijami se dinamično prepletajo. Znano je, da so posamezni državljani EU odpotovali prek zunanjih meja na konfliktna območja iz razlogov, povezanih s terorizmom, in ob svojem povratku predstavljajo varnostno tveganje. Prav tako je dokazano, da so teroristi po poteh nezakonitih migracij vstopili v EU in se neodkriti gibali znotraj schengenskega območja.

V evropskih agendah za varnost in migracije je začrtana smer razvoja in izvajanja politike EU, s katero se bomo spoprijeli s sočasnima izzivoma upravljanja migracij ter boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. To sporočilo temelji na sinergijah med obema agendama. Njegov namen je pripraviti izhodišče za razpravo o tem, kako bi bilo mogoče z obstoječimi in prihodnjimi informacijskimi sistemi izboljšati tako upravljanje zunanjih meja kot tudi notranjo varnost v EU. Sporočilo dopolnjuje predlog iz decembra 2015 o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže ter izboljšanju preprečevanja kriz in posredovanju na zunanjih mejah.

Na ravni EU se uporabljajo številni informacijski sistemi, prek katerih mejni uslužbenci in policisti prejemajo relevantne informacije o osebah, vendar je arhitektura EU za upravljanje podatkov še pomanjkljiva. V tem sporočilu so predstavljene nekatere možnosti za kar največje povečanje koristi obstoječih informacijskih sistemov in po potrebi razvoj novih, dopolnilnih ukrepov za zapolnitev vrzeli. Sporočilo izpostavlja tudi potrebo po izboljšanju interoperabilnosti informacijskih sistemov na dolgi rok, kar sta predlagala tudi Evropski Svet in Svet 1 , in predstavlja zamisli glede načinov razvoja informacijskih sistemov v prihodnosti, da bi mejni uslužbenci, carinski organi, policisti in sodni organi razpolagali s potrebnimi informacijami.

Vsaka prihodnja pobuda bi se morala pripraviti na podlagi načel boljše priprave zakonodaje z javnim posvetovanjem in oceno učinkov, tudi kar zadeva temeljne pravice in zlasti pravico do varstva osebnih podatkov.

2.Izzivi pred nami

Ker se na notranjih mejah schengenskega območja ne izvajajo kontrole, je treba zagotoviti trdno in zanesljivo upravljanje gibanja oseb prek zunanjih meja. To je predpogoj za visoko raven notranje varnosti in prosto gibanje oseb na tem območju. Hkrati to pomanjkanje notranjih meja pomeni, da imajo tudi organi kazenskega pregona v državah članicah dostop do relevantnih podatkov o osebah. Na ravni EU delujejo številni informacijski sistemi in podatkovne zbirke, ki mejnim uslužbencem, policistom in drugim organom zagotavljajo relevantne informacije o osebah, vsak v skladu s svojim namenom 2 .

Vendar so ti informacijski sistemi tudi deloma pomanjkljivi, kar ovira delo navedenih nacionalnih organov. Boljša izmenjava podatkov je bila zato določena kot ključna prioriteta v evropski agendi za varnost. Glavne pomanjkljivosti so: (a) neoptimalna funkcionalnost obstoječih informacijskih sistemov, (b) vrzeli v arhitekturi EU za upravljanje podatkov, (c) kompleksen sistem različno upravljanih informacijskih sistemov in (d) razdrobljena arhitektura upravljanja podatkov za nadzor meje in varnost.

Obstoječi informacijski sistemi v EU za upravljanje meja in notranjo varnost podpirajo najrazličnejše funkcionalnosti. Kljub temu je nabor funkcionalnosti obstoječih informacijskih sistemov še vedno pomanjkljiv. Če pogledamo postopke nadzora meje, ki se uporabljajo za različne kategorije potnikov, postane jasno, da so nekateri od teh postopkov pomanjkljivi in da je pomanjkljiva tudi povezljivost med posameznimi informacijskimi sistemi, ki se uporabljajo za nadzor meje. Podobno je treba optimizirati delovanje obstoječih orodij za potrebe kazenskega pregona. Zato je treba razmisliti o ukrepih za izboljšanje obstoječih informacijskih sistemov (poglavje 5).

Poleg tega obstajajo vrzeli v arhitekturi EU za upravljanje podatkov. Problematičen ostaja nadzor meje v zvezi z določenimi kategorijami potnikov, kot so državljani tretjih držav z dolgoročnim vizumom. Nepopolne so tudi informacije pred prihodom potnikov na mejo, in sicer kar zadeva državljane tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti. Razmisliti bi bilo treba, ali je potrebno te vrzeli zapolniti z razvojem dodatnega informacijskega sistema, kjer je ustrezno (poglavje 6).

Mejni uslužbenci, in zlasti policisti, se soočajo s kompleksnim sistemom različno upravljanih informacijskih sistemov na ravni EU. Ta kompleksnost je vzrok za praktične težave, predvsem glede tega, katero podatkovno zbirko bi bilo treba preveriti v dani situaciji. Poleg tega niso vse države članice povezane z obstoječimi sistemi 3 . Sedanjo kompleksnost dostopa do informacijskih sistemov na ravni EU bi bilo mogoče zmanjšati z vzpostavitvijo enotnega iskalnega vmesnika na nacionalni ravni, ki bi omogočal dostop glede na različne namene (poglavje 7.1).

Za sedanjo arhitekturo EU za upravljanje podatkov za namene nadzora meje in varnosti je značilna razdrobljenost, ki jo povzročajo različne institucionalne, pravne in politične razmere, v katerih so se razvijali sistemi. Informacije se shranjujejo ločeno v različnih sistemih, ki so le redko povezani med seboj. Podatkovne zbirke so zato neskladne, relevantni organi pa imajo različen dostop do podatkov. Zaradi tega se lahko pojavljajo slepe pege, zlasti za organe kazenskega pregona, saj je lahko zelo težko prepoznati povezave med razdrobljenimi podatki. Zato je nujno treba poiskati integrirane rešitve za izboljšano dostopnost do podatkov za upravljanje meja in varnost, pri čemer je treba v celoti spoštovati temeljne pravice. V ta namen je treba začeti postopek za dosego interoperabilnosti obstoječih informacijskih sistemov (poglavje 7).

3.Temeljne pravice

Polno spoštovanje temeljnih pravic in pravil o varstvu podatkov je nujen predpogoj za rešitev katerega koli vidika zgoraj opisane problematike.

Skladnost s temeljnimi pravicami zahteva dobro zasnovo tehnologije in informacijskih sistemov ter njihovo pravilno uporabo. Tehnologija in informacijski sistemi so lahko javnim organom v pomoč pri varstvu temeljnih pravic državljanov. Biometrična tehnologija lahko zmanjša tveganje napačne identifikacije ter diskriminacije in rasnega profiliranja. Prispeva lahko tudi k odpravi tveganj v zvezi z zaščito otrok, ki so na primer izginili ali postali žrtve trgovine z ljudmi, če jo spremljajo zaščitni in varstveni ukrepi v zvezi s temeljnimi pravicami. Zmanjša lahko tveganje za protipravno aretacijo in prijetje. Prav tako lahko vodi k povečanju varnosti za državljane, ki prebivajo na schengenskem območju, saj bo prispevalo k boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem.

Obstoj obsežnih informacijskih sistemov predstavlja tudi morebitno tveganje za zasebnost, ki ga je treba predvideti in ustrezno odpraviti. Zbiranje in uporaba osebnih podatkov v teh sistemih vplivata na pravico do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Vsi sistemi morajo biti skladni z načeli varstva podatkov in zahtevami glede nujnosti, sorazmernosti, omejitve namena in kakovosti podatkov. Uvesti je treba zaščitne ukrepe, da se zagotovi spoštovanje pravic oseb, na katere se nanašajo podatki, kar zadeva varstvo njihovega zasebnega življenja in osebnih podatkov. Podatkov se ne bi smelo hraniti dlje, kot je potrebno za namene, za katere so bili zbrani. Načrtovati je treba mehanizme, s katerimi se bo zagotovilo natančno upravljanje tveganj in učinkovito varstvo pravic oseb, na katere se nanašajo podatki.

Decembra 2015 sta sozakonodajalca dosegla politično soglasje glede reforme na področju varstva podatkov. Ko bosta sprejeti splošna uredba o varstvu podatkov in direktiva o varstvu podatkov za policijske organe in organe kazenskega pravosodja 4 , se bosta začeli uporabljati v letu 2018 in bosta zagotovili usklajen okvir za obdelavo osebnih podatkov.

Omejitev namena je ključno načelo varstva podatkov, kot je opredeljeno v Listini EU o temeljnih pravicah. Ker so se informacijski sistemi razvijali v različnih institucionalnih, pravnih in političnih razmerah, se je načelo omejitve namena izvajalo s segmentirano strukturo upravljanja podatkov 5 . To je eden od razlogov za sedanjo razdrobljenost v arhitekturi EU za upravljanje podatkov za nadzor meje in varnost. Ko bo v EU vzpostavljen nov celovit okvir za varstvo osebnih podatkov in bo na področju tehnologije in informacijske varnosti dosežen precejšen napredek, bo mogoče načelo omejitve namena lažje izvajati na ravni dostopa in uporabe shranjenih podatkov ter pri tem v celoti spoštovati Listino EU o temeljnih pravicah in nedavno sodno prakso Sodišča. Zaščitni ukrepi, kot so segmentacija podatkov v okviru enega sistema ter specifična pravila glede dostopa in uporabe za vsako kategorijo podatkov in uporabnikov, bi morali zagotoviti potrebno omejitev namena v integriranih rešitvah za upravljanje podatkov. To odpira možnosti za interoperabilnost informacijskih sistemov, ki jo spremljajo nujna stroga pravila glede dostopa in uporabe, ne da bi to vplivalo na obstoječo omejitev namena.

„Vgrajeno varstvo podatkov“ in „privzeto varstvo podatkov“ sta zdaj evropski načeli v pravilih za varstvo podatkov. Komisija bo poskušala pri pripravi novih instrumentov, ki se zanašajo na uporabo informacijske tehnologije, ubrati ta pristop. To pomeni vgraditev varstva osebnih podatkov v tehnološko zasnovo predlaganega instrumenta, omejevanje obdelave podatkov na tisto, kar je potrebno za določen namen, in dodeljevanje dostopa do podatkov samo tistim, ki morajo biti s temi podatki seznanjeni 6 .

Zahteve Listine EU o temeljnih pravicah, in zlasti novih instrumentov reforme na področju varstva podatkov, bodo vodile Komisijo pri odpravljanju sedanjih vrzeli in pomanjkljivosti v arhitekturi EU za upravljanje podatkov za nadzor meje in varnost podatkov. Tako bo nadaljnji razvoj informacijskih sistemov na teh področjih skladen z najvišjimi standardi varstva podatkov, prav tako pa bodo spoštovali temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah in prispevali k njim.

4.Pregled informacijskih sistemov za meje in varnost 7

Obstoječi informacijski sistemi v EU za upravljanje meja in notranjo varnost imajo vsak svoje cilje, namene, pravne podlage 8 , uporabniške skupine in institucionalno ozadje. Skupaj tvorijo kompleksen vzorec relevantnih podatkovnih zbirk.

Trije glavni centralizirani informacijskih sistemi, razviti v EU, so (i) schengenski informacijski sistemi (SIS) s širokim naborom razpisov ukrepov za osebe in predmete, (ii) vizumski informacijski sistem (VIS) s podatki o vizumih za kratkoročno bivanje ter (iii) sistem Eurodac s podatki o prstnih odtisih prosilcev za azil in državljanov tretjih držav, ki so nezakonito prečkali zunanjo mejo. Ti trije sistemi se medsebojno dopolnjujejo in se z izjemo sistema SIS osredotočajo na državljane tretjih držav. Sistemi so tudi v podporo nacionalnim organom pri boju proti kriminalu in terorizmu 9 . To velja zlasti za sistem SIS, ki je najširše uporabljani instrument za izmenjavo informacij danes. Izmenjava informacij za te sisteme se izvaja v okviru varne namenske komunikacijske infrastrukture, ki se imenuje sTESTA 10 .

Poleg teh obstoječih sistemov Komisija predlaga vzpostavitev četrtega centraliziranega sistema za upravljanje meja, tj. sistem vstopa/izstopa (EES) 11 , ki naj bi se začel uporabljati do leta 2020 in bo prav tako namenjen obravnavi državljanov tretjih držav.

Slika 1 Shematski pregled glavnih informacijskih sistemov za upravljanje meja in kazenski pregon:

Dodatni obstoječi instrumenti za upravljanje meja so Interpolova podatkovna zbirka ukradenih in izgubljenih potnih listin (SLTD) in sistem predhodnih podatkov o potnikih (API), ki zbira podatke o potnikih pred dohodnimi leti v EU. Ti instrumenti so pomembni za državljane EU in državljane tretjih držav.

EU je posebej za namene kazenskega pregona, kazenskih preiskav in pravosodnega sodelovanja razvila decentralizirana orodja za izmenjavo informacij, in sicer (i) okvir Prüm za izmenjavo podatkov o DNA in prstih odtisih ter podatke iz registrov vozil in (ii) evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) za izmenjavo nacionalnih informacij iz kazenskih evidenc. ECRIS omogoča izmenjavo informacij prek varnega omrežja o predhodnih obsodbah, ki jih za posameznika izrečejo kazenska sodišča v Evropski uniji. Zahtevki večinoma temeljijo na alfanumeričnih identifikacijskih podatkih, vendar je mogoča tudi izmenjava biometričnih podatkov.

Europol podpira izmenjavo informacij med nacionalnimi policijskimi organi in ima vlogo vozlišča EU za kriminalistične informacije. Europolov informacijski sistem (EIS) zagotavlja centralizirano podatkovno zbirko kriminalističnih informacij, v katero lahko države članice shranjujejo podatke o hudih kaznivih dejanjih in terorizmu ter opravljajo poizvedbe v njej. Informacijske točke v okviru Europola zagotavljajo delovne spise tematskih analiz, ki vsebujejo informacije o tekočih operacijah v državah članicah. Orodje Europola za izmenjavo informacij prek varnih povezav (SIENA) omogoča, da si države članice z Europolom ali tretjimi stranmi, ki imajo sporazum o sodelovanju z Europolom, informacije izmenjajo na hiter, varen in uporabniku prijazen način. Hkrati ima sistem SIENA močan poudarek na interoperabilnosti z drugimi sistemi v okviru Europola, na primer za neposredno izmenjavo podatkov z informacijskimi točkami. Omogoča polnjenje podatkovnih zbirk Europola z informacijami, ki si jih izmenjujejo države članice. Sistem SIENA bi moral biti najpomembnejši kanal držav članic za izmenjavo informacij v zvezi s kazenskim pregonom v celotni EU.

Dodaten sklop sistemov za obdelavo osebnih podatkov, ki se bo razvijal v državah članicah, je evidenca podatkov o potnikih (PNR) 12 . Podatke v evidenci PNR sestavljajo informacije o rezervacijah, ki se zagotovijo ob rezervaciji in prijavi za let.

Eden od ključnih akterjev v večstranskem sodelovanju več agencij na zunanjih mejah so tudi carinski organi. Upravljajo več sistemov 13 in podatkovnih zbirk, ki vsebujejo podatke o gibanju blaga, identifikaciji gospodarskih subjektov in informacije v zvezi s tveganji, ki jih je mogoče uporabiti pri krepitvi notranje varnosti. Ti sistemi imajo prav tako lastno nadzorovano, omejeno in varno infrastrukturo (skupno komunikacijsko omrežje), ki je dokazano uspešna. Proučiti bi bilo treba možnost sinergij in približevanja med informacijskimi sistemi ter njihovimi infrastrukturami za upravljanje meja v EU in izvajanje carinskih ukrepov. 

5.Izboljšanje obstoječih informacijskih sistemov

Obstoječi informacijski sistemi v EU za upravljanje meja in notranjo varnost podpirajo najrazličnejše funkcionalnosti. Vendar je treba za optimizacijo njihovega delovanja odpraviti še nekatere preostale pomanjkljivosti.

Schengenski informacijski sistem (SIS)

Mejne kontrole v schengenskem informacijskem sistemu trenutno potekajo na podlagi poizvedb z alfanumeričnimi podatki (tj. imenom in datumom rojstva). Prstne odtise je mogoče uporabiti le za preverjanje in potrditev identitete osebe, ki je bila identificirana že po imenu. Zaradi te varnostne vrzeli lahko osebe, na katere se nanaša razpis ukrepa, uporabljajo lažne dokumente in se tako izognejo zadetku s popolnim ujemanjem v sistemu SIS.

Ta kritična pomanjkljivost bo odpravljena, ko bo v sistem SIS vgrajen sistem za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov (AFIS) v skladu z obstoječim pravnim okvirom 14 , ki bo omogočal iskanje po prstnih odtisih. Sistem AFIS naj bi začel delovati še pred sredino leta 2017 15 . Ko bo sistem AFIS razvit, bo dostopen Europolu ter bo tako dopolnjeval Europolove sisteme za kazenske preiskave in boj proti terorizmu, pa tudi izmenjave prstnih odtisov v okviru sistema Prüm. Komisija in agencija eu-LISA bosta proučili možnosti takšne širše uporabe prihodnjega sistema AFIS.

Komisija na podlagi tekoče ocene in tehnične študije trenutno proučuje možne dodatne funkcionalnosti sistema SIS, da bi predstavila predloge za spremembo pravne podlage sistema SIS. Med drugim presoja o:

oblikovanju razpisov ukrepov v SIS v zvezi z migranti brez urejenega statusa, za katere je bila sprejeta odločba o vrnitvi oseb;

uporabi podobe obraza za biometrično identifikacijo, poleg prstnih odtisov;

avtomatiziranem prenosu informacij o zadetku po opravljenem preverjanju;

shranjevanju informacij o zadetkih v zvezi z razpisi ukrepov zaradi prikrite in namenske kontrole v centralnem sistemu SIS;

oblikovanju nove kategorije razpisa ukrepa za „iskane neznane osebe“, za katere lahko forenzični podatki obstajajo v nacionalnih podatkovnih zbirkah (npr. sledi odtisov na kraju izvršitve kaznivega dejanja) 16 .

Komisija bo še naprej namenjala evropska sredstva v podporo izvajanju projektov, ki omogočajo sočasne poizvedbe v sistemu SIS in Interpolovi podatkovni zbirki ukradenih in izgubljenih potnih listin ter evidenci iskanih storilcev kaznivih dejanj, vozil in strelnega orožja (iARMS), ki dopolnjujejo informacijske sisteme EU 17 .

Interpolova podatkovna zbirka ukradenih in izgubljenih potnih listin (SLTD)

Za upravljanje meja je bistveno, da se potne listine vseh državljanov tretjih držav in državljanov EU preverjajo v podatkovni zbirki SLTD. Organi kazenskega pregona bi tudi morali uporabljati podatkovno zbirko SLTD za poizvedbe na schengenskem območju. Po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015 je Svet pozval k vzpostavitvi elektronskih povezav z relevantnimi Interpolovimi podatkovnimi zbirkami na zunanjih mejnih prehodih ter k uporabi avtomatskega pregledovanja potnih listin do marca 2016 18 . Vse države članice bi morale vzpostaviti ustrezne elektronske povezave in uvesti sisteme za avtomatsko posodabljanje podatkov o ukradenih ali izgubljenih potnih listinah v podatkovni zbirki SLTD.

Predhodne informacije o potnikih (API)

Skladno z obstoječo dobro prakso bi morale države članice prav tako povečati dodano vrednost predhodnih informacij o potnikih, in sicer z vzpostavitvijo avtomatiziranega navzkrižnega preverjanja teh podatkov s podatki v sistemu SIS in Interpolovi podatkovni zbirki SLTD. Komisija bo ocenila potrebo po spremembi pravne podlage za obdelavo podatkov API, da bi zagotovila širše izvajanje, ter po vključitvi obveznosti, da države članice predpišejo in uporabljajo podatke API za vse dohodne in odhodne lete. To je zlasti pomembno z ozirom na izvajanje prihodnje direktive o evidenci podatkov o potnikih, saj kombinirana uporaba podatkov PNR in API še krepi učinkovitost podatkov PNR v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem 19 .

Vizumski informacijski sistem (VIS)

Komisija trenutno tudi izvaja celostno oceno vizumskega informacijskega sistema, ki naj bi bila končana v letu 2016. V okviru tega ocenjevanja bo Komisija med drugim proučila, kako se sistem VIS uporablja pri kontrolah na zunanjih mejah in na ozemlju držav članic ter kako prispeva k boju proti zlorabam identitete in prevaram pri uporabi vizumov. Na podlagi tega bo nato proučila možnosti za dopolnitev funkcij sistema VIS, vključno z:

izboljšanjem kakovosti podob obraza za boljše biometrično ujemanje;

uporabo biometričnih podatkov o prosilcih za vizum pri iskanju v prihodnjem sistemu za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov, ki se razvija za sistem SIS;

znižanjem starostne meje za zbiranje prstnih odtisov otrok med 6. in 12. letom starosti, ob hkratni zagotovitvi trdnih zaščitnih in varnostnih ukrepov v zvezi s temeljnimi pravicami 20 ;

olajšanjem preverjanja v Interpolovi podatkovni zbirki SLTD med obdelavo prošnje za vizum.

Države članice v različni meri uporabljajo možnosti dostopa do podatkov v sistemu VIS v okviru obstoječega pravnega okvira za namene kazenskega pregona. Glede tega so poročale o praktičnih težavah svojih organov kazenskega pregona v postopkih dostopa do sistema VIS. Podobno je še vedno omejen tudi dostop do sistema Eurodac za namene kazenskega pregona. Komisija bo proučila, ali obstaja potreba po ponovni obravnavi pravnega okvira glede dostopa organov kazenskega pregona do sistemov VIS in Eurodac.

Eurodac 

Kot je bilo napovedano v sporočilu z naslovom „K reformi skupnega evropskega azilnega sistema in krepitvi zakonitih poti v Evropo“ 21 , bo Komisija predstavila predlog za reformo sistema Eurodac, da bi še okrepila njegovo funkcionalnost, kar zadeva nedovoljene migracije in vračanje. Tako se bo zapolnila sedanja vrzel v zvezi z možnostjo spremljanja sekundarnega gibanja migrantov brez urejenega statusa med državami članicami. Poleg tega je namen predloga najti načine za povečanje uspešnosti postopkov vračanja in ponovnega sprejema, in sicer z zagotavljanjem sredstev za identifikacijo in ponovno dokumentiranje migrantov brez urejenega statusa za namene vračanja. Iz tega vidika bo predlog zajel tudi izmenjave informacij iz Eurodaca s tretjimi državami ob upoštevanju potrebnih zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov.

Europol

EU je Europolu odobrila dostop do glavnih centralnih podatkovnih zbirk, vendar urad te priložnosti še ni v celoti uporabil. Europol ima tako pravico, da neposredno dostopa do podatkov v sistemu SIS za namene prijetij, prikritih in namenskih kontrol ter stvari zaradi zasega in opravlja poizvedbe v njem. Do zdaj je urad opravil le razmeroma omejeno število poizvedb v sistemu SIS. Dostop do sistema VIS za vpogled je za Europol pravno mogoč od septembra 2013. Od julija 2015 je v pravni podlagi sistema Eurodac Europolu dovoljen dostop do tega sistema. Urad bi moral pospešiti svoja prizadevanja za vzpostavitev povezav s sistemoma VIS in Eurodac. Komisija bo na splošno ocenila, ali je treba dodaten dostop do informacijskih sistemov zagotoviti tudi drugim agencijam EU na področju notranjih zadev, zlasti prihodnji evropski mejni in obalni straži.

Okvir Prüm

Okvir Prüm trenutno ne izpolnjuje svojega celotnega potenciala. To pa zato, ker vse države članice še niso izpolnile svojih pravnih obveznosti v smislu vključitve tega omrežja v lastne sisteme. Države članice so prejele precejšnjo finančno in tehnično pomoč za ta namen in bi morale zdaj okvir Prüm izvajati v celoti. Komisija bo na podlagi pooblastil, ki so nanjo prenesena, zagotovila polno izpolnjevanje pravnih obveznosti držav članic in je januarja 2016 začela strukturiran dialog (EU Pilot) z zadevnimi državami članicami. Če odziv držav članic ne bo zadovoljiv, bo Komisija brez odlašanja začela postopke za ugotavljanje kršitev.

Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)

Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS) omogoča izmenjavo informacij o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, vendar pa ni postopka, ki bi zagotavljal učinkovitost teh izmenjav. Komisija je januarja 2016 sprejela zakonodajni predlog za zapolnitev te pravne praznine 22 . Komisija je predlagala, da se nacionalnim organom omogoči opravljanje poizvedb o državljanih tretjih držav na podlagi prstnih odtisov za bolj gotovo identifikacijo. Evropski parlament in Svet bi morala zakonodajno besedilo sprejeti v letu 2016.

Horizontalne vsebine

Splošna skrb v zvezi z informacijskimi sistemi je raven njihovega izvajanja v državah članicah. Neenakomerno izvajanje okvira Prüm in manjkajoče elektronske povezave do podatkovne zbirke SLTD sta izrazita primera. Komisija bo v prizadevanjih za povečanje ravni izvajanja informacijskih sistemov pozorno spremljala delo posameznih držav članic 23 . V okviru spremljanja ne bo proučevala le, ali države članice izpolnjujejo svoje pravne obveznosti na področju informacijskih sistemov, ampak tudi kako dobro uporabljajo obstoječe instrumente in ali pri tem upoštevajo dobre prakse. Pri spremljanju in spodbujanju ravni izvajanja se bo opirala na različne vire, tudi na obvestila držav članic ter obiske v okviru schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma.

Druga splošna skrb v zvezi z informacijskimi sistemi je kakovost vnesenih podatkov. Če države članice ne spoštujejo minimalnih zahtev glede kakovosti, je zanesljivost in vrednost shranjenih podatkov zelo omejena, tveganje neujemanj in praznih zadetkov pa izpodbijata vrednost samega sistema. Agencija eu-LISA bo za izboljšanje kakovosti vnesenih podatkov razvila centralno zmogljivost spremljanja kakovosti podatkov za vse sisteme v njeni pristojnosti.

Večina informacijskih sistemov na področju nadzora meje in varnosti obdeluje identifikacijske podatke, pobrane iz potnih listin in osebnih dokumentov. Za okrepitev meja in varnosti niso potrebni le dobro delujoči sistemi. Preverjanje potnih listin in osebnih dokumentov mora poleg tega potekati na preprost in varen način. Komisija bo za to predstavila ukrepe za povečanje elektronske varnosti dokumentov in upravljanja osebnih dokumentov ter za utrditev boja proti uporabi lažnih dokumentov. Raven interoperabilnosti varne identifikacije, ki jo je mogoče doseči z uredbo o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (eIDAS) 24 , bi bila lahko primerna možnost za to.

6.Razvoj dodatnega informacijskega sistema in zapolnitev vrzeli

Čeprav obstoječi informacijski sistemi pokrivajo zelo široko paleto podatkov, ki jih zahtevata upravljanje meja in kazenski pregon, pa obstajajo tudi precejšnje vrzeli. Nekatere od teh vrzeli je Komisija že obravnavala v zakonodajnih predlogih, in sicer v predlogih za sistem vstopa/izstopa in sistem evidence podatkov o potnikih EU. V zvezi z drugimi ugotovljenimi vrzelmi bo treba opraviti skrbne ocene potrebe po dodatnih orodjih EU.

1.Sistem vstopa/izstopa

Komisija je sočasno s tem sporočilom predstavila spremenjene zakonodajne predloge za vzpostavitev sistema vstopa/izstopa. Ko bosta sozakonodajalca predloge sprejela, bo morala ta sistem razviti in izvesti agencija eu-LISA v sodelovanju z državami članicami schengenskega območja.

Sistem vstopa/izstopa bo beležil prečkanje meje (vstop in izstop) za vse državljane tretjih držav, ki bodo za kratek čas obiskali schengensko območje (največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju) – in sicer tako potnikov, ki za potovanje potrebujejo vizum, in teh, ki so oproščeni vizumske obveznosti – ali ki bodo na schengenskem območju bivali na podlagi novega popotniškega vizuma (do enega leta). Cilji sistema vstopa/izstopa so (a) izboljšati upravljanje zunanjih meja, (b) zmanjšati nedovoljene migracije z odpravo pojava prekoračitve obdobja dovoljenega bivanja in (c) prispevati k boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem ter s tem prispevati k zagotovitvi visoke ravni notranje varnosti.

V sistemu se bodo evidentirali identiteta državljanov tretjih držav (alfanumerični podatki, štirje prstni odtisi in podoba obraza) ter podatki iz njihovih potnih listin, nato se bodo ti podatki povezali z elektronskimi evidencami vstopa in izstopa. Sedanja praksa žigosanja potnih listin se ne bo več uporabljala. Sistem vstopa/izstopa bo omogočal dejansko upravljanje dovoljenih kratkoročnih bivanj, večjo avtomatizacijo pri nadzoru meje ter izboljšano odkrivanje lažnih dokumentov in zlorab identitete. Evidentiranje na centralni ravni bo omogočilo odkrivanje oseb, ki so prekoračile obdobje dovoljenega bivanja, in identifikacijo nedokumentiranih oseb na schengenskem območju. Predlagani sistem tako zapolnjuje precejšnjo vrzel v sistemu obstoječih informacijskih sistemov.

2.Evidence imen potnikov

Podatke v evidencah imen potnikov sestavljajo informacije o rezervacijah s kontaktnimi podatki, celotne podrobnosti potovanja in rezervacije, posebne opombe, informacije o sedežu in prtljagi ter uporabljeno plačilno sredstvo. Podatki iz PNR so koristni in nujni za prepoznavanje potnikov z visokim tveganjem v okviru boja proti terorizmu, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami, trgovini z ljudmi, spolnemu izkoriščanju otrok in drugim hudim kaznivim dejanjem. Predlagana direktiva o PNR bo zagotovila boljše sodelovanje med nacionalnimi sistemi in zmanjšala varnostne vrzeli med državami članicami. Tako zapolnjuje precejšnjo vrzel v razpoložljivosti podatkov, ki so potrebni za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu. Direktivo o PNR bi bilo nujno treba sprejeti in začeti izvajati.

Prihodnja direktiva bo določala, da morajo države članice vzpostaviti enote za informacije o potnikih, ki bodo od letalskih prevoznikov prejemale podatke PNR. Za to se ne bo zahtevalo oblikovanje centralnega sistema ali podatkovne zbirke, vendar bi njenemu izvajanju koristila določena stopnja standardizacije nacionalnih tehničnih rešitev in postopkov. To bo olajšalo izmenjavo podatkov PNR med enotami za informacije o potnikih, kot predvideva predlagana direktiva. Komisija bo za to podpirala države članice pri analizi različnih scenarijev medsebojne povezljivosti med enotami za informacije o potnikih, da bi se pripravile standardizirane rešitve in postopki. Ko bo Direktiva sprejeta, bo Komisija pospešila pripravo skupnih protokolov in podprtih oblik zapisa podatkov za prenos podatkov PNR med letalskimi prevozniki in enotami za informacije o potnikih. Komisija bo v treh mesecih od sprejetja Direktive pripravila osnutek izvedbenega akta.

3.Informacijska vrzel pred prihodom državljanov tretjih držav, ki so oproščeni vizumske obveznosti

Medtem ko se podatki o identiteti, kontaktne informacije in podrobne informacije o imetnikih vizuma evidentirajo v VIS, edine informacije o osebah, ki so oproščene vizumske obveznosti, izhajajo iz njihovih potnih listin. Za potnike, ki potujejo z letalom ali ladjo, se lahko te informacije pred prihodom dopolnijo s podatki API. V skladu s predlagano direktivo o PNR se bodo zanje zbirali tudi podatki PNR, če bodo v EU pripotovali z letalom. Za osebe, ki v EU vstopajo prek kopenskih meja, pred njihovim prihodom na zunanje meje EU niso na voljo nobene informacije.

Čeprav lahko organi kazenskega pregona pridobijo informacije o imetnikih vizuma iz sistema VIS, če jih potrebujejo za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, pa ni na voljo nobenih primerljivih podatkov o osebah, ki so oproščene vizumske obveznosti. To pomanjkanje informacij je zlasti pomembno z vidika upravljanja kopenskih meja EU, ko v EU z osebnim vozilom, avtobusom ali vlakom prispe znatno število potnikov, ki so oproščeni vizumske obveznosti. Za državljane več držav iz sosedstva EU že velja brezvizni režim, dialogi o liberalizaciji vizumskega režima med EU in drugimi državami sosedstva pa so v teku. To bo v bližnji prihodnosti najverjetneje privedlo do precejšnjega povečanja števila potnikov, ki so oproščeni vizumske obveznosti.

Komisija bo ocenila, ali je novo orodje EU za obravnavo tega vprašanja potrebno, izvedljivo in sorazmerno. Možnost, o kateri bi bilo treba razmisliti, je sistem EU za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), v katerega bi potniki, ki so oproščeni vizumske obveznosti, vnesli relevantne informacije o svojem načrtovanem potovanju. Avtomatska obdelava teh informacij bi bila mejnim uslužbencem v pomoč pri ocenjevanju obiskovalcev iz tretjih držav, ki v EU prihajajo za kratek čas. Države, kot so ZDA, Kanada in Avstralija, so že vzpostavile podobne sisteme, tudi za državljane EU.

Sistemi za odobritev potovanja temeljijo na spletnih prijavah, kjer potnik pred odhodkom vnese podrobnosti o svoji identiteti, kontaktne podatke, namen potovanja, načrt poti ipd. Pridobitev odobritve pomeni hitrejše in bolj nemotene mejne postopke ob prihodu. Poleg koristi za varnost in upravljanje meja ter potencialnega pomena z vidika vizumske vzajemnosti, bi lahko sistem, kakršen je ETIAS, deloval tudi kot orodje za lajšanje potovanja.

4.Evropski informacijski sistem policijskih evidenc (EPRIS)

Kot je bilo navedeno v evropski agendi za varnost, bo treba v prihodnje delo na področju izmenjave informacij vključiti obravnavo razpoložljivosti obstoječih policijskih podatkov v realnem času v vseh državah članicah. Komisija bo ocenila nujnost, tehnično izvedljivost in sorazmernost evropskega informacijskega sistema policijskih evidenc z namenom olajšanja čezmejnega dostopa do informacij, shranjenih v nacionalnih podatkovnih zbirkah organov kazenskega pregona. V tem okviru Komisija z evropskimi sredstvi podpira izvajanje pilotnega projekta, ki ga izvaja skupina petih držav članic, za vzpostavitev mehanizma za avtomatizirane čezmejne poizvedbe v nacionalnih indeksih v obliki zadetek/ni zadetka 25 . Komisija bo rezultate projekta upoštevala v svoji oceni.

7.Možnosti za interoperabilnost informacijskih sistemov

Interoperabilnost je zmožnost informacijskih sistemov, da si izmenjujejo podatke in omogočajo souporabo informacij. Razlikovati je mogoče med štirimi razsežnostmi interoperabilnosti, ob katerih se zastavljajo pravna 26 , tehnična in operativna vprašanja, tudi glede varstva podatkov:

enoten iskalni vmesnik za sočasne poizvedbe v več informacijskih sistemih in prikaz kombiniranih rezultatov na enotnem zaslonu;

medsebojna povezljivost informacijskih sistemov, kar omogoča avtomatski vpogled v podatke, evidentirane v enem sistemu, prek drugega sistema;

vzpostavitev skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov v podporo različnim informacijskim sistemom;

skupno odložišče podatkov za različne informacijske sisteme (osrednji modul).

Za začetek postopka za uresničitev interoperabilnosti informacijskih sistemov v EU bo Komisija oblikovala strokovno skupino za informacijske sisteme in interoperabilnost na ravni vodstvenih uslužbencev agencij EU, nacionalnih strokovnjakov in relevantnih institucionalnih zainteresiranih strani. Strokovna skupina bo imela nalogo obravnavati pravne, tehnične in operativne vidike različnih možnosti za dosego interoperabilnosti informacijskih sistemov, vključno s presojo nujnosti, tehnične izvedljivosti in sorazmernosti razpoložljivih možnosti ter njihovih posledic za varstvo podatkov. Obravnavati bi morala sedanje pomanjkljivosti in vrzeli v znanju, ki jih povzročata kompleksnost in razdrobljenost informacijskih sistemov na evropski ravni. Strokovna skupina bo problematiko upravljanja meja in kazenskega pregona obravnavala široko in celovito ter pri tem upoštevala tudi vloge, odgovornosti in sisteme organov carinskih organov. S svojo delovno metodo bo skupina poskušala poiskati sinergije med vsemi relevantnimi izkušnjami, kar je v preteklosti vse prepogosto potekalo v ozkih okvirih.

Cilj tega postopka je pripraviti splošno strateško vizijo arhitekture EU za upravljanje podatkov na področju nadzora meje in varnosti ter poiskati rešitve za njeno uresničitev.

Naslednji cilji bodo vodilo tega posvetovanja:

informacijski sistemi se morajo dopolnjevati. Izogniti bi se bilo treba prekrivanjem, obstoječa prekrivanja pa odpraviti. Vrzeli bi bilo treba ustrezno zapolniti;

prizadevati si je treba za modularen pristop, pri čemer je treba v celoti uporabiti tehnološki razvoj in se opirati na načela vgrajene zasebnosti;

od vsega začetka je treba zagotoviti polno spoštovanje temeljnih pravic državljanov EU in državljanov tretjih držav skladno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;

kjer je nujno in izvedljivo, bi morali biti informacijski sistemi povezani med seboj in interoperabilni. Omogočiti bi bilo treba sočasne poizvedbe v sistemih, da se mejnim uslužbencem ali policistom omogoči dostop do vseh relevantnih informacij, kadar in kjer je to potrebno pri opravljanju njihovih nalog, ne da se prilagodijo sedanje pravice dostopa.

1.Enotni iskalni vmesnik

Prva razsežnost interoperabilnosti je zmožnost opravljanja sočasnih poizvedb v več informacijskih sistemih in prikaz kombiniranih rezultatov na enotnem zaslonu za mejne uslužbence ali policiste ob polnem upoštevanju njihovih posameznih pravic dostopa v skladu z njihovim namenom. Za to so potrebne platforme z enotnim iskalnim vmesnikom, ki omogočajo več sočasnih vpogledov v informacijske sisteme z eno samo poizvedbo. Takšna platforma bi na primer ob odčitanju čipa na potovalni listini ali z uporabo biometričnih podatkov opravila poizvedbo v več različnih podatkovnih zbirkah hkrati. Pristop enotnega iskanja velja za vse organe, ki morajo do podatkov dostopati in jih uporabljati (tj. mejni uslužbenci, organi kazenskega pregona, azilne službe) v skladu z omejitvijo namena in strogimi pravili o nadzoru dostopa. Uporablja se lahko tudi z mobilno opremo. Vzpostavitev enotnega iskalnega vmesnika zmanjšuje kompleksnost informacijskih sistemov na evropski ravni, saj mejnim uslužbencem in policistom omogoča opravljanje sočasnih poizvedb v več informacijskih sistemih z enim postopkom in v skladu z njihovimi pravicami dostopa.

Več držav članic je že namestilo takšne platforme z enotnim iskalnim vmesnikom. Komisija si bo skupaj z agencijo eu-LISA na podlagi obstoječih dobrih praks prizadevala za oblikovanje standardizirane rešitve za enoten iskalni vmesnik. Države članice bi morale za namestitev takšne funkcionalnosti uporabiti evropska sredstva na podlagi svojih nacionalnih programov v okviru Sklada za notranjo varnost. Komisija bo pozorno spremljala države članice pri uporabi funkcije enotnega iskalnega vmesnika na nacionalni ravni.

Slika 2 Enotni iskalni vmesnik

Iskanje v več centraliziranih ali nacionalnih sistemih (kot prikazano) je lažje doseči kot iskanje v decentraliziranih sistemih. Komisija in agencija eu-LISA bosta proučili, ali bi bilo mogoče enoten iskalni vmesnik uporabiti tudi za opravljanje sočasnih poizvedb po načelu „vse na enem mestu“ v decentraliziranih sistemih, kot sta Prüm in ECRIS. To analizo bosta opravili v sodelovanju s strokovno skupino za informacijske sisteme in interoperabilnost brez spremembe obstoječih pravic dostopa.

2.Medsebojna povezljivost informacijskih sistemov

Druga razsežnost interoperabilnosti je medsebojna povezljivosti informacijskih sistemov. To pomeni, da lahko različni sistemi ali podatkovne zbirke „komunicirajo med sabo“ na tehnični ravni. Na centralni ravni bi bilo mogoče izvesti avtomatski vpogled v podatke, evidentirane v enem sistemu, prek drugega sistema. Za to morajo biti sistemi tehnično združljivi, v njih shranjeni podatkovni elementi (npr. prstni odtisi) pa morajo biti interoperabilni. Medsebojna povezljivost lahko zmanjša obseg podatkov, ki krožijo po komunikacijskih omrežjih in prehajajo prek nacionalnih sistemov.

Pri tem je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov in stroga pravila o nadzoru dostopa. Na podlagi političnega soglasja, ki sta ga sozakonodajalca dosegla decembra 2015 glede reforme na področju varstva podatkov, bo v vsej EU uveden sodoben okvir za varstvo podatkov, s katerim bodo zagotovljeni ti zaščitni ukrepi. Pomembno je, da sozakonodajalca brez odlašanja sprejmeta splošno uredbo o varstvu podatkov in direktivo o varstvu podatkov.

Koncept medsebojne povezljivosti je vgrajen v prihodnji sistem vstopa/izstopa. Ta sistem bo sposoben neposredne komunikacije s sistemom VIS na centralni ravni in obratno. To je pomemben korak k odpravi sedanje razdrobljenosti v arhitekturi EU za upravljanje podatkov za nadzor meje in varnost ter povezanih težav. Z avtomatiziranim navzkrižnim preverjanjem državam članicam ob mejnih kontrolah ne bo več treba opravljati poizvedb v sistemu VIS, prav tako pa se bodo zmanjšale potrebe po vzdrževanju in izboljšala uspešnost sistema.

Slika 3 Medsebojna povezljivost sistemov: primer EES/VIS

Komisija in agencija eu-LISA bosta v naslednjem koraku analizirali, ali je mogoče medsebojno povezljivost prihodnjega sistema vstopa/izstopa in sistema VIS na centralni ravni razširiti na sistem SIS in ali je mogoče vzpostaviti medsebojno povezljivost sistemov Eurodac in SIS. To analizo bosta opravili v sodelovanju s strokovno skupino za informacijske sisteme in interoperabilnost.

3.Skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Tretja razsežnost interoperabilnosti je področje biometričnih identifikatorjev. Ko se na primer na veleposlaništvu ene države članice s specifično opremo odvzamejo prstni odtisi, je bistveno, da je mogoče te odtise prek sistema VIS primerjati z uporabo drugačne vrste opreme na mejni kontrolni točki v drugi državi članici. Ista zahteva velja za poizvedbe o prstnih odtisih v drugih sistemih: biometrični vzorci morajo izpolnjevati minimalne zahteve glede kakovosti in oblike, da se tovrstna interoperabilnost doseže brez težav.

Interoperabilnost biometričnih identifikatorjev na ravni sistema omogoča uporabo skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov za več informacijskih sistemov, pri čemer se upoštevajo pravila o varstvu osebnih podatkov s segmentacijo podatkov ter ločenimi pravili o nadzoru dostopa za vsako kategorijo podatkov 27 . Takšne skupne storitve ustvarjajo znatne koristi z vidika financiranja, vzdrževanja in delovanja.

Slika 4 Skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Komisija in agencija eu-LISA bosta analizirali, ali je vzpostavitev skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov za vse relevantne informacijske sisteme nujna in tehnično izvedljiva. To analizo bosta opravili v sodelovanju s strokovno skupino za informacijske sisteme in interoperabilnost.

4.Skupno odložišče podatkov

Najbolj ambiciozen dolgoročni pristop k interoperabilnosti bi bilo oblikovanje skupnega odložišča podatkov za različne informacijske sisteme na ravni EU. Skupno odložišče bi sestavljalo osrednji modul, ki vsebuje osnovne podatke (alfanumerične in biometrične podatke), medtem ko bi bili drugi podatkovni elementi in specifične značilnosti različnih informacijskih sistemov (npr. podatki o vizumih) shranjeni v specifičnih modulih. Ta osrednji modul in specifični moduli bi bili med seboj povezani, da bi tvorili posamezne podatkovne množice. Tako bi se oblikovalo modularno in integrirano upravljanje identitete za meje in varnost. Spoštovanje pravil o varstvu podatkov bi bilo treba zagotoviti na primer s segmentacijo podatkov ter ločenimi pravili o nadzoru dostopa za vsako kategorijo podatkov.

Z vzpostavitvijo skupnega odložišča podatkov bi se odpravila sedanja razdrobljenost v arhitekturi EU za upravljanje podatkov za nadzor meje in varnost. Ta razdrobljenost ni skladna z načelom zmanjšanja količine podatkov, saj povzroča večkratno shranjevanje istih podatkov. S pomočjo skupnega odložišča bi bilo po potrebi mogoče lažje ugotoviti povezave in imeti splošen pregled, in sicer s kombiniranjem posameznih podatkovnih elementov, shranjenih v različnih informacijskih sistemih. Tako bi se odpravile trenutne vrzeli v znanju in slepe pege za mejne uslužbence in policiste.

Slika 5 Skupno odložišče podatkov

Ob možnosti vzpostavitve skupnega odložišča podatkov na ravni EU se zastavljajo pomembna vprašanja opredelitve namena, nujnosti, tehnične izvedljivosti in sorazmernosti obdelave podatkov, ki jo bo to zahtevalo. Opraviti bi bilo treba celovit pregled pravnega okvira za vzpostavitev različnih informacijskih sistemov, zato bi bilo mogoče ta cilj doseči le dolgoročno. Strokovna skupina za informacijske sisteme in interoperabilnost bo obravnavala pravna, tehnična in operativna vprašanja, povezana s skupnim odložiščem podatkov, vključno z vprašanji varstva podatkov.

Za vse štiri navedene razsežnosti interoperabilnosti (enotni iskalni vmesnik, medsebojna povezljivost sistemov, skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov in skupno odložišče podatkov) je pogoj, da so podatki, shranjeni v različnih informacijskih sistemih oziroma modulih, združljivi. Da bi to dosegli, je treba doseči napredek v prizadevanjih za oblikovanje univerzalnega formata sporočil, da se pripravi skupni standard za vse relevantne informacijske sisteme 28 . 

8.Zaključek

To sporočilo začenja razpravo o tem, kako lahko informacijski sistemi v EU bolje utrdijo upravljanje meja in notranjo varnost z opiranjem na precejšnje sinergije med evropskima agendama za varnost in migracije. Več informacijskih sistemov mejnim uslužbencem in policistom že zagotavlja relevantne informacije, vendar ti sistemi niso brezhibni. EU si prizadeva za zgraditev trdnejše in pametnejše arhitekture za upravljanje podatkov ob polnem upoštevanju temeljnih pravic, zlasti varstva osebnih podatkov in povezanega načela omejitve namena.

Obstoječe vrzeli v arhitekturi EU za upravljanje podatkov je treba zapolniti. Komisija je skupaj s tem sporočilom predložila predlog za sistem vstopa/izstopa, ki bi ga bilo nujno hitro sprejeti. V prihodnjih tednih je treba sprejeti tudi direktivo o evidenci podatkov o potnikih. Predlog za evropski sistem mejne in obalne straže bi bilo treba sprejeti pred poletjem. Hkrati bo Komisija nadaljevala prizadevanja za okrepitev in po potrebi poenostavitev obstoječih sistemov, kot je razvoj funkcije sistema za avtomatsko identifikacijo prstnih odtisov za schengenski informacijski sistem.

Države članice morajo v celoti uporabljati obstoječe informacijske sisteme in vzpostaviti nujne tehnične povezave z vsemi informacijskimi sistemi in podatkovnimi zbirkami v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi. Obstoječe pomanjkljivosti, zlasti v okviru Prüm, je treba nemudoma odpraviti. Medtem ko Komisija odpira razpravo in začenja postopek odprave sistemskih vrzeli in pomanjkljivosti, morajo države članice nujno obravnavati vztrajne pomanjkljivosti v polnjenju podatkovnih zbirk EU ter izmenjavi informacij po Uniji. 

Da bi se doseglo strukturno izboljšanje arhitekture EU za upravljanje podatkov za nadzor meje in varnost, začenja to sporočilo postopek za uresničitev interoperabilnosti informacijskih sistemov. Komisija bo oblikovala strokovno skupino za informacijske sisteme in interoperabilnost, da bi pripravila pravne, tehnične in operativne podrobnosti možnosti za uresničitev interoperabilnosti informacijskih sistemov ter odpravila morebitne pomanjkljivosti in vrzeli. Evropska komisija bo na podlagi ugotovitev strokovne skupine predložila dodatne konkretne zamisli Evropskemu parlamentu in Svetu, ki bodo podlaga za skupno razpravo o prihodnjem ukrepanju. Komisija bo k prispevanju pozvala tudi Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in nacionalne organe za varstvo podatkov, ki se srečujejo v okviru delovne skupine na podlagi člena 29.

Cilj vsega tega bi moral biti razvoj skupne strategije za povečanje učinkovitosti in uspešnosti upravljanja podatkov v EU ob polnem upoštevanju zahtev za varstvo podatkov, za boljše varovanje njenih zunanjih meja in okrepitev njene notranje varnosti v korist vseh državljanov.

Priloga 1: Kratice    

Priloga 2: Popis obstoječih informacijskih sistemov za upravljanje meja in kazenski pregon

1.Schengenski informacijski sistem (SIS)

Sistem SIS je največja in najširše uporabljanja platforma za izmenjavo informacij na področju priseljevanja in kazenskega pregona. Je centraliziran sistem, ki ga uporablja 25 držav članic EU 29 in štiri pridružene schengenske države 30 , trenutno pa vsebuje 63 milijonov razpisov ukrepov. Te vnašajo pristojni organi, kot so policija ter organi mejnega nadzora in priseljevanja, ki opravljajo tudi poizvedbe v njih. Vsebuje evidence o državljanih tretjih držav, ki jim je prepovedan vstop na schengensko območje ali bivanje na njem, ter o državljanih EU in državljanih tretjih držav, ki so iskani ali pogrešani (tudi otroci), ter o iskanih predmetih (strelnem orožju, vozilih, osebnih dokumentih, industrijski opremi itd.) Prepoznavna značilnost sistema SIS v primerjavi z drugimi instrumenti za izmenjavo informacij je, da v njem shranjene informacije dopolnjuje navodilo za konkreten ukrep, ki ga morajo izvesti uslužbenci na terenu, kot sta prijetje ali zaseg.

Preverjanja v sistemu SIS so obvezna pri obravnavi vizumov za kratkoročno bivanje, mejnih kontrolah državljanov tretjih držav in – nesistematično 31 – za državljane EU in druge osebe, ki imajo pravico do prostega gibanja. Poleg tega bi morala vsaka policijska kontrola na ozemlju vključevati avtomatsko preverjanje v sistemu SIS.

2.Vizumski informacijski sistem (VIS)

Sistem VIS je centraliziran sistem za izmenjavo podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno bivanje. Sistem obdeluje podatke in odločbe o vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje z namenom obiska schengenskega območja ali tranzita prek njega. Vanj so povezana vsa veleposlaništva schengenskih držav (okoli 2 000) in vsi njihovi zunanji mejni prehodi (skupno okoli 1 800).

Sistem VIS vsebuje podatke o vlogah za izdajo vizuma in odločitvah, ter informacijo o preklicu, razveljavitvi ali podaljšanju veljavnosti izdanih vizumov. Trenutno vsebuje podatke o 20 milijonih vlog za izdajo vizuma, ob največji pogostosti poizvedb pa obravnava po 50 000 transakcij na uro. Vsak prosilec za vizum zagotovi podrobne podatke o svoji istovetnosti, digitalno fotografijo in deset prstnih odtisov. Zato je zanesljivo sredstvo za preverjanje identitete prosilcev za vizum, ocenitev možnih primerov nedovoljene migracije in tveganj za varnost ter za preprečevanje več hkratnih vlog za izdajo vizumov v različnih državah.

Na mejnih prehodih ali ozemlju držav članic se sistem VIS uporablja za preverjanje identitete imetnikov vizumov, in sicer se njihovi prstni odtisi primerjajo z odtisi, shranjenimi v sistemu VIS. Ta postopek jamči, da je oseba, ki je zaprosila za vizum, ista oseba, kot ta, ki prečka mejo. Poizvedba na podlagi prstnih odtisov v sistemu VIS omogoča tudi identifikacijo osebe, ki je za vizum zaprosila v preteklih petih letih in ki morda na sebi nima osebnega dokumenta.

3.Eurodac

Sistem Eurodac (Evropski daktiloskopski sistem) vsebuje prstne odtise prosilcev za azil in državljanov tretjih držav, ki so nedovoljeno prečkali zunanje meje schengenskega območja. Njegov sedanji glavni namen je določiti, katera država EU je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil v skladu z dublinsko uredbo. Na voljo je na mejnih prehodih, za razliko od sistemov SIS in VIS pa ni sistem za upravljanje meja.

Migrantom brez urejenega statusa, ki nezakonito vstopajo v EU, se na mejnem prehodu odvzamejo prstni odtisi. Ti se shranijo v sistem Eurodac, da se v primeru njihove prihodnje prošnje za azil preveri njihova identiteta. Organi, pristojni za priseljevanje, in policijski organi lahko tudi primerjajo podatke o prstnih odtisih, odvzetih migrantom brez urejenega statusa, odkritih v državah članicah EU, da preverijo, ali so zaprosili za azil v drugi državi članici. Organi kazenskega pregona in Europol imajo tudi pravico opravljanja poizvedb v sistemu Eurodac za namene preprečevanja, ugotavljanja ali preiskovanja hudih kaznivih dejanj ali terorističnih kaznivih dejanj.

Evidentiranje prstnih odtisov prosilcev za azil ali migrantov brez urejenega statusa v centraliziranem sistemu omogoča njihovo identifikacijo in spremljanje njihovega sekundarnega gibanja 32 v EU do trenutka, ko je vložena prošnja za mednarodno zaščito ali izdana odločba o vrnitvi (v prihodnosti z ustreznim razpisom ukrepa v sistemu SIS). Bolj splošno se identifikacija in spremljanje migrantov brez urejenega statusa zahteva, da jih lahko organi v njihovih državah izvora ponovno dokumentirajo, kar olajša njihovo vrnitev.

4.Ukradene in izgubljene potne listine (SLTD)

Interpolova podatkovna zbirka ukradenih in izgubljenih potnih listin je centralna podatkovna zbirka potnih listov in drugih potovalnih dokumentov, ki so jih organi izdajatelji Interpolu prijavili kot ukradene ali izgubljene. Vključuje informacije o ukradenih praznih potnih listih. Potovalni dokumenti, ki so organom držav, ki sodelujejo v sistemu SIS, prijavljeni kot izgubljeni ali ukradeni, se vnesejo v podatkovno zbirko SLTD in sistem SIS. Podatkovna zbirka SLTD vsebuje tudi podatke o potnih listinah, ki jih vnesejo države, ki ne sodelujejo v sistemu SIS (Irska, Hrvaška, Ciper in tretje države).

Kot je bilo navedeno v Sklepih Sveta z dne 9. in 20. novembra 2015 ter v predlogu Komisije z dne 15. decembra 2015 za uredbo o ciljno usmerjeni spremembi Zakonika o schengenskih mejah 33 , bi bilo treba potne listine državljanov tretjih držav in oseb, ki imajo pravico do prostega gibanja, preverjati v podatkovni zbirki SLTD. Vse mejne kontrolne točke morajo biti povezane s podatkovno zbirko SLTD. Poleg tega bi poizvedbe organov kazenskega pregona v samih državah v podatkovni zbirki SLTD ustvarile dodatne varnostne koristi.

5.Predhodne informacije o potnikih (API)

Cilj predhodnih informacij o potnikih je zbiranje informacij o identiteti osebe, preden se vkrca na dohodni let v EU, ter identifikacija migrantov brez urejenega statusa ob prihodu. Podatke API sestavljajo informacije iz potne listine in se nanašajo na potnikovo polno ime, datum rojstva, državljanstvo, številko in vrsto potne listine ter informacije o mejnem prehodu odhoda in prihoda, pa tudi podrobnosti o prevozu. Ti podatki, povezani s potnikom, se navadno zbirajo ob prijavi na let.

Informacije pred prihodom v zvezi prevozom po morju je treba v skladu s Konvencijo o olajšavah v mednarodnem pomorskem prometu sporočiti 24 ur pred predvidenim prihodom plovila. Direktiva 2010/65/EU 34 določa prenos podatkov v elektronski obliki prek enotnega okenca, ki povezuje sistema SafeSeaNet in e-carina ter druge elektronske sisteme.

V EU ni centralnega sistema za evidentiranje podatkov API.

6.Europolov informacijski sistem (EIS)

Sistem EIS je centralizirana podatkovna zbirka kriminalističnih informacij, namenjena preiskovanju. Uporabljajo jo lahko države članice in Europol, da v njej shranjujejo podatke o hudih kaznivih dejanjih in terorizmu ter opravljajo poizvedbe v njej. Informacije, shranjene v sistemu EIS, se nanašajo na podatke o osebah, osebnih dokumentih, osebnih vozilih, strelnem orožju, telefonskih številkah, elektronskih naslovih, prstnih odtisih, DNK in informacijah v zvezi s kibernetskim kriminalom, ki jih je mogoče med sabo povezati na različne načine za pridobitev bolj podrobne in strukturirane slike kazenskega primera. Namenjen je podpori kazenskega pregona in ni na voljo organom nadzora meje.

Izmenjava informacij poteka prek platforme SIENA 35 , ki je varno elektronsko komunikacijsko omrežje med Europolom, njegovim uradom za zvezo, njegovimi nacionalnimi enotami, določenimi pristojnimi organi (kot so carina, uradi za odvzem premoženjske koristi itd.) in povezanimi tretjimi stranmi.

Maja 2017 se bo začel uporabljati nov pravni okvir za Europol. Ta okvir bo omogočil okrepitev operativne zmogljivosti Europola za izvajanje analiz in boljše odkrivanje povezav med razpoložljivimi informacijami.

7.Okvir Prüm

Okvir Prüm temelji na večstranskem sporazumu 36 med državami članicami, ki omogoča izmenjavo podatkov o DNK in prstnih odtisih ter podatkov iz registrov vozil. Koncept temelji na medsebojni povezanosti posameznega nacionalnega sistema z nacionalnimi sistemi vseh drugih držav članic EU, da se omogočijo navzkrižne poizvedbe. Če je rezultat poizvedbe zadetek v podatkovni zbirki druge države članice, se podrobnosti zadetka izmenjajo prek dvostranskih mehanizmov za izmenjavo.

8.Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)

Sistem ECRIS je elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska sodišča EU izrečejo zoper določeno osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, v druge namene. Države članice, ki izrečejo obsodbo, morajo o obsodbah zoper državljane druge države članice uradno obvestiti državo članico državljanstva. Država članica, katere državljanstvo ima obsojena oseba, mora te informacije shraniti, s čimer na zahtevo lahko zagotovi posodobljene informacije iz kazenskih evidenc svojih državljanov, ne glede na to, kje v EU so bile izrečene obsodbe.

Sistem ECRIS omogoča tudi izmenjavo informacij o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva. Vsaka država članica kot kontaktne točke v mreži ECRIS imenuje osrednje organe, ki opravljajo naloge, kot so obveščanje, shranjevanje, izdajanje zahtevkov in zagotavljanje informacij iz kazenskih evidenc.

(1)  Sklepi Evropskega sveta z zasedanja z dne 17. in 18. decembra 2015; Skupna izjava ministrov EU za pravosodje in notranje zadeve ter predstavnikov institucij EU v zvezi s terorističnimi napadi v Bruslju 22. marca 2016 (24. marec 2016); Sklepi Sveta EU in držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o boju proti terorizmu (20. november 2015).

(2)  Glej poglavje 4 za pregled informacijskih sistemov za meje in varnost ter prilogo 2 za podrobnejši popis.

(3)  Pod posebnimi pogoji Protokola 22, kar zadeva Dansko, ter Protokolov 21 in 36, kar zadeva Združeno kraljestvo in Irsko, ter posameznih Aktov o pristopu.

(4)  Glej http://ec.europa.eu/justice/data-protection/reform/index_en.htm.

(5)  COM(2010) 385 final.

(6) Za obširnejši opis pristopa „vgrajena zasebnost“ glej mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o spodbujanju zaupanja v informacijsko družbo s podpiranjem varstva podatkov in zasebnosti, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, 18. 3. 2010.

(7)  Glej Prilogo 2 za popis obstoječih informacijskih sistemov za upravljanje meja in kazenski pregon.

(8)  Pod posebnimi pogoji Protokola 22, kar zadeva Dansko, ter Protokolov 21 in 36, kar zadeva Združeno kraljestvo in Irsko.

(9)  Organi kazenskega pregona lahko do sistemov VIS in Eurodac dostopajo pod omejenimi pogoji, saj je kazenski pregon stranski cilj navedenih sistemov. Kar zadeva sistem VIS, morajo države članice imenovati organ, ki je odgovoren za nadzor nad dostopom organov kazenskega pregona, policija pa mora predložiti dokazila, da do sistema dostopajo z namenom izvajanja kazenskih preiskav. Kar zadeva sistem Eurodac, morajo preiskovalni organi – preden jim je dovoljen dostop do tega sistema – poizvedbe opraviti v nacionalnih sistemih AFIS in Prüm in sistemu VIS.

(10) Kmalu ga bo nadomestil TESTA-NG.

(11)  COM(2016) 194 final.

(12)  Glej poglavje 6.2.

(13)  Carinski informacijski sistemi vključujejo vse sisteme, vzpostavljene na podlagi carinskega zakonika Skupnosti (Uredba (EGS) št. 2913/92) in prihodnjega carinskega zakonika Unije (Uredba (EU) št. 952/2013), Odločbe o brezpapirnem okolju za carino in trgovino (Odločba št. 70/2008/ES) ter carinski informacijski sistem, ki je bil vzpostavljen na podlagi Konvencije CIS iz leta 1995. Njihov cilj je prispevati k boju proti s carinami povezanemu kriminalu, in sicer lajšajo sodelovanje med evropskimi carinskimi organi. 

(14) Člena 22(c) Uredbe (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) in Sklepa Sveta 533/2007/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 381, 28.12.2006, str. 4 in UL L 205, 7.8.2007, str. 63).

(15) Komisija je marca 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo o razpoložljivosti in pripravljenosti tehnologije za identifikacijo oseb na podlagi prstnih odtisov iz schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II).

(16)  Oblikovanje tega novega razpisa ukrepa se bo presojalo z namenom doseganja komplementarnosti in v izogib prekrivanju z obstoječim okvirom Prüm za iskanje prstnih odtisov po različnih nacionalnih podatkovnih zbirkah držav članic EU.

(17)  Orodja za iskanje informacij, ki jih je razvil Interpol, kot sta Interpolova fiksna omrežena podatkovna zbirka (FIND – Fixed Interpol Networked Database) in Interpolova mobilna omrežena podatkovna zbirka (MIND – Mobile Interpol Networked Database), so namenjena sočasnemu iskanju po sistemih Interpola in sistemu SIS.

(18)  Sklepi Sveta EU in držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o boju proti terorizmu z dne 20. novembra 2015.

(19)  Glej oddelek 6.2 predlagane direktive o evidenci podatkov o potnikih.

(20)  Kar je bilo ugotovljeno za tehnično izvedljivo v študiji JRC „Prepoznavanje prstnih odtisov otrok“; EUR 26193 EN; ISBN 978-92-79-33390-3Children', 2013.

(21)  COM(2016) 197 final.

(22)  COM(2016) 7 final z dne 19. januarja 2016.

(23)  Pod posebnimi pogoji Protokola 22, kar zadeva Dansko, ter Protokolov 21 in 36, kar zadeva Združeno kraljestvo in Irsko.

(24)  Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES.

(25)  Pilotni projekt o avtomatiziranem postopku izmenjave podatkov (ADEP) je namenjen oblikovanju tehničnega sistema, ki bi s pomočjo indeksa omogočal vpogled, ali v eni ali več drugih državah članicah obstajajo policijske evidence o posamezniku ali preiskavi kriminalistične policije. Avtomatizirani odgovor na iskanje po indeksu bi vseboval zgolj podatek o obstoju ali neobstoju iskanih podatkov, tj. zadetek/ni zadetka. V primeru zadetka bi bilo treba dodatne osebne podatke zahtevati v drugem koraku prek rednih kanalov za policijsko sodelovanje.

(26)  Pod posebnimi pogoji Protokola 22, kar zadeva Dansko, ter Protokolov 21 in 36, kar zadeva Združeno kraljestvo in Irsko.

(27)  Podobno kot en skupen fizični datotečni strežnik z mnogimi uporabniki, od katerih ima vsak posebne pravice dostopa samo do nekaterih map.

(28)  Komisija je podprla stalen razvoj univerzalnega formata sporočil v letu 2012 v sporočilu o evropskem modelu za izmenjavo informacij (EIXM) in trenutno financira tretji tovrstni pilotni projekt z namenom oblikovanja skupnega standarda za vse relevantne podatkovne zbirke, ki bi se uporabljal na nacionalni ravni (na ravni držav članic), na ravni EU (za centralne sisteme in v agencijah) ter na mednarodni ravni (Interpol).

(29) Vse razen Irske, Cipra in Hrvaške.

(30) Švica, Lihtenštajn, Norveška in Islandija.

(31) Lahko, da se bo to pravilo spremenilo, kot je predvideno v predlogu Komisije o spremembi Zakonika o schengenskih mejah (COM(2015) 0670).

(32) Na primer, begunci, ki prihajajo iz Grčije, nimajo pa nobenega namena zaprositi za azil v Grčiji, ampak želijo po kopnem odpotovati naprej v druge države članice.

(33) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z okrepljenim preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah (COM(2015) 670 final).

(34) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih, in o razveljavitvi Direktive 2002/6/ES.

(35) Secure Information Exchange Network Application (varno omrežno orodje za izmenjavo informacij).

(36) Prümska pogodba iz leta 2005. Pogodba je bila v pravo EU vključena leta 2008 s Sklepom Sveta 2008/615/PNZ.