Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016DC0151

    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o trajnostni rabi biocidov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (Besedilo velja za EGP)

    COM/2016/0151 final

    Bruselj, 17.3.2016

    COM(2016) 151 final

    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

    o trajnostni rabi biocidov v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov

    (Besedilo velja za EGP)


    Vsebina

    1.Uvod

    1.1.Uredba o biocidnih proizvodih (uredba BPR)

    1.2.Trajnostna raba

    1.3.Cilj poročila

    2.Kako uredba BPR prispeva k trajnostni rabi biocidov?

    2.1.Spodbujanje zgledov najboljše prakse za zmanjšanje uporabe biocidnih proizvodov

    2.1.1.Uvajanje najboljših praks z izdajo dovoljenj za proizvode ali odobritvijo snovi

    2.2.Učinkoviti pristopi za spremljanje uporabe biocidnih proizvodov

    2.3.Načela celostnega zatiranja škodljivcev in uporaba biocidnih proizvodov – najboljše prakse

    2.3.1.Kodeksi najboljših praks

    2.3.2.HACCP

    2.3.3.Standardi in certificiranje

    2.4.Tveganja na posebnih območjih, kot so šole, delovna mesta, vrtci itd.7

    2.4.1.Trenutno stanje7

    2.4.2.Razširjanje informacij8

    2.5.Vloga izboljšanega delovanja opreme za uporabo biocidnih proizvodov9

    3.Orodja za spodbujanje inovacij in trajnostne rabe10

    3.1.Izključitev, zamenjava in primerjalna ocena10

    3.2.Sistemi za označevanje10

    3.2.1.Uredba o znaku EU za okolje10

    3.2.2.Panožne pobude11

    3.3.Najboljše razpoložljive tehnologije v skladu z Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah11

    4.Ugotovitve12



    1.Uvod

    1.1.Uredba o biocidnih proizvodih (uredba BPR)

    Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba BPR) ureja dostopnost na trgu in uporabo biocidnih proizvodov. Z uredbo BPR, ki se je začela uporabljati 1. septembra 2013, je bila razveljavljena Direktiva 98/8/ES 2 (v nadaljnjem besedilu: direktiva BPD).

    Biocidni proizvodi, kot so razkužila, sredstva za zaščito lesa, insekticidi, repelenti ali rodenticidi, so družina proizvodov, namenjenih uničevanju ali nadzoru škodljivih ali nezaželenih organizmov (na primer virusov, bakterij, gliv, žuželk ali vretenčarjev), ki škodljivo vplivajo na okolje, živali, ljudi ali človekove dejavnosti ali proizvode, ki jih ljudje uporabljajo ali proizvajajo. Biocidne proizvode zelo raznoliko uporabljajo industrijski in poklicni uporabniki ter širša javnost.

    Cilj uredbe BPR je izboljšati delovanje notranjega trga ter zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi, zdravja živali in okolja.

    Sistem izdaje dovoljenj za biocidne proizvode temelji na dvostopenjskem pristopu.

    Aktivno snov, ki je odgovorna za biocidni učinek, je treba po oceni nevarnih lastnosti in morebitnih tveganj v zvezi z njo najprej odobriti na ravni EU.

    Nato je treba za vsak biocidni proizvod izdati dovoljenje na ravni EU ali nacionalni ravni.

    Vendar pa je za aktivne snovi, ki so že bile na trgu pred začetkom veljavnosti direktive BPD, pristop obraten. V direktivi BPD je določeno prehodno obdobje za oceno teh aktivnih snovi, v katerem se lahko biocidni proizvodi, ki vsebujejo te aktivne snovi, še naprej dajejo na trg v skladu z nacionalnimi praksami držav članic.

    Pomembno je poudariti, da imajo biocidni proizvodi kljub tveganjem, neločljivo povezanim z njihovo uporabo, pomembno vlogo v vsakdanjem življenju državljanov EU. Na primer, insekticidi in razkužila so bistvenega pomena za javno zdravje, saj prispevajo k obvladovanju vektorskih nalezljivih bolezni (na primer malarije, denge, čikungunje in virusa Zika), bolezni, ki se prenašajo s hrano (na primer salmoneloze in listerioze), ali bolnišničnih okužb (na primer MRSA). Biocidni proizvodi se veliko uporabljajo tudi v materialih, kot so plastika, barve, tekstil, les itd., in sicer za zaščito teh materialov pred propadanjem zaradi delovanja mikrobov, gliv ali žuželk.

    Da bi se podjetja, ki dajejo na trg biocidne proizvode, lahko odzvala na te družbene zahteve, morajo vlagati precejšnja sredstva, predvsem za zagotavljanje podatkov, potrebnih za dokazovanje, da so njihovi proizvodi varni in učinkoviti.

    Kot je navedeno zgoraj, se biocidni proizvodi uporabljajo na številnih in zelo raznolikih področjih 3 . To pomeni številne izzive, zlasti za obveščanje in ozaveščanje končnih uporabnikov in deležnikov.

    1.2.Trajnostna raba

    Trajnostno rabo biocidnih proizvodov je mogoče opredeliti kot cilj, usmerjen v zmanjšanje tveganja in vplivov uporabe biocidnih proizvodov na zdravje ljudi, zdravje živali in okolje ter spodbujanje uporabe celostnega zatiranja škodljivcev in nadomestnih pristopov ali metod, na primer nekemičnih nadomestkov za biocidne proizvode.

    Vendar je treba opozoriti, da so biocidni proizvodi tudi pomembno orodje za varovanje zdravja ljudi, zdravja živali in okolja, nekemična nadomestna sredstva pa niso vedno učinkovita, praktična ali celo niso na voljo. Zato strategije trajnostne rabe tudi zagotavljajo, da ostane na voljo dovolj biocidnih proizvodov za doseganje teh ciljev.

    1.3.Cilj poročila

    Člen 18 uredbe BPR določa, da Komisija na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo uredbe BPR, Svetu in Evropskemu parlamentu predloži poročilo, v katerem navede, kako ta uredba prispeva k trajnostni rabi biocidnih proizvodov. V tem poročilu se obravnava tudi potreba po uvedbi dodatnih ukrepov, zlasti za poklicne uporabnike, da bi se zmanjšala tveganja, ki jih biocidni proizvodi pomenijo za zdravje ljudi, zdravje živali in okolje.

    V navedenem členu so določeni tudi elementi, ki jih je treba preučiti in so povezani s:

    spodbujanjem zgledov najboljše prakse, da bi bila uporaba biocidnih proizvodov čim manjša;

    najučinkovitejšimi pristopi za spremljanje uporabe biocidnih proizvodov;

    oblikovanjem in izvajanjem načel celostnega zatiranja škodljivcev pri uporabi biocidnih proizvodov;

    tveganji, povezanimi z uporabo biocidnih proizvodov na določenih območjih, kot so šole, delovna mesta, vrtci itd., ter vprašanjem, ali so v zvezi s temi tveganji potrebni dodatni ukrepi;

    vlogo izboljšanega delovanja opreme za uporabo biocidnih proizvodov.

    Zato je namen tega poročila preučiti elemente, navedene v členu 18 uredbe BPR (oddelek 2), in tudi obravnavati dodatne elemente (oddelek 3).

    To poročilo temelji na predhodni študiji 4 , ki je vključevala obširno anketo med predstavniki pristojnih organov držav članic, industrije in nevladnih organizacij (v nadaljnjem besedilu: študija).

    2.Kako uredba BPR prispeva k trajnostni rabi biocidov?

    Ta oddelek vsebuje pregled ugotovitev študije, prikazano pa je tudi, kako uredba BPR prispeva ali bi lahko prispevala k trajnostni rabi biocidov.

    2.1.Spodbujanje zgledov najboljše prakse za zmanjšanje uporabe biocidnih proizvodov

    Najboljša praksa je zgleden pristop ali metodologija, ki se pogosto predstavlja v smernicah, namenjenih zmanjševanju tveganj in spodbujanju tehničnega razumevanja pri uporabi proizvoda ali metode. Kar zadeva izvajanje in uporabnost (najbolje na ravni celotne EU), je bistvenega pomena vključenost deležnikov v razvoj smernic najboljše prakse. Smernice najboljše prakse so osredotočene na stopnjo uporabe biocidnih proizvodov in so orodje, ki ga je treba uporabljati poleg postopka izdaje dovoljenj za spodbujanje trajnostne rabe teh proizvodov.

    Eden od izzivov pri zagotavljanju usklajenega pristopa k trajnostni rabi biocidnih proizvodov v celotni EU je zagotoviti razširjanje najboljše prakse in upoštevanje načel trajnostne rabe biocidnih proizvodov.

    2.1.1.Uvajanje najboljših praks z izdajo dovoljenj za proizvode ali odobritvijo snovi

    Dovoljenja za proizvode določajo pogoje v zvezi z dostopnostjo na trgu in uporabo proizvodov, za katere se izdajo. Vsebujejo zlasti navodila za varno uporabo in odstranjevanje biocidnih proizvodov.

    Eden od načinov spodbujanja razširjanja razpoložljivih smernic ali kodeksov najboljše prakse je sklic nanje v dovoljenju za proizvod, tako da se navodila za uporabo proizvoda izrecno sklicujejo nanje. Na primer, dovoljenja za antikoagulantne rodenticide v Nemčiji vključujejo pravno zavezujoč sklic na kodeks najboljše prakse za uporabo teh proizvodov za specializirane strokovnjake z dovoljenjem, ki temelji na veljavnih panožnih smernicah in predpisih EU 5 . Pri tej možnosti se pričakuje, da končni uporabnik prebere zagotovljena priporočila in jih pravilno upošteva.

    Če je na voljo sistem certificiranja ali usposabljanja, se lahko v dovoljenju navede sklic na tak sistem. Ta pristop se na primer uvaja v UK v zvezi z izdajo dovoljenja za rodenticide, pri čemer se bo zahtevala skladnost s predlaganim panožnim sistemom upravljanja kot pogoj za izdajo dovoljenja za antikoagulantne rodenticide 6 .

    Kar zadeva antivegetacijska sredstva, za vse doslej odobrene aktivne snovi velja določba, da morajo proizvajalci antivegetacijskih proizvodov, ki so na trgu dostopni nepoklicnim uporabnikom, te proizvode dobaviti z ustreznimi rokavicami.

    To je primer obveznosti, ki velja za prodajna mesta, da se zagotovi, da se končnemu uporabniku ne zagotovijo samo informacije, ampak tudi osebna zaščitna oprema. Ta primer kaže, kako je mogoče uveljaviti zahteve za oskrbovalno verigo ter zlasti na maloprodajni ravni razširjati najboljše prakse in spodbujati trajnostno rabo biocidnih proizvodov.

    Take obveznosti so mogoče, ker področje uporabe uredbe BPR vključuje dostopnost biocidnih proizvodov (tj. od prve dobave do mesta uporabe) in se aktivne snovi odobrijo z izvedbenimi uredbami, splošnimi ukrepi, ki omogočajo sprejemanje določb, namenjenih oskrbovalni verigi.

    Z odobritvijo snovi bi se lahko na primer uveljavila prepoved proste ali spletne prodaje za biocidne proizvode z aktivnimi snovmi, ki izpolnjujejo merila za izključitev, vendar so odobrene in je zanje izdano dovoljenje na podlagi odstopanja v skladu s členom 5(2) uredbe BPR. Poleg tega bi se lahko v zvezi s takimi biocidnimi proizvodi preučila možnost omejitve distribucije in prodaje na ustrezno usposobljene strokovnjake.

    2.2.Učinkoviti pristopi za spremljanje uporabe biocidnih proizvodov

    Študija je pokazala, da države članice trenutno zberejo zelo malo informacij o uporabi biocidnih proizvodov.

    Na ravni EU trenutno ni posebnega sistema za spremljanje podatkov o letni prodaji biocidnih proizvodov. V prihodnosti bi lahko register biocidnih proizvodov (R4BP), ki ga upravlja Evropska komisija za kemikalije, zagotovil orodje za zbiranje takih podatkov 7 .

    Vendar je pomembno jasno opredeliti, kakšna naj bi bila zahtevana vsebina in namen zbiranja teh informacij ter kako bi lahko podprla cilje uredbe BPR, vključno s trajnostno rabo.

    2.3.Načela celostnega zatiranja škodljivcev in uporaba biocidnih proizvodov – najboljše prakse

    Študija je pokazala, da so panožna združenja ali države članice že pripravile veliko različnih dokumentov o najboljših praksah v zvezi z različnimi vrstami proizvodov.

    2.3.1.Kodeksi najboljših praks

    Panoga lahko oblikuje smernice ali kodekse najboljših praks za spodbujanje trajnostne rabe biocidnih proizvodov na podlagi načel celostnega zatiranja škodljivcev.

    V zvezi s tem so pomemben dosežek smernice „Guideline on Best Practice in the Use of Rodenticide Baits as Biocides in the European Union“ 8 (Smernice za najboljšo prakso pri uporabi rodenticidnih vab kot biocidov v Evropski uniji), ki so jih pripravili evropski proizvajalci biocidov. V teh smernicah je opisano, kaj je treba storiti pred uporabo rodenticidov, med njo in po njej, navedena so praktična navodila, ki bi jih bilo treba upoštevati v zelo raznolikih primerih uporabe rodenticidov, opisano je, kako je treba spremljati infestacijo glodalcev brez neprekinjene uporabe rodenticidnih vab, obravnavana pa so tudi nadomestna sredstva za rodenticide. V smernicah so tudi nasveti, kje je mogoče dobiti informacije o odpornosti proti antikoagulantom in kako jo najbolje obvladovati.

    2.3.2.HACCP

    Uporaba načel analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) je obvezna za nosilce živilske dejavnosti 9 . Tudi nosilci dejavnosti poslovanja s krmo, ki izvajajo posebne dejavnosti, morajo izvajati postopke na podlagi načel HACCP 10 .

    Zlasti v zvezi z razkužili je HACCP preventivni pristop (vključno s spremljanjem morebitnih tveganj), ki ob pravilni uporabi zagotavlja ustrezno obvladovanje higiene, ki lahko prispeva tudi k uporabi razkužil v skladu z načeli trajnostne rabe.

    Poleg tega sistemi HACCP skupaj s posebnimi kodeksi in smernicami, pripravljenimi na teh področjih, na splošno obravnavajo razkuževanje, zatiranje škodljivih organizmov in usposabljanje izvajalcev dejavnosti.

    2.3.3.Standardi in certificiranje

    Razvoj standardov se lahko skupaj s postopkom certificiranja uporabi tudi za zagotavljanje ustrezne in trajnostne rabe biocidnih proizvodov.

    Pred kratkim sprejeti evropski standard (EN 16636) 11 je dober primer dosežka, ki ga je mogoče uresničiti.

    Skladnost s standardom EN 16636 bo ponudnikom storitev zatiranja škodljivcev omogočila dokazovanje, da imajo ustrezne kompetence in strokovno znanje za opravljanje storitev zatiranja škodljivcev ter sistem vodenja, ki zagotavlja dosledno raven kakovosti, in da sistematično omejujejo tveganja za stranke in javnost ter tveganje v zvezi z morebitnimi negativnimi vplivi na okolje in dobrobit živali.

    Take pobude neposredno prispevajo k trajnostni rabi biocidnih proizvodov.

    2.4.Tveganja na posebnih območjih, kot so šole, delovna mesta, vrtci itd.

    2.4.1.Trenutno stanje

    Na podlagi analize večine doslej odobrenih aktivnih snovi v skladu z uredbo BPR (sredstva za zaščito lesa, insekticidi, repelenti in atraktanti ter antivegetacijska sredstva) je bilo v študiji ugotovljeno, da ni bilo poročil o posebnih tveganjih, ali pa ukrepi za zmanjšanje tveganja, opredeljeni v posebnih pogojih dovoljenje za proizvod, ustrezno zajemajo tveganja na stopnji uporabe navedenih biocidnih proizvodov.

    V zvezi z drugimi vrstami proizvodov, ki se dajejo na trg v skladu z nacionalnimi pravili, ni bilo poročil o posebnih tveganjih.

    Treba je tudi opozoriti, da morajo v skladu s členom 17(5) uredbe BPR države članice sprejeti ukrepe, da javnosti zagotovijo ustrezne informacije o koristih in tveganjih, povezanih z biocidnimi proizvodi, ter informacije o načinih za čim manjšo uporabo biocidnih proizvodov. Študija priznava pomen teh informacij, zlasti glede uporabe na območjih, kjer bi bile proizvodom lahko izpostavljene ranljive osebe, na primer otroci.

    Glede tveganja za vodo ali podtalnico študija spodbuja države članice k uporabi razpoložljivih informacij iz drugih sistemov spremljanja, na primer spremljanja prednostnih snovi in posebnih onesnaževal povodij v skladu z okvirno direktivo o vodah, iz katerih lahko pridobijo uporabne podatke o posebnih tveganjih za vodno okolje, povezanih z biocidnimi proizvodi. V zvezi s tem je bil oblikovan nadzorni seznam 12 za zagotavljanje ciljno usmerjenega spremljanja pogojno nevarnih snovi (vključno z novimi onesnaževali) na ravni EU, namenjen podpiranju prednostnega razvrščanja pri prihodnjih pregledih seznama prednostnih snovi.

    Polega tega „informacijska platforma za spremljanje kemikalij“ (IPCheM) 13 , ki jo je zasnovala in jo izvaja Komisija, zagotavlja enotno točko za dostop do zbirk podatkov o spremljanju kemikalij, ki jih upravljajo in do katerih imajo dostop organi Evropske komisije, države članice, mednarodne in nacionalne organizacije ter raziskovalci.

    2.4.2.Razširjanje informacij

    Kot je navedeno zgoraj, sta usposabljanje in razširjanje informacij bistvenega pomena za zagotavljanje, da se ukrepi za zmanjšanje tveganja ustrezno uporabljajo za varovanje posebnih območij.

    Če bi bili potrebni nadaljnji ukrepi za zagotavljanje ustrezne uporabe ukrepov za zmanjšanje tveganja, jih je torej večinoma mogoče določiti kot ukrepe za krepitev razširjanja informacij za končne uporabnike ter krepitev izobraževanja in usposabljanja.

    V usposabljanje in informacije bi morala biti vključena tudi preprečevanje nepotrebne uporabe in uporaba morebitnih nekemičnih nadomestnih sredstev.

    V zvezi s tem si več držav članic (na primer Belgija 14 in Danska 15 ) že opazno in celo ustvarjalno prizadeva za obveščanje širše javnosti o načelih trajnostne rabe biocidnih proizvodov.

    2.5.Vloga izboljšanega delovanja opreme za uporabo biocidnih proizvodov

    Treba je opozoriti, da se številni biocidni proizvodi – zlasti tisti, namenjeni splošnim uporabnikom – uporabljajo brez opreme, ali pa se oprema, ki se uporablja, nanaša predvsem na predmete, kot so rokavice ali druga osebna zaščitna oprema, ki jo ureja že Direktiva 89/686/EGS 16 .

    Posebna oprema se zato uporablja predvsem v industrijskem oz. storitvenem sektorju, v katerem je veliko opreme že zasnovane za zmanjševanje izpostavljenosti (npr. samodejni sistemi za obdelavo lesa) in preprečevanje prevelikega odmerjanja (npr. umerjeno odmerjanje sredstev za konzerviranje v vsebnikih, umerjanje razpršilnikov za antivegetativne barve) ter se šteje za ustrezno svojemu namenu.

    Poleg tega bi se lahko posebne omejitve ali zahteve po želji zagotovile za vsak posamezen primer, in sicer z vključitvijo posebnih pogojev v odobritev snovi ali dovoljenje za proizvod.

    Nazadnje, če je pomemben dejavnik za uporabo nekaterih biocidnih proizvodov ustrezna oprema za odmerjanje, je treba upoštevati tudi druge dejavnike za zmanjšanje izpostavljenosti, na primer izbiro ustreznega proizvoda, ugotavljanje vremenskih razmer, stopnjo infestacije itd. Iz tega pa je znova razvidna pomembnost ustreznih navodil za uporabo, prilagojenih vsaki vrsti proizvodov, ki je na voljo uporabnikom.



    3.Orodja za spodbujanje inovacij in trajnostne rabe

    Preučujejo se tudi druga orodja ali ukrepi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za spodbujanje inovacij in razvoja novih proizvodov z boljšim profilom.

    3.1.Izključitev, zamenjava in primerjalna ocena

    Uredba BPR z merili za izključitev in zamenjavo aktivnih snovi ter s primerjalno oceno biocidnih proizvodov, ki vsebujejo aktivne snovi, ki so možne za zamenjavo, zagotavlja zelo učinkovite mehanizme za postopno opuščanje uporabe snovi, ki vzbujajo veliko in zelo veliko zaskrbljenost. Poleg tega se s tem spodbuja razvoj boljših nadomestnih možnosti.

    Ti mehanizmi še niso v celoti izkoriščeni, saj se številne aktivne snovi še vedno ocenjujejo, za številne biocidne proizvode pa je treba še izdati dovoljenja. Pričakuje pa se, da bodo bistveno prispevali k trajnostni rabi biocidov.

    3.2.Sistemi za označevanje

    V študiji so bili raziskani načini za preprosto in jasno prepoznavanje biocidnih proizvodov z manjšim vplivom na zdravje ljudi, zdravje živali in okolje, da bi končnim uporabnikom pomagali pri ozaveščeni izbiri, navedenim proizvodom pa omogočili prednost pred konkurenčnimi proizvodi, kar industrijo nedvomno spodbuja k razvoju boljših proizvodov.

    V študiji je bilo preučeno zlasti, ali bi se trenutni sistemi za podeljevanje znaka za okolje (na primer znak EU za okolje, Modri angel ali Nordijski labod) lahko uporabili za ta namen in ali so panožna združenja ali posamezna podjetja razvili (prostovoljne) sisteme, ki bi lahko služili kot navdih.

    3.2.1.Uredba o znaku EU za okolje

    Namen Uredbe (ES) št. 66/2010 17 (v nadaljnjem besedilu: uredba o znaku za okolje) je zagotoviti prostovoljni sistem EU za podeljevanje znaka za okolje, ki bi potrošnikom pomagal pri prepoznavanju proizvodov in storitev z manjšim vplivom na okolje v celotnem življenjskem krogu, od pridobivanja surovin do proizvodnje, uporabe in odstranjevanja.

    Vendar je študija pokazala, da biocidni proizvodi ne veljajo za primerne za ta sistem ali upravičene do njega prav zaradi svojih lastnosti in ker so namenjeni nadzoru nad nezaželenimi organizmi.

    Kot težava so bili poudarjeni tudi velika raznolikost biocidnih proizvodov in številna področja uporabe, saj se merila za podeljevanje znaka EU za okolje oblikujejo na podlagi posameznih proizvodov.

    Nazadnje, znak EU za okolje spodbuja razpoložljive nadomestke za biocidne proizvode, na primer materiale, ki ne vsebujejo biocidov, kot nadomestek za običajne impregnirane materiale.

    3.2.2.Panožne pobude

    Opaziti je mogoče tudi nekaj pobud industrije ali panožnih združenj, namenjenih spodbujanju trajnostnih praks ali poudarjanju „okoljske prijaznosti“ njihovih proizvodov.

    Čeprav so te pobude omejene na pobude posameznih podjetij, pogosto v okviru njihovih sistemov upravljanja proizvodov ali strategije trženja, kažejo, da podjetja lahko sprejmejo ukrepe za zmanjšanje vpliva biocidnih proizvodov na okolje.

    Poleg tega zagotavljajo koristne elemente, ki bi jih bilo mogoče uporabljati širše za spodbujanje inovacij ali razvoj novih proizvodov z boljšim profilom za zdravje ljudi, zdravje živali in okolje ter splošnejši prispevek k trajnostni rabi biocidnih proizvodov.

    3.3.Najboljše razpoložljive tehnologije v skladu z Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah 18  

    Na ravni EU lahko razvoj in pregled „referenčnih dokumentov za najboljše razpoložljive tehnologije“ 19 , 20 na podlagi Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah zagotovita priložnosti za opredelitev in spodbujanje najboljših praks glede trajnostne rabe biocidov v okviru industrijske proizvodnje.

    S temi referenčnimi dokumenti za najboljše razpoložljive tehnologije se spodbuja uporaba manj nevarnih snovi, nekateri od njih pa neposredno ali posredno obravnavajo uporabo biocidnih proizvodov v posameznih industrijskih sektorjih.

    4.Ugotovitve

    Kot je navedeno v uvodu, se uredba BPR v celoti uporablja šele od 1. septembra 2013. To pomeni, da so bile doslej pridobljene omejene izkušnje z veljavno zakonodajo.

    Poleg tega so odobritev snovi, izdaja dovoljenj za proizvode in primerjalna ocena biocidnih proizvodov, ki vsebujejo možne snovi za zamenjavo, z namenom postopnega opuščanja njihove uporabe že pomembni prispevki k doseganju cilja spodbujanja trajnostne rabe biocidnih proizvodov.

    Zato je dokončanje tekočega ocenjevanja vseh aktivnih snovi, ki so že bile na trgu ob začetku veljavnosti direktive BPD, in izdaje dovoljenja za biocidne proizvode, ki vsebujejo te aktivne snovi, prva in glavna prednostna naloga z namenom spodbujanja trajnostne rabe biocidnih proizvodov.

    Tako države članice kot industrija morajo svoja prizadevanja in sredstva usmerjati v odobritev snovi in izdajo dovoljenj za proizvode.

    Poleg tega bodo morale države članice vložiti dodatna sredstva v dejavnosti izvrševanja za zagotovitev, da noben proizvod ni dan na njihov trg nezakonito in da so biocidni proizvodi ustrezno označeni.

    Kar zadeva morebitne dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi, zdravje živali in okolje, povezanih z biocidnimi proizvodi, je bilo v študiji ugotovljeno, da se tveganja že ustrezno obvladujejo z ukrepi, ki se izvajajo v okviru pogojev za odobritev aktivnih snovi ali izdajo dovoljenj za biocidne proizvode.

    Podrobneje je bilo v študiji v zvezi s poklicnimi uporabniki ugotovljeno, da so nadzorni ukrepi, ki se uporabljajo v skladu z zakonodajo EU za varnost in zdravje pri delu ter zakonodajo o kemikalijah, skupaj z ukrepi za zmanjšanje tveganja, opredeljenimi na stopnji izdaje dovoljenj za biocidne proizvode, zadostni za obvladovanje tveganja zaradi izpostavljenosti, če se seveda izvajajo.

    Poleg tega se zaradi velike raznolikosti biocidnih proizvodov in različnih vrst uporabe ne zdi ustrezno, da bi se področje uporabe okvirne direktive o trajnostni rabi pesticidov preprosto razširilo na biocidne proizvode. Namesto tega se lahko ključni cilji navedene direktive v zvezi z biocidnimi proizvodi dosežejo z drugimi sredstvi in bolj ciljno usmerjenimi ukrepi. Iz teh razlogov se tudi ne zdi ustrezna razširitev področja uporabe direktive o strojih na biocidne proizvode.

    Kar zadeva sredstva in ciljno usmerjene ukrepe, sta za pravilno, varno in trajnostno rabo biocidnih proizvodov potrebna dostopnost in učinkovito razširjanje ustreznih navodil ali informacij v zvezi s poklicnimi in drugimi vrstami uporabe.

    V zvezi z industrijsko uporabo bi bilo treba pri pripravi referenčnih dokumentov za najboljše razpoložljive tehnologije, kadar je to ustrezno, vključiti smernice najboljše prakse za uporabo biocidnih proizvodov.

    V zvezi s poklicno uporabo se vzporedno izvajajo priprava smernic, zagotavljanje usposabljanja in certificiranje uporabnikov glede uporabe najboljših praks.

    V zvezi z nepoklicno uporabo bi bilo treba poudariti določbe v dovoljenjih za proizvode in označevanje proizvodov. Tehnične rešitve, kot so pametne oznake ali hitroodzivne kode (QR), ki zagotavljajo povezavo do spletnega mesta imetnika dovoljenja, so lahko koristne za uporabnike, da se ti poučijo o posebnih lastnostih proizvoda in uporabijo navodila.

    Komisija bo torej izvajala naslednje ukrepe, k čemur poziva tudi države članice:

    osredotočiti in okrepiti prizadevanja v zvezi s programom pregledovanja obstoječih aktivnih snovi, da se zagotovi, da bo končan najpozneje do konca leta 2024;

    zagotoviti, da se po odobritvi aktivnih snovi v treh letih izdajo, spremenijo ali prekličejo dovoljenja;

    vložiti dodatna sredstva v dejavnosti izvrševanja;

    izkoristiti razpoložljiva zakonodajna orodja, zlasti s pozornim spremljanjem razvoja referenčnih dokumentov za najboljše razpoložljive tehnologije, ki so lahko pomembni za biocidne proizvode, ki se uporabljajo v industrijskih postopkih;

    spodbujati kampanje za obveščanje in ozaveščanje, namenjene obveščanju končnih uporabnikov prek spletnih mest, z zloženkami na prodajnih mestih, videoposnetki, hitroodzivnimi kodami na biocidnih proizvodih itd.;

    spodbujati razvoj in izvajanje standardov (npr. v okviru CEN), ki bi lahko prispevali k trajnostni rabi biocidnih proizvodov;

    pozdravljati raziskovalne pobude v zvezi s trajnostno rabo biocidov in nadomestkov za biocidne proizvode.

    (1)   Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (Besedilo velja za EGP) – UL L 167, 27.6.2012, str. 1–123.
    (2)   Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet – UL L 123, 24.4.1998, str. 1–63.
    (3)  Uredba BPR zajema štiri glavne skupine biocidnih proizvodov, razdeljene na dvaindvajset vrst proizvodov, ki vključujejo razkužila za človekovo osebno higieno, tekočine za balzamiranje in prepariranje, sredstva za konzerviranje v vsebnikih, insekticide, rodenticide in antivegetacijska sredstva.
    (4)   Analysis of measures geared to the sustainable use of biocidal products (Analiza ukrepov, usmerjenih v trajnostno rabo biocidnih proizvodov), Milieu Ltd, 2015.
    (5) http://www.baua.de/de/Chemikaliengesetz-Biozidverfahren/Biozide/pdf/Allgemeine-Kriterien-Version1-3-englisch.pdf?__blob=publicationFile&v=2.
    (6)   Second Generation Anticoagulant Rodenticide (SGAR) Stewardship Regime (Režim upravljanja antikoagulantnih rodenticidov druge generacije).
    (7) http://echa.europa.eu/support/dossier-submission-tools/r4bp.
    (8)   http://www.rrac.info/content/uploads/CEFIC-EBPF-RWG-Guideline-Best-Practice-for-Rodenticide-Use-FINAL-S-.pdf.  
    (9) Uredba (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil – UL L 139, 30.4.2004, str. 1–54.
    (10) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme – UL L 35, 8.2.2005, str. 1 .
    (11)   Evropski standard za storitve zatiranja škodljivcev (EN 16636) CEN, Evropski odbor za standardizacijo.
    (12) Člen 8b Direktive 2013/39/EU o spremembi direktiv 2000/60/ES in 2008/105/ES; Sklep Komisije (EU) 2015/495.
    (13) https://ipchem.jrc.ec.europa.eu/RDSIdiscovery/ipchem/index.html.  
    (14)   http://www.belgium.be/fr/publications/publ_ongewenste-gasten-in-huis-of-tuin.jsp.
    (15)   http://www.hverdagsgifte.dk/.
    (16)   Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo , UL L 399 z dne 30. decembra 1989.
    (17)   Uredba (ES) št. 66/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o znaku EU za okolje , UL L 27, 30.1.2010, str. 1.
    (18)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev), UL L 334, 17.12.2010.
    (19)  Člen 13(1) Direktive o industrijskih emisijah (2010/75/EU) .
    (20)  http://eippcb.jrc.ec.europa.eu/reference/.
    Top