EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.3.2016

COM(2016) 144 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Skupni akcijski načrt EU in Turčije -
Tretje poročilo o izvajanju

Skupni akcijski načrt EU in Turčije -

Tretje poročilo o izvajanju

Obdobje poročanja: od 1. februarja do 2. marca

Uvod

Turčija in EU sta 29. novembra 2015 na srečanju na vrhu aktivirali skupni akcijski načrt, o katerem sta se dogovorili ad referenda 15. oktobra 2015. Cilj tega načrta je izboljšati sodelovanje pri zagotavljanju podpore sirskim beguncem, ki uživajo začasno zaščito, in njihovim gostiteljskim skupnostim v Turčiji ter okrepiti sodelovanje pri preprečevanju nedovoljenih migracijskih tokov v EU. Izvajanje skupnega akcijskega načrta naj bi tako uredilo migracijske tokove in pomagalo zajeziti nedovoljene migracije.

To je tretje poročilo o izvajanju skupnega akcijskega načrta, ki zajema obdobje od 1. februarja do 2. marca 1 . Njegov cilj je obveščati o učinkovitem nadaljnjem ukrepanju Turčije in EU pri izpolnjevanju njunih zavez v obdobju poročanja tri mesece po aktiviranju skupnega akcijskega načrta. Ta poročila so del splošnih prizadevanj za pozorno spremljanje stanja.

1.Del 1

1.1     Statistični podatki (za EU)

Eden izmed ključnih ciljev skupnega akcijskega načrta je doseči rezultate zlasti pri zajezitvi prihoda migrantov brez urejenega statusa. Da bi lahko sledili napredku, je bil na začetku leta 2016 vzpostavljen postopek zbiranja podatkov o EU in Turčiji 2 .

Število oseb, ki nedovoljeno prihajajo iz Turčije v EU, je še vedno visoko za ta letni čas, saj je bilo pričakovati, da bodo zimske razmere prispevale k znižanju števila prihodov. Natančneje, v obdobju poročanja (tj. od 1. februarja do 2. marca) je:

do 29. februarja po morju in kopnem (tj. prek Grčije in Bolgarije) v EU prispelo skupaj 56 887 migrantov brez urejenega statusa. Večina, tj. 56 335 oseb ali 99 %, je prispela na grške otoke prek Egejskega morja;

do 29. februarja bilo povprečno dnevno število nedovoljenih prihodov v Grčijo 1 943, v Bolgarijo pa 19, torej skupno 1 962;

v Grčijo je na nedovoljen način prišlo v povprečju 13 358 oseb na teden.

To število je začelo vidno upadati v prvi polovici februarja, vendar se je ponovno povečalo v drugi polovici meseca februarja.

Primerjava s prejšnjimi meseci:

Skupno število nedovoljenih prihodov iz Turčije v Grčijo je septembra, oktobra, novembra in decembra 2015 ter januarja 2016 znašalo 147 639, 214 792, 154 381, 104 399, 61 602 oziroma 56 335.

V istih mesecih so bila dnevna povprečja 4 921, 6 929,

5 146, 3 368, 1 987 oziroma 1 943 oseb.

Nedovoljeni vstopi iz Turčije v Grčijo decembra, januarja in februarja so prikazani v naslednjih diagramih: diagram 1 predstavlja število nedovoljenih prihodov na dan, diagram 2 pa število nedovoljenih prihodov na teden 3 .

Diagram 3 prikazuje število nedovoljenih vstopov na mesec iz Turčije v Grčijo, in sicer od septembra 2015 do februarja 2016. Diagram 4 prikazuje nedovoljene vstope v istem obdobju, tj. od septembra 2015 do februarja 2016, razčlenjen pa je glede na državljanstvo (na podlagi izjav migrantov ob prihodu), pri čemer je bilo največ Sircev, sledijo pa jim Afganistanci in Iračani. Razčlenjeni podatki kažejo, da se zmanjšuje delež Sircev (z 69 % na 51 %), povečuje pa se delež Afganistancev (z 18 % na 25 %) in Iračanov (z 8 % na 17 %).

Diagram 1: Vir: agencija FRONTEX, sporočeni podatki o zahodnem Balkanu

Diagram 2: Vir: agencija FRONTEX, sporočeni podatki o zahodnem Balkanu

Diagram 3: Vir: podatki mreže za analizo tveganja agencije FRONTEX (2015) in sporočeni podatki o zahodnem Balkanu (januar – februar 2016).

Diagram 4: Vir: podatki mreže za analizo tveganja agencije FRONTEX (2015) in podatki aplikacije za poročanje o skupnih operacijah (januar – februar 2016) z dne 2. marca 2016. Podatki aplikacije za poročanje o skupnih operacijah so predhodni podatki in se lahko še spremenijo.

Vzorec nedovoljenih prihodov v Grčijo iz Turčije se spreminja. Na splošno so se zmanjševali od oktobra in se v januarju in februarju (glej diagrame 1, 2 in 3) ustalili na povprečno 1 960 prihodov na dan. 1. in 2. marca je bilo zabeleženih 209 oziroma 2 266 prihodov. Ob upoštevanju zimskih razmer je število prihodov ostalo visoko za to letno obdobje, saj je od začetka leta več kot 120 000 migrantov prišlo v EU preko Grčije na nedovoljen način.

Zdi se, da so zakonodajni in operativni ukrepi turških organov za zajezitev nedovoljenih migracij na začetku dosegli določen učinek na migracijske tokove. Druga politična dogajanja na območju konflikta, v Turčiji in v državah članicah EU so zagotovo vplivala na število nedovoljenih prihodov iz Turčije v Grčijo (npr. stopnjevanje konflikta v Siriji ter odločitev nekaterih držav članic in balkanskih držav, da omejijo število migrantov, katerim dovolijo prečkati njihovo ozemlje.)

1.2.Statistični podatki (za Turčijo)

Turčija je 2. marca predložila nove podatke v zvezi z izvajanjem skupnega akcijskega načrta, kakor je bilo dogovorjeno v okviru procesa enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize (IPCR) in na podlagi standardnega obrazca. Skupno zbiranje podatkov med EU in Turčijo še naprej poteka redno in konstruktivno.

Turčija trenutno gosti 2 928 975 sirskih beguncev 4 , ki jim kot skupini nudi status začasne zaščite. Ta status jim omogoča dostop do javnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstvena oskrba. Od 15. januarja 2016 ta status zagotavlja tudi dostop do trga dela. Do 20. februarja so sirski begunci pri turških organih vložili 15 prošenj za dovoljenje za zaposlitev. 15. februarja je v begunskih taboriščih prebivalo 273 519 Sircev 5 , kjer so imeli na voljo razne vrste podpore.

Na podlagi podatkov, ki so jih IPCR predložili turški organi 2. marca, je bilo ugotovljeno naslednje:

350 000 sirskih otrok, ki uživajo začasno zaščito, je bilo vpisanih v šolo;

do 5. februarja se je rodilo 151 746 dojenčkov;

Turčija je 1. februarja registrirala 256 700 oseb, ki niso bili sirski državljani, 141 059 prošenj za mednarodno zaščito pa je bilo še v postopku. Največ prosilcev za mednarodno zaščito je Iračanov (51 %), Afganistancev (25 %), Irancev (14 %), Somalcev (2,5 %) in Palestincev (1 %);

med 1. in 15. februarjem je v Turčijo zakonito prišlo 7 011 Sircev, odšlo pa jih je 12 769. V Turčijo je z dovoljenjem vstopilo 65 546 Irancev, izstopilo pa 62 226. Za Iračane so te statistike 30 026 in 26 338. Za Libanonce je bilo zabeleženih 3 134 vstopov in 3 230 izstopov, za Jordance pa 3 733 vstopov in 3 380 izstopov. Odvisno od veljavnosti vizuma, lahko tujci ostanejo v Turčiji do 90 dni. Tujci, ki lahko pridejo v Turčijo brez vizuma, lahko v državi ostanejo do 90 dni v 180-dnevnem obdobju;

turški in grški organi za ponovni sprejem so se sestali 24. in 25. februarja v Ankari, da bi obravnavali zaostanek 864 prošenj za ponovni sprejem, ki jih je predložila Grčija. Turčija je 1. in 2. marca ponovno sprejela 267 migrantov brez urejenega statusa;

Turčija in Grčija sta ustanovili delovno skupino za migracije. Svojo prvo sejo je sklicala 27. novembra 2015 v Ankari, druga seja pa je bila 1. februarja 2016 v Atenah;

od 1. do 29. februarja so turški organi kazenskega pregona in mejni organi preprečili 8 540 migrantom na morskih mejah in 15 986 migrantom na kopenskih mejah nedovoljen prehod iz turškega ozemlja v EU. Turška obalna straža je 15. februarja v Ayvalıku, Çeşmetu in Bodrumu v enem samem dnevu prijela 985 migrantov brez urejenega statusa. Tako so turški organi kazenskega pregona od 16. do 29. februarja prijeli več kot 15 000 migrantov brez urejenega statusa;

med 1. in 15. februarjem so turška obalna straža, policija in žandarmerija izvedle sedem skupnih operacij, da bi prijele migrante brez urejenega statusa in sprovajalcev/tihotapcev ter preprečile nedovoljene odhode. To je privedlo do prijema 97 migrantov brez urejenega statusa in 308 sprovajalcev in tihotapcev (od tega 11 na morju in 297 na kopenski meji). Turški organi kazenskega pregona so od 16. do 29. februarja prijeli tudi več kot 391 sprovajalcev in tihotapcev;

januarja sta turška policija in žandarmerija zasegli osem kombiniranih vozil, en čoln, tri minibuse, 15 avtomobilov in devet ladij;

januarja je bilo za turško obalno stražo, policijo in žandarmerijo organiziranih več tečajev usposabljanja, da bi okrepile svoje zmogljivosti v boju proti nedovoljenim migracijam.

Turška obalna straža, policija in žandarmerija imajo ključno vlogo pri prijetju migrantov brez urejenega statusa in tihotapcev.

Del 2:

Izvajanje zavez Turčije iz skupnega akcijskega načrta EU in Turčije

Glede na informacije, ki jih je predložila Turčija v okviru dialoga o liberalizaciji vizumskega režima,

se je 1. februarja 2016 sestal svet ministrov in razpravljal o tem, kako okrepiti odziv Turčije na nedovoljene migracije. Svet ministrov je poudaril, da se je Turčija odločena boriti proti nedovoljenim migracijam in sklenil, da bo:

okrepil nadzor meje,

okrepil sodelovanje med organi kazenskega pregona,

ustanovil posebno enoto za boj proti tihotapljenju migrantov v okviru turške nacionalne policije,

povečal kazni za tihotapce migrantov,

začel nove operacije, da se razbijejo mreže za tihotapljenje migrantov,

povečal prestrezne zmogljivosti turške obalne straže,

povečal zmogljivosti centrov za tujce v Turčiji.

Na sestanku decembra 2015 se je žandarmerija odločila, da bo povečala patruljiranje na vzhodni, jugovzhodni in zahodni meji države. V zvezi s tem je bilo opredeljenih šest provinc ob vzhodni in jugovzhodni meji ter osem provinc ob zahodni meji kot glavna območja okrepljenega patruljiranja.

Od 14. januarja 2016 ima turška obalna straža dostop do sistema ladijskega registra, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za promet, v njem pa so evidentirani vsi postopki nakupa, prodaje in preklica v zvezi s ladjami. Poleg tega Turčija pripravlja dostop do Interpolove zbirke podatkov o ukradenih tujih ladjah.

Turčija je ratificirala tristranski sporazum z Grčijo in Bolgarijo. Sporazum bo začel veljati po objavi v Uradnem listu Turčije.

Turčija je dosegla znaten napredek pri izpolnjevanju obveznosti ponovnega sprejema med Turčijo in Grčijo. Turška in grška delegacija sta se sestali 24. in 25. februarja v Ankari, da bi obravnavali zaostanek 864 prošenj za ponovni sprejem. Turčija je 26. februarja odobrila 859 prošenj. Grčija ima še vedno v priporu 308 migrantov brez urejenega statusa, 1. in 2. marca pa se je začela takojšnja predaja povratnikov z avtobusi. Poleg tega sta Turčija in Grčija dosegli napredek pri razpravah, kako vzpostaviti mnogo učinkovitejše postopke ponovnega sprejema, vključno z napotitvijo turških uradnikov za zvezo na pet žarišč (začenši z Lezbosom) za lažje vračanje ekonomskih migrantov. Grčija in Turčija sta se tudi dogovorili, da bosta organizirali dvotedenske videokonference za izmenjavo in nadaljnje izboljšanje operativnega sodelovanja. Poleg tega sta se dogovorili o okrepitvi operativnega sodelovanja pri vračanju ob podpori EU in agencije FRONTEX, vključno z organizacijo skupnih letov za vračanje. Ministrstvo za zunanje zadeve in ministrstvo za notranje zadeve nadaljujeta tudi posvetovanja v zvezi z grškim predlogom, da se poveča število lokacij v Turčiji za ponovni sprejem migrantov brez ustreznega statusa poleg že obstoječih lokacij v Dikiliju (na obali Egejskega morja v provinci İzmir) in Ipsali (na kopenski meji med Turčijo in Grčijo).

Turčija je 5. februarja spremenila svojo vizumsko politiko do Iraka. V skladu z novimi predpisi, ki so začeli veljati 10. februarja, iraški državljani ne morejo več dobiti vizumov na meji. Za prihod v Turčijo se morajo iraški državljani obrniti na turško diplomatsko predstavništvo v tujini ali zaprositi za e-vizum. Poleg tega se je 5. februarja postopek za pridobitev e-vizuma poostril in je zdaj na voljo samo imetnikom veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje na schengenskem območju, v ZDA, Združenem kraljestvu ali na Irskem.

Turčija je predlagala pogajanja o dvostranskih sporazumih o ponovnem sprejemu s 14 državami, vključno s tistimi, ki so vir nedovoljenih migracij v EU prek Turčije. Prav tako je začela pripravljati ukrep, da bi morali državljani 18 držav, ki veljajo za potencialni izvor nedovoljenih migracij, imeti letališki tranzitni vizum, kadar prečkajo mednarodno tranzitno območje v Turčiji.

Glede na to, da bo sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu začel veljati 1. junija, so turški organi 8. februarja opravili študijski obisk v Gruziji, da bi se seznanili z delovanjem njenega nacionalnega elektronskega sistema za ponovni sprejem. Turčija trenutno ocenjuje ta sistem in bo v naslednjih tednih sprejela odločitve.

Turčija se je z Europolom dogovorila o osnutku sporazuma o napotitvi uradnika za zveze turške policije v Europol. Ta osnutek je treba podpisati nemudoma.

Turški parlament je začel razpravljati o osnutku zakonodaje o varstvu osebnih podatkov in je nekatere člene že sprejel. Vendar še vedno obstajajo neskladja osnutka tega zakona z evropskimi standardi, zlasti glede neodvisnosti organa za varstvo podatkov in izključitve organov kazenskega pregona in obveščevalnih dejavnosti iz področja uporabe zakona. Sprejetje zakonodaje na področju varstva podatkov, skladne z evropskimi standardi, je bistvenega pomena, saj bi Turčiji omogočila tesnejše sodelovanje z Europolom, Eurojustom in organi kazenskega pregona držav članic.

Generalni direktor za upravljanje migracij je 26. februarja opravil drugi sestanek z uradniki za zvezo za priseljevanje držav članic EU, ki so bili napoteni v Turčijo, da bi okrepili sodelovanje na področju migracij.

Del 3: 

Izvajanje zavez EU iz skupnega akcijskega načrta EU in Turčije

V skladu s političnim dogovorom, ki so ga države članice dosegle 3. februarja, o virih financiranja in načinu izvajanja instrumenta za begunce v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: instrument), je bilo prvo srečanje usmerjevalnega odbora 17. februarja. Odbor je sklenil, da bo začel zagotavljati pomoč takoj, ko bo to mogoče, pri čemer bo glavni cilj zadovoljevanje humanitarnih potreb beguncev, ki živijo v Turčiji, kot tudi dostop do izobraževanja sirskih otrok. Trenutno okrog 400 000 sirskih otrok ne more obiskovati šole. To je pomemben dejavnik, ki spodbuja migracije, saj ne ogroža le njihove trenutne dobrobiti temveč tudi njihove možnosti za prihodnost.

Komisija je hitro ukrepala na podlagi tega sklepa usmerjevalnega odbora in namenila prvi znesek v višini 90 milijonov EUR iz proračuna EU za humanitarno pomoč, in sicer prek več akreditiranih partnerskih humanitarnih organizacij. Trenutno se sklepajo pogodbe v zvezi z dodeljenimi sredstvi, da bi se nemudoma povečala humanitarna pomoč, ki bi vključevala hrano in druge potrebščine, zdravstvo, vodo, sanitarne storitve ter zaščito v Turčiji. EU pripravlja tudi prvi ukrep v okviru instrumenta, ki bo dostop do formalnega izobraževanja omogočil več kot 110 000 dodatnim sirskim šoloobveznim otrokom, ki živijo zunaj taborišč v Turčiji. To naj bi se zgodilo v prihodnjih dneh. Tako bo prihodnji teden odobren prenos 55 milijonov EUR iz naslova instrumenta v skrbniški sklad EU za odziv na sirsko krizo.

Poleg tega je EU sklenila, da bo financirala projekt v vrednosti 20 milijonov EUR v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, katerega namen je okrepitev zmogljivosti turške obalne straže za patruljiranje in nadzor.

Ocena potreb sirskih beguncev v Turčiji, ki jo Komisija izvaja skupaj s turškimi organi trenutno poteka, prvi pregled pa se pričakuje do sredine marca, medtem ko je zaključek študije predviden do konca aprila, če bo prispevek Turčije na voljo v prihodnjih dneh. Ocena potreb bo pomagala pri opredelitvi projektov, ki bodo financirani prek instrumenta. Medtem je Komisija kot prednostna področja za takojšnjo pomoč že opredelila izobraževanje in izboljšanje zaposljivosti sirskih beguncev. Trenutne začasne ocene napovedujejo, da bi ena tretjina pomoči lahko bila namenjena humanitarnim potrebam, dve tretjini pa bi se lahko uporabili za dostop do izobraževanja (velik poudarek), lokalno infrastrukturo in zaposlitvene možnosti.

V obdobju poročanja je EU organizirala razprave s Turčijo z namenom, da:

pospeši priprave za dosledno izvajanje sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu od 1. junija;

znatno izboljša izvajanje dvostranskega protokola med Turčijo in Grčijo o ponovnem sprejemu, ki je bil rezultat odprave zaostanka pri obdelavi prošenj za ponovni sprejem in predajo povratnikov;

nadaljuje tehnično delo pri prostovoljnem programu humanitarnega sprejema;

pospeši izvajanje skupnega akcijskega načrta (npr. razprava in izvajanje konkretnih ukrepov, ki prispevajo k odločnemu in ciljno usmerjenem izvajanju skupnega akcijskega načrta).

Komisija in Turčija sta nadaljevali razprave o prednostnih nalogah programa za leto 2016 v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, pri čemer bo poudarek na povečanju finančne pomoči Turčiji, da bo lahko izpolnila zahteve časovnega načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Pomoč, ki se usklajuje prek instrumenta za begunce v Turčiji, bo dopolnjevala pomoč, ki jo EU že zagotavlja Turčiji za neposredno podporo sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim. Od začetka krize je bilo v ta namen iz proračuna EU namenjenih 350 milijonov EUR. Od tega zneska je bilo do zdaj 71 milijonov EUR dodeljenih za namene humanitarne pomoči prek ustreznih humanitarnih organizacij, predvsem za pomoč beguncem v Turčiji. Poleg tega se program prvega odziva v višini 18 milijonov EUR, iz instrumenta za predpristopno pomoč, ki ga je maja 2015 odobril odbor skrbniškega sklada EU, izvaja na terenu kot odziv na sirsko krizo, da bi se zadovoljile nujne potrebe sirskih beguncev v Turčiji po izobraževanju in zanesljivi preskrbi s hrano v okviru sporazumov z UNICEF in WFP, podpisanih septembra 2015. Ob koncu leta 2015 je bilo 165 milijonov EUR iz instrumenta za predpristopno pomoč za leto 2012, katera dodelitev naj bi se razveljavila, vključno s 25 milijonov EUR sofinanciranja Turčije, dodeljenih turškemu skrbniškemu skladu za projekte v Turčiji, skupaj z dodatnimi 15 milijoni EUR iz instrumenta za predpristopno pomoč za leti 2013 in 2015.

EU je še naprej zagotavljala znatno podporo sirskim beguncem, ki jih gostijo Libanon, Jordanija in Irak, kot tudi Sircem, razseljenim v Siriji.

EU je zaposlila in zaključila prednapotitveno usposabljanje uradnika za zvezo agencije FOREX, ki bo v kratkem napoten v Turčijo.

Del 4

Zaključki in priporočila

Število migrantov brez urejenega statusa, ki prihajajo v EU iz Turčije, se je na splošno zmanjševalo od oktobra 2015, vendar je ponovno začelo naraščati v zadnjih dveh tednih februarja in je ostalo na visoki ravni, ne glede na zimsko obdobje.

Turčija je sprejela več ukrepov za izvajanje skupnega akcijskega načrta, kot je opisano zgoraj, vendar ta skupna prizadevanja še niso prinesla zadostnega ali trajnega zmanjšanja tokov. Za reševanje tega zaskrbljujočega pojava prekomernih tokov mora Turčija nujno doseči bistven napredek pri preprečevanju nedovoljenih odhodov migrantov in beguncev z njenega ozemlja in okrepiti boj proti tihotapcem. V zvezi s tem je povečanje kopenskih dejavnosti, da se preprečijo nedovoljeni odhodi in povečajo nacionalna in mednarodna prizadevanja za učinkovitejši boj proti tihotapljenju migrantov, ključnega pomena.

Migracijski vzorec se je v zadnjih mesecih spreminjal, saj skoraj 50 % vseh migrantov brez urejenega statusa, ki so februarja prispeli v EU, ni bilo sirskih državljanov (bili so npr. iz Afganistana, Iraka, Pakistana, Irana, Maroka, Bangladeša, Palestine in Alžirije). V odziv na ta pojav je Turčija pozvana, da s pogajanji hitro sklene sporazume o ponovnem sprejemu z zadevnimi tretjimi državami, zlasti tistimi, ki so vir nedovoljenih migracij v EU, in pospeši ratifikacijo teh sporazumov, ki so bili že podpisani, vendar še niso začeli veljati.

Turčija mora zagotoviti, da se ustrezni postopki za dodelitev statusa mednarodne zaščite hitro zaključijo, kakor predvideva njena nacionalna zakonodaja, in sicer bodisi z jasno odobritvijo statusa begunca bodisi z zavrnitvijo. Turčija mora prav tako migrantom brez urejenega statusa, za katere je bilo ugotovljeno, da ne potrebujejo mednarodne zaščite, preprečiti nedovoljeno pot v smeri EU.

Eden glavnih dosežkov v obdobju poročanja je znatni napredek Turčije in Grčije pri izvajanju dvostranskega protokola o ponovnem sprejemu. To je zlasti pomembno, saj zagotavlja podlago za okrepljeno izvajanje sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu in odpira možnost, da se vse ekonomske migrante in migrante, katerih zahtevki za mednarodno zaščito so bili zavrnjeni, dejansko vrne v Turčijo v kratkem času. Zdaj je treba okrepiti delo, da se zagotovi pravočasna predaja povratnikov; doseže dogovor o formalnih pogojih za skupno delo; vzpostavijo pospešeni postopki; napotijo uradniki za zvezo na pet otokov; zagotovi učinkovito komuniciranje o ponovnem sprejemu za odvračanje od nedovoljenih migracij in nadaljnji razvoj grških zmogljivosti za zagotavljanje teh vrnitev. 

Turčijo se poziva, naj okrepi svoje ukrepe proti tihotapljenju migrantov, zlasti z okrepitvijo sodelovanja z akterji iz EU in držav članic. Turčijo se zlasti poziva, naj sprejme učinkovite ukrepe proti tihotapljenju migrantov; nadalje okrepi prizadevanja za preprečevanje nedovoljenih prehodov iz Turčije v EU, zlasti z okrepljenimi dejavnostmi kazenskega pregona na kopnem; nadaljnje poveča prizadevanja obalne straže in drugih organov kazenskega pregona pri izvajanju skupnih operacij; pospeši izmenjavo informacij o tihotapljenju migrantov med turškimi organi pregona in akterji v EU in državah članicah ter olajša sodelovanje v okviru Natove operacije v Egejskem morju.

Turčija je prav tako pozvana, da pospeši priprave na izvajanje sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav od 1. junija 2016. V zvezi s tem je bistveno, da Svet čim prej sprejme stališče, ki ga bo EU zavzela v skupnem odboru za ponovni sprejem v zvezi s to odločitvijo odbora, da se omogoči uporaba določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav od 1. junija 2016 6 .

Turčija mora prav tako okrepiti svoje sodelovanje z EU pri ocenjevanju potreb sirskih beguncev, kar bi prispevalo k načrtovanju pomoči v okviru instrumenta za begunce v Turčiji.

V skladu z dogovorom o instrumentu za begunce v Turčiji mora EU pospešiti zagotavljanje pomoči in tako zadovoljiti potrebe beguncev v okviru instrumenta. Opredeljena prednostna področja finančne pomoči beguncem v Turčiji so humanitarna pomoč, izobraževanje, vključevanje na trg dela, zdravstvena oskrba in vključevanje v družbo, lokalna infrastruktura in podpora pri upravljanju tokov beguncev. Ocena potreb, ki trenutno poteka, bo zagotovila podrobno analizo vrzeli v financiranju in služila za prednostno razvrstitev potreb po financiranju na vseh področjih. Usmerjevalni odbor instrumenta bo nudil strateške smernice in odločal o posameznih ukrepih, zneskih in uporabi najprimernejših finančnih instrumentov. Komisija bo organizirala drugo srečanje usmerjevalnega odbora takoj, ko bo na voljo prvi pregled ocene potreb.

Turčija in EU morata nadaljevati z operacionalizacijo svojega dela pri odločnem in ciljno usmerjenem izvajanju skupnega akcijskega načrta. Pomembno je, da ta skupna prizadevanja hitro pokažejo rezultate na terenu, zlasti pri zajezitvi prihoda migrantov brez urejenega statusa.

Na koncu lahko ugotovimo, da je Turčija uspešno začela izvajati skupni akcijski načrt in je pozvana, da tako nadaljuje ter še okrepi napredek v smeri celovitega, hitrega in učinkovitega izvajanja skupnega akcijskega načrta.

Komisija pa si bo še naprej prizadevala za hitro in učinkovito izvajanje skupnega akcijskega načrta EU in Turčije. Še naprej bo pozorno spremljala skupni akcijski načrt in bo redno poročala o njegovem izvajanju.

(1)

     Poročilo obravnava tudi nekatere podatke, dogodke in odločitve, ki so bile sprejete pred tem ali pa na

začetku meseca marca.

(2)

     V zvezi s tem so bili oblikovani trije skupni pregledi podatkov o EU in Turčiji. EU je pri zbiranju

podatkov v celoti izkoristila enotno ureditev EU za politično odzivanje na krize (IPCR).

(3)

     Kot v prvem in drugem poročilu o izvajanju skupnega akcijskega načrta ti diagrami prikazujejo le

vstope v Grčijo iz Turčije, saj predstavljajo več kot 99 % vseh vstopov.

(4)

     Število registriranih sirskih beguncev, ki so ga 2. marca sporočili turški organi, je zajemalo skupno

število beguncev v centrih začasne zaščite (273 519) in skupnostih (2 655 456); med 1. februarjem in 2.

marcem je bilo registriranih 77 059 novih oseb.

(5)

     Za begunska taborišča Turčija uporablja izraz „centri začasne zaščite“.

(6)

     COM(2016) 72 final 2016/0044 (NLE)