EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 10.3.2016

COM(2016) 129 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

o dejavnostih Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah

1.    Uvod: Gradnja mostov med pravosodnimi sistemi

Evropska komisija je vzpostavitev območja pravosodja in temeljnih pravic, zasnovanega na medsebojnem zaupanju, uvrstila med svojih deset ključnih političnih prednostnih nalog. Za dosego tega cilja je odločena okrepiti skupne instrumente, ki prispevajo h gradnji mostov med različnimi pravosodnimi sistemi držav članic in s tem ustvarjajo medsebojno zaupanje 1 . Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: mreža) je zaradi svojega namena in zasnove prav tak instrument.

Mreža je začela delovati 1. decembra 2002. Ustanovljena je bila z Odločbo Sveta 2001/470/ES (v nadaljnjem besedilu: Odločba) z dne 28. maja 2001 o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah 2 , da bi se izboljšalo, poenostavilo in pospešilo učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah. Leta 2009 je bil pravni okvir mreže posodobljen z Odločbo št. 568/2009/ES, naloge, dejavnosti in struktura članstva mreže pa so bile na podlagi prvega poročila iz leta 2006 3 razširjene. Po več letih nadaljnjega delovanja in ob upoštevanju dodatnih odgovornosti, ki izhajajo iz novejših zakonodajnih instrumentov Unije v civilnih in gospodarskih zadevah, je zdaj primeren trenutek za poročanje o delovanju mreže, kakor je predvideno v členu 19 Odločbe.

Glavne naloge mreže so 4 :

•    neposredni stiki in obravnavanje zadev med nacionalnimi kontaktnimi točkami mreže,

•    olajšanje čezmejnega dostopa do pravnega varstva z obveščanjem javnosti in strokovnjakov s pomočjo informativnih pregledov in drugih publikacij, ki so na voljo na evropskem portalu e-pravosodje v vseh jezikih Unije,

•    ocenjevanje izvajanja posebnih instrumentov prava Unije v civilnih in gospodarskih zadevah ter izmenjava izkušenj v zvezi s tem.

Komisija si prizadeva, da bi na podlagi dosedanjih dosežkov mreže nadalje izboljšala njeno vlogo in delovanje 5 . V skladu s sporočilom Komisije z dne 11. marca 2014 o agendi EU na področju pravosodja za leto 2020 6 bi bilo treba obstoječe mehanizme, kot je mreža, „okrepiti in njihov potencial v celoti izkoristiti, tudi na spletu“. Ta cilj je bil zapisan tudi v strateških smernicah Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014 za zakonodajno in operativno načrtovanje na območju svobode, varnosti in pravice za naslednja leta, v skladu s katerimi je zdaj „splošna prednostna naloga dosledno prenesti obstoječe pravne instrumente in strateške ukrepe v nacionalno zakonodajo, jih učinkovito uveljaviti in konsolidirati“ 7 .

To poročilo temelji na ugotovitvah študije o dejavnostih mreže (v nadaljnjem besedilu: študija), ki jo je Komisija naročila leta 2014 in ki je na voljo na spletu 8 ter vsebuje podatke o delovanju mreže. V zvezi s tem je bilo izvedeno obširno posvetovanje s člani mreže, vključno s spletnim posvetovanjem prek evropskega portala e-pravosodje.

2.    Struktura in delovanje mreže

2.1    Člani mreže: na poti k tesnejši interakciji

Struktura članstva mreže se je v zadnjih letih spremenila zlasti zaradi vključitve združenj pravnih strokovnjakov in sprejetja nove zakonodaje Unije. Mreža je sestavljena iz 505 članov 9 iz naslednjih kategorij:

•kontaktne točke, ki jih določijo države članice (139 članov),

•osrednji organi, določeni v skladu s posebnimi instrumenti Unije 10 in mednarodnimi sporazumi (124 članov),

•

•sodniki za zvezo (6 članov),

•drugi pravosodni ali upravni organi, pristojni za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah (166 članov),

•

•strokovna združenja, ki predstavljajo pravne strokovnjake, neposredno vključene v uporabo instrumentov v civilnih in gospodarskih zadevah (70 članov).

Študija je pokazala, da bi se interakcija med vsemi člani mreže lahko še izboljšala, saj je za učinkovito delovanje mreže pomembno, da se ne glede na ukrepe, sprejete v okviru obstoječih pobud, zagotovi popolno pravosodno sodelovanje na operativni ravni 11 . Dejavnosti nacionalnega usklajevanja mreže, kot so srečanja nacionalnih članov mreže, lahko tudi prispevajo k doseganju tega cilja. To dobro prakso, ki že obstaja v številnih državah članicah, bi bilo treba razširiti na vse države članice, ki sodelujejo v mreži. To bo imelo multiplikacijski učinek pri ozaveščanju o dejavnostih mreže in bo povečalo njeno prepoznavnost v državah članicah 12 . Takšne pobude ne izboljšajo le sodelovanja med vsemi člani mreže, temveč tudi med Unijo in organi držav članic, in s tem učinkovito izvajanje instrumentov Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah.

2.1.1 Kontaktne točke in njihovi viri

Kontaktne točke imajo osrednjo vlogo v delovanju mreže. Zagotavljajo vsakodnevno delovanje mreže med organi držav članic in notranje usklajevanje z drugimi člani mreže. Države članice so v povprečju navedle pet kontaktnih točk, večina držav članic pa dve ali tri.

Države članice morajo v skladu s členom 2a Odločbe zagotoviti, da imajo kontaktne točke zadostne in ustrezne zmogljivosti, kar zadeva osebje, vire in sodobna sredstva obveščanja. Posvetovanja s člani mreže, ki jih je Komisija izvedla leta 2014, so pokazala, da so nekatere države članice svoje kontaktne točke opremile z več člani osebja ter ustreznimi viri v smislu obveščanja in prisotnosti na internetu. Ti viri so posebno pomembni, saj je mreži dodeljenih vedno več nalog, da se zagotovi praktično izvajanje instrumentov Unije v civilnih in gospodarskih zadevah. Organizacijski viri bi morali ustrezati pomembnosti omogočanja kontaktnim točkam, da učinkovito opravljajo dodeljene naloge in dejavnosti.

Komisija je v posvetovanjih s člani mreže ugotovila, da so se občasno pojavile težave pri poročanju o izvajanju instrumentov Unije, vključno z zbiranjem podatkov in obveščanjem javnosti o nacionalni zakonodaji. Zato bi kontaktne točke pri izvajanju teh nalog morale imeti možnost podpore s strani drugih organov in izmenjave znanja z njimi.

2.1.2    Integracija pravnih poklicev: večja vključenost

Ključni element posodobljenega pravnega okvira mreže, uvedenega z Odločbo št. 568/2009/ES, je bil odpreti mrežo za združenja pravnih poklicev, ki so neposredno vključeni v pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah. S to vključitvijo je mreža naredila pomemben korak za zagotovitev, da so vsi pravni strokovnjaki, ki sodelujejo pri njenem izvajanju, vključeni v pravosodno sodelovanje in ustrezno uporabo prava EU. V skladu z obvestili držav članic je od aprila 2015 med člani mreže 70 strokovnih združenj, zlasti tistih, ki predstavljajo odvetnike, notarje in sodne izvršitelje. Vendar študija navaja, da se združenja pravnih poklicev včasih ne počutijo dovolj vključena 13 . Medtem ko je večina držav članic že poslala uradno obvestilo o združenjih pravnih poklicev kot članih mreže in jih sistematično vabi k sodelovanju pri dejavnostih mreže, tri države članice takega obvestila še niso poslale. Zato je pomembno, da se upošteva dobra praksa večine držav članic glede vključitve združenj pravnih poklicev v delovanje mreže.

S spremenjeno odločbo je članstvo odprto tudi za pravne strokovnjake, ki izvajajo sodno funkcijo na podlagi posebnih instrumentov Unije. To je postalo še zlasti relevantno v okviru Uredbe (EU) št. 650/2012 o dedovanju 14 . Pravni strokovnjaki, ki sodelujejo v mreži v tej vlogi, lahko uporabljajo vse funkcije mreže.

Mreža vzdržuje delovne odnose s strokovnimi združenji in mrežami na ravni Unije. Odločba ne predvideva njihovega članstva v mreži, vendar so ta združenja redno povabljena na srečanja kot opazovalci, nudijo vpogled v svoje delo in lahko po potrebi sodelujejo v vsebinskih razpravah.

2.2 Način delovanja mreže

a)    Srečanja kontaktnih točk, vključno s srečanji osrednjih organov

V skladu z ustanovitveno odločbo so se srečanja izkazala za bistvena za mrežo za izmenjavo dobrih praks in izkušenj, opredelitev morebitnih pomanjkljivosti in dosego skupnega dogovora o uporabi instrumentov Unije 15 . Poleg tega so ključni dejavnik, ki mreži omogoča reševanje tekočih zaprosil ali težav med organi in sprejemanje skupno dogovorjenih odločitev v mreži 16 . Srečanja so zlasti koristna za spremljanje in oceno učinkovitega izvajanja instrumentov Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah. Pomembno vlogo imajo tudi pri vzpostavljanju zaupanja med različnimi vključenimi akterji in prispevajo k pravilni uporabi prava Unije. Odločba določa, da se morajo kontaktne točke srečati najmanj enkrat vsakih šest mesecev. V obdobju 2009–2015 je Komisija organizirala 38 srečanj. Srečanja kontaktnih točk so posvečena določenemu instrumentu Unije, da se omogoči ciljno usmerjena udeležba strokovnjakov iz držav članic.

Poleg rednih srečanj kontaktnih točk se izvede letno srečanje vseh članov mreže, na katerem se obravnava širok spekter tem, ki so pomembne za člane mreže. Za osrednje organe, določene na podlagi Uredbe (ES) št. 2201/2003 („Uredba Bruselj IIa“) in Uredbe (ES) št. 4/2009 o preživninskih obveznostih, se vsaj enkrat na leto organizirajo posebna srečanja.

b)    Dvostranska srečanja

Poleg teh rednih srečanj se organizirajo dvostranska srečanja za osebe, zadolžene za obravnavo zadev, in organe, vključene v mehanizme sodelovanja iz Uredbe Bruselj IIa in uredbe o preživninskih obveznostih. Cilj teh srečanj je olajšati obravnavanje posameznih nerešenih čezmejnih zadev, za katere je treba najti rešitve prek stikov med organi držav članic. Te zadeve pogosto vključujejo občutljiva vprašanja, kot so ugrabitev otrok ali preživninski zahtevki. Komisija zagotavlja, da ta srečanja potekajo v zaupnem okolju, da se omogočijo učinkovite rešitve za posamezne nerešene zadeve med organi držav članic. Ti neposredni stiki so koristno in praktično sredstvo sodelovanja in krepitve zaupanja 17 . V obdobju 2010–2014 so bila organizirana 204 posamezna srečanja v okviru Uredbe Bruselj IIa, v obdobju 2013–2015 pa 107 takšnih srečanj v okviru uredbe o preživninskih obveznostih.

c)    Delovne skupine

Mreža je vzpostavila delovne skupine za posebne teme, ki imajo pomembno podporno vlogo. Take delovne skupine se redno oblikujejo ad hoc na zahtevo držav članic v sodelovanju s Komisijo. Sodelovanje v delovnih skupinah je odprto za vse člane mreže ob usklajevanju z njihovimi nacionalnimi kontaktnimi točkami. Delovne skupine predlagajo, pripravijo ali izvedejo konkretne ukrepe v okviru mreže. Delovni skupini običajno predseduje nacionalna kontaktna točka ali drug član mreže.

V obdobju 2009–2015 je bilo vzpostavljenih enajst delovnih skupin za naslednje teme:

d)    Obravnavanje zadev in obdelava zaprosil s strani kontaktnih točk

Ena temeljnih nalog mreže je olajšati neposredne stike med organi, pristojnimi za pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah. To je zlasti pomembno za obravnavanje zadev in omogoča posamičen pristop k vsakemu primeru posebej pri izvajanju relevantnih instrumentov Unije. Podatki, zbrani v posvetovanjih s člani mreže, so pokazali mešano – čeprav nepopolno – sliko, ki kaže velike razlike pri uporabi mreže v ta namen. To nakazuje, da bi bilo treba ta vidik mehanizmov sodelovanja mreže bolje izkoristiti.

e)    Elektronska orodja in metode komunikacije znotraj mreže

Mreža trenutno uporablja intranet CIRCA, ki ga Komisija zagotavlja za objavljanje dokumentov, zlasti seznama članov mreže ter gradiva za srečanja. Vendar elektronski sistem za obravnavanje zaprosil med državami članicami ne obstaja.

Odločba predvideva uporabo varovanega elektronskega registra z omejenim dostopom, ki temelji na informacijah, ki jih posredujejo kontaktne točke 18 . Prejšnji sistem, ki je bil vzpostavljen v ta namen, se je štel za preveč zapletenega za vsakodnevno uporabo in je bil opuščen. Zato še vedno obstaja potreba po učinkovitem evidentiranju obravnavanja zadev med kontaktnimi točkami. V tem okviru bi elektronsko komunikacijsko orodje, ki omogoča samodejno evidentiranje zaprosil, prineslo koristi, saj bi odpravilo birokratska bremena in olajšalo zbiranje statističnih podatkov, pa tudi izboljšalo uporabo mehanizmov sodelovanja mreže iz točke d).

V zvezi s tem namerava Komisija oceniti finančne in tehnične posledice vzpostavitve novega ali prilagoditve obstoječega orodja, ki bi služilo navedenim namenom in do katerega bi se lahko dostopalo prek razdelka mreže na evropskem portalu e-pravosodje. Zgledovali bi se lahko po enotnem trgu, na katerem takšno sodelovanje od leta 2008 olajšuje informacijski sistem za notranji trg (IMI) 19 .

3. Ocenjevanje obstoječih instrumentov – zbiranje podatkov

Ena glavnih nalog mreže je spremljanje uporabe in ocenjevanja veljavnih instrumentov Unije. V zvezi s tem zbiranje statističnih podatkov še ni na zadovoljivi ravni. Zbiranje statističnih podatkov in dokazov je nujno potrebno za pravilno oceno delovanja veljavnih instrumentov Unije v civilnih in gospodarskih zadevah, in sicer kot pomemben element za zagotovitev uporabe načel boljšega pravnega urejanja v skladu s sporočilom Komisije z dne 19. maja 2015 z naslovom Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU 20 . V skladu s smernicami za boljše pravno urejanje 21 je treba določiti, kateri dokazi bi se lahko zbrali in od koga ter kdaj bi jih bilo treba zbrati.

Države članice in Komisija si morajo skupaj prizadevati, da bi ugotovile, kateri podatki se štejejo za bistvene za vsak instrument Unije v civilnih in gospodarskih zadevah. Na tej podlagi bi morale države članice vzpostaviti okvir za zbiranje statističnih podatkov, ki bi vključeval zbiranje bistvenih podatkov za vsak instrument Unije. S posvetovanji z Eurostatom ter v tesnem sodelovanju s kontaktnimi točkami in osrednjimi organi, ki delujejo v mreži, bi se lahko optimizirale metode, standardi in opredelitve za zbiranje statističnih podatkov v okviru mreže. Obenem bi morale države članice prilagoditi svoje sisteme zbiranja podatkov na sodiščih ter drugih pravosodnih in upravnih organih.

4.    Olajšanje dostopa do pravnega varstva

4.1    Razvoj in izvajanje evropskega e-pravosodja

Že od začetka delovanja mreže je ena njenih glavnih nalog 22 vzpostavitev spletnega informacijskega sistema za javnost o instrumentih Unije, nacionalnih ukrepih za njihovo izvajanje, nacionalni zakonodaji, mednarodnih instrumentih in relevantni sodni praksi Sodišča. Na tej podlagi mreža danes bistveno prispeva k nadaljnjemu razvoju e-pravosodja. To je bilo priznano v večletnem evropskem akcijskem načrtu za e-pravosodje za obdobje 2014–2018, ki ga je pripravil Svet 23 .

Migracija spletišča mreže na evropski portal e-pravosodje naj bi se končala leta 2016. Za povečanje prepoznavnosti mreže na evropskem portalu e-pravosodje in dostopnosti vsebin, ki jih zagotavlja mreža, se na evropskem portalu e-pravosodje razvija poseben razdelek za mrežo. Strani tega razdelka bi morale biti jasno označene z logotipom mreže. Te funkcije morajo biti v celoti povezane z drugimi orodji, relevantnimi za strokovnjake, kot so Evropski pravosodni atlas za civilne zadeve, bodoča zbirka podatkov sodišč ali dinamični obrazci v zvezi z zakonodajnimi instrumenti EU, ki so na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.

Mreža zagotavlja informacije med drugim v informativnih pregledih, ki obravnavajo vprašanja dostopa do pravnega varstva v državah članicah. Ti informativni pregledi vsebujejo informacije o nacionalni zakonodaji in postopkih. Posebna pozornost je namenjena vprašanjem v zvezi z dostopom do pravnega varstva in dostopom do tujega prava.

Informativni pregledi, ki jih objavlja mreža, trenutno obsegajo 10 695 strani o nacionalni zakonodaji, ki so imele v letu 2014 skupaj 359 184 ogledov (v povprečju 29 932 ogledov na mesec). Število ogledov se je v letu 2015 znatno povečalo na skupaj 2 994 122 ogledov (v povprečju 249 510 na mesec), potem ko so bili objavljeni informativni pregledi o dedovanju, družinski mediaciji, pravu, ki se uporablja, in preživninskih zahtevkih, verjetno pa tudi zaradi posebne komunikacijske kampanje Komisije v zvezi z Uredbo (EU) št. 650/2012 o dedovanju, ki se je začela uporabljati 17. avgusta 2015.

Vsebina strani o nacionalni zakonodaji in postopkih se sestavlja na nacionalni ravni, preverjajo in redno posodabljajo pa jo nacionalni upravljavci vsebin mreže, pristojni za e-pravosodje.

Informativni pregledi so trenutno na voljo za naslednja področja:

Trenutno se pripravljajo informativni pregledi za tri dodatna področja: zakonske obresti, pridobivanje dokazov in nacionalne strukture mreže. Redno posodabljanje, zanesljivost in jezikovno točnost obstoječih informativnih pregledov je treba zagotoviti s pomočjo orodij za spremljanje, ki so bila vzpostavljena v okviru sistema za upravljanje vsebin evropskega portala e-pravosodje.

Dodatno področje, na katerem bi mreža lahko nacionalnim organom nudila koristno podporo, je usklajevanje in organizacija čezmejnih videokonferenc med sodišči.

4.2    Vodniki po instrumentih prava Unije

Za okrepitev učinkovite uporabe instrumentov Unije je mreža pripravila vodnike za državljane in strokovnjake, ki so namenjeni spodbujanju enotne uporabe prava Unije v civilnih in gospodarskih zadevah s strani sodišč in pravnih strokovnjakov. Ti vodniki so namenjeni bodisi državljanom bodisi sodiščem in pravnim strokovnjakom.

V obdobju 2009–2014 so bili pripravljeni naslednji vodniki:

Publikacije so v 23 jezikih na voljo na spletu na evropskem portalu e-pravosodje 24 , na spletišču Generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje in potrošnike ali v knjigarni EU Bookshop. Rezultati študije kažejo, da so sodelujoči pozitivno ocenili publikacije mreže. Skoraj 70 % jih je navedlo, da vodniki za strokovnjake ustrezajo njihovim potrebam. 60 % sodelujočih je menilo, da informativni pregledi izpolnjujejo njihove potrebe 25 .

Kljub temu bi bila koristna boljša promocija teh vodnikov, na primer v okviru dogodkov za strokovnjake, kot so usposabljanja. Na evropskem portalu e-pravosodje je treba poenostaviti dostop do njih, vsa spletišča institucij, ki jim pripadajo člani mreže, pa bi morala vsebovati povezave na vodnike.

4.3    Druga praktična orodja

Mreža se ukvarja z oblikovanjem dodatnih praktičnih orodij. Ta se razvijajo na pobudo kontaktnih točk kot odziv na posebne potrebe, ugotovljene na podlagi izkušenj pri uporabi instrumentov Unije v civilnih in gospodarskih zadevah.

V obdobju 2009–2014 so bile izvedene naslednje pobude:

5.    Prepoznavnost mreže

5.1    Prepoznavnost med pravnimi strokovnjaki in državljani

Mreža je pri uresničevanju svojega potenciala lahko uspešna le, če se pravni strokovnjaki zavedajo njenega obstoja in orodij, ki jih ponuja. Zato je treba na nacionalni ravni in na ravni Unije sprejeti ukrepe za povečanje prepoznavnosti mreže na splošno.

Stopnja prepoznavnosti mreže je odvisna predvsem od nacionalnih struktur v posameznih državah članicah. Opaziti je mogoče, da je pretok informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi boljši v državah članicah, v katerih obstaja formalna nacionalna mreža, kar vpliva na večjo prepoznavnost mreže.

Na letnem srečanju mreže februarja 2015 je bilo sklenjeno, da se da prednost povečanju prepoznavnosti mreže ne le med pravnimi strokovnjaki, temveč tudi med državljani. Z ustreznimi ukrepi bi bilo treba povečati prepoznavnost mreže na evropskem portalu e-pravosodje ter s tiskanim in spletnim gradivom povečati njeno prisotnost na nacionalnih spletiščih, v družbenih medijih in na sodiščih oziroma v pravnih poklicih. Komisija je februarja 2015 na Twitterju uvedla oznako #EJNcivil, ki se uporablja za razširjanje rezultatov, doseženih v okviru mreže. Poleg tega je mreža vedno imela osrednjo vlogo pri spodbujanju evropskega dneva pravosodja, države članice pa bi jo morale uporabiti kot forum za dajanje pobud za čezmejne dogodke.

V zvezi s tem je pomembno tudi pregledno delovanje mreže. Zagotavljanje dostopa javnosti do informacij v zvezi z dnevnimi redi in povzetki rezultatov srečanj bi bilo koristno za mrežo in njene potencialne uporabnike. Poudariti je treba, da mreža deluje v okviru Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ter da svoje dokumente daje na voljo v skladu z določbami te uredbe.

5.2    Stiki z drugimi mrežami

Sinergije z drugimi mrežami in medvladnimi organizacijami, ki imajo enake cilje, so predvidene v členu 12a(1) Odločbe ter mreži pomagajo pri izpolnjevanju njenih glavnih funkcij in nalog iz Odločbe.

Mreža sodeluje z Evropsko pravosodno mrežo (v kazenskih zadevah) 26 , Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN) 27  in mrežo evropskih potrošniških centrov (ECC-Net) 28 . Mreža posebej tesno sodeluje z EJTN pri pobudah v zvezi z izobraževanjem v pravosodju o instrumentih EU na področju civilnega in gospodarskega prava. To sodelovanje je namenjeno izmenjavi strokovnega znanja ter opredelitvi posebnih vprašanj v okviru mreže, o katerih bi EJTN lahko ponudila izobraževanja.

Še naprej bi bilo treba razvijati tudi stike z drugimi mrežami, kot sta Tvoja Evropa – nasveti 29 in SOLVIT. Povabiti bi jih bilo treba na srečanja, kadar je predvidena razprava o temah, h katerim lahko podajo svoj prispevek.

6.    Zaključki in priporočila

Mreža znatno podpira učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah, polna udeležba njenih članov pa je sestavni del vsakodnevnega izvajanja pravnega reda Unije na področju civilnega pravosodja. Poleg tega so spremembe Odločbe, ki so bile uvedene leta 2009, prispevale k pozitivnemu razvoju mreže. Izkazalo se je, da mreža deluje učinkovito, čeprav bi bilo mogoče njeno delovanje znotraj veljavnega pravnega okvira še izboljšati. Komisija zato ugotavlja, da ni potrebe po spremembi Odločbe.

Vendar pa še vedno obstajajo področja, na katerih bi morala mreža na podlagi pobud, ki že potekajo, nadalje razvijati svoje zmogljivosti, da bi izpolnila svojo odgovornost pri zagotavljanju nemotene uporabe instrumentov Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah. Komisija je opredelila sedem ključnih točk za nadaljnje ukrepe za izboljšanje delovanja mreže:

1) Vsem kontaktnim točkam bi bilo treba v skladu z Odločbo in najboljšimi praksami v nekaterih državah članicah na nacionalni ravni zagotoviti potrebne vire in podporo, da bi se lahko učinkovito spopadale z vedno večjim obsegom nalog.

2) Na podlagi najboljših praks v več državah članicah bi bilo treba v vseh državah članicah vzpostaviti mreže na nacionalni ravni, ki bi povezovale nacionalne člane mreže in zagotavljale interakcijo na nacionalni ravni ter izmenjavo znanja in zbiranje informacij.

3) Zagotoviti bi bilo treba močnejšo integracijo sodnikov in pravosodnih organov ter pravnih strokovnjakov v vse dejavnosti mreže.

4) Povečati bi bilo treba sinergije z drugimi evropskimi mrežami, ki imajo podobne cilje.

5) Prepoznavnost mreže bi bilo treba še povečati, zlasti s posebnim razdelkom na evropskem portalu e-pravosodje in na podlagi tekočih prizadevanj za okrepitev njene prisotnosti na nacionalnih spletiščih institucij, ki jim pripadajo člani mreže, ter z razširjanjem informacij prek družbenih medijev in drugih komunikacijskih kanalov.

6) Vlogo mreže v popolni naknadni oceni obstoječih instrumentov bi bilo treba razširiti z opredelitvijo in zbiranjem ključnih statističnih podatkov na podlagi nacionalnih mehanizmov za zbiranje podatkov.

7) Komisija namerava oceniti finančne in tehnične posledice vzpostavitve novega ali prilagoditve obstoječega orodja za elektronsko izmenjavo informacij, ki naj bi kontaktnim točkam služilo za varno komunikacijo in evidentiranje.

V skladu s sporočilom Komisije o agendi EU na področju pravosodja za leto 2020, strateškimi smernicami Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014 ter členom 19 Odločbe bo naslednje poročilo temeljilo na obstoječih ugotovitvah in zagotovilo popolno oceno učinka dejavnosti mreže.

(1)

Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe. Politične usmeritve naslednje Evropske komisije, Jean-Claude Juncker, Strasbourg, 15. julij 2014, poglavje 7.

(2)

UL L 174, 27.6.2001, str. 25.

(3)

COM(2006) 203 final z dne 16. maja 2006.

(4)

Člen 3 Odločbe.

(5)

Naslovi I, II in III Odločbe.

(6)

COM(2014) 144 final z dne 11. marca 2014, točka 4.1.v).

(7)

Sklepi Evropskega sveta (26. in 27. junij 2014), točka 3.

(8)

  http://bookshop.europa.eu/en/evaluation-of-the-activities-of-the-european-judicial-network-in-civil-and- commercial-matters-pbDS0114824/?CatalogCategoryID=luYKABst3IwAAAEjxJEY4e5L .

(9)

Danska ne sodeluje v mreži, vendar lahko na srečanjih mreže sodeluje kot opazovalka.

(10)

Osrednji organi so določeni v naslednjih instrumentih Unije: Uredbi (ES) št. 2201/2003 („Uredba Bruselj IIa“), Uredbi (ES) št. 1393/2007 o vročanju pisanj, Uredbi (ES) št. 4/2009 o preživninskih obveznostih ter Uredbi (ES) št. 1206/2001 o pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah.

(11)

Študija, str. 35.

(12)

Študija, str. 39.

(13)

Študija, str. 33.

(14)

Izraz „sodišče“ iz člena 3(2) Uredbe (EU) št. 650/2012 ne zajema le sodišč v pravem pomenu besede, ki izvajajo sodno funkcijo, temveč tudi notarje in matične urade v nekaterih državah članicah, ki izvajajo sodno funkcijo.

(15)

Naslov II Odločbe.

(16)

Študija, str. 45, 46.

(17)

Študija, str. 47.

(18)

Člen 8(3) Odločbe.

(19)

Informacijski sistem za notranji trg je večjezični spletni elektronski komunikacijski sistem, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012.

(20)

COM(2015) 215 final.

(21)

SWD(2015) 111 final, str. 43.

(22)

Členi 14–18 Odločbe.

(23)

UL C 182, 14.6.2014, str. 2.

(24)

 Publikacije mreže so na voljo na evropskem portalu e-pravosodje: https://e-justice.europa.eu/content_ejn_s_publications-287-sl.do?clang=sl .

(25)

Študija, str. 51.

(26)

 http://www.ejn-crimjust.europa.eu/ejn/.

(27)

  http://www.ejtn.eu .

(28)

  http://ec.europa.eu/consumers/solving_consumer_disputes/non-judicial_redress/ecc-net/index_en.htm .

(29)

  http://europa.eu/youreurope/advice .