Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016DC0032

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano med podjetji

COM/2016/032 final

Bruselj, 29.1.2016

COM(2016) 32 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s hrano med podjetji


1.Uvod

Komisija je julija 2014 sprejela Sporočilo o boju proti nepoštenim trgovinskim praksam v verigi preskrbe s hrano med podjetji 1 . Nepoštene trgovinske prakse so prakse, ki močno odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja, so v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem ter jih en trgovinski partner enostransko uvede proti drugemu trgovinskemu partnerju. V sporočilu je pojasnjeno, zakaj je struktura trga v verigi preskrbe s hrano še posebno izpostavljena nepoštenim trgovinskim praksam, in opisano, kakšno škodo lahko take prakse povzročijo udeležencem na trgu z majhno pogajalsko močjo. Da bi se začela reševati težava v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami, so bili udeleženci na trgu v evropski verigi preskrbe s hrano s sporočilom pozvani k sodelovanju v prostovoljnih shemah, katerih namen je spodbujanje dobrih praks in zmanjšanje obsega nepoštenih trgovinskih praks, prav tako pa je bil v sporočilu poudarjen pomen učinkovitega in neodvisnega izvajanja na nacionalni ravni.

Razprava se je leta 2015 okrepila, nenazadnje zaradi težav, ki so jih evropskim kmetom povzročale padajoče cene nekaterih osnovnih kmetijskih proizvodov, zlasti mlečnih proizvodov in svinjskega mesa. Povpraševanje po številnih proizvodih se je precej zmanjšalo, kar je še poslabšala ruska prepoved uvoza kmetijskih proizvodov. Hkrati pa se je povečala svetovna proizvodnja, zaradi česar je nastala splošna presežna ponudba. Čeprav nepoštene trgovinske prakse niso vzrok za nedavne padce cen, pa so kmetje zaradi nizkih cen postali bolj izpostavljeni morebitnemu nepoštenemu ravnanju svojih trgovinskih partnerjev. Ministrstva za kmetijstvo sedmih držav članic 2 so se na izzive, s katerimi so se spoprijemali kmetje, odzvala s skupno izjavo, v kateri so Komisijo pozvala, naj nadaljuje svojo analizo nepoštenih trgovinskih praks in jih obravnava v predlogu zakonodaje na ravni EU.

Komisija se je na krizo v kmetijstvu odzvala s svežnjem celovitih ukrepov. Številni od njih so namenjeni mlečni industriji, ki so jo padci cen še posebno prizadeli. To poročilo ne bo obsegalo ukrepov, ki se nanašajo posebej na nepoštene trgovinske prakse in so bili za posamezne sektorje že sprejeti. Vzpostavila se bo projektna skupina za kmetijske trge, ki bo Komisiji svetovala o posebnih vidikih delovanja kmetijskih trgov in položaju kmetov v verigi preskrbe s hrano. Poleg tega bo tudi oblikovala priporočila in predlagala ustrezne pobude politik na tem področju.

To poročilo se osredotoča na obstoječe okvire za obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks. Vsebuje dva glavna elementa: (1) oceno obstoječih ureditvenih okvirov in okvirov izvajanja v državah članicah ter (2) oceno učinka prostovoljne vseevropske pobude za verigo preskrbe s hrano in nacionalnih platform v okviru te pobude, ki so bile vzpostavljene.

Ugotavlja, da so se ukrepi za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam v zadnjih letih precej okrepili. Številne države članice, zlasti tiste, v katerih je ta težava izrazitejša, so pred kratkim uvedle zakonodajne ukrepe in ukrepe za izvajanje, ki na splošno izpolnjujejo merila za učinkovite okvire proti nepoštenim trgovinskim praksam. Zakonodajo je uvedlo ali jo v bližnji prihodnosti namerava uvesti skupaj več kot 20 držav članic. Čeprav je še prezgodaj za oceno splošnega učinka te zakonodaje, so v tem poročilu opredeljena številna posebna področja, ki jih je mogoče dodatno izboljšati. Poročilo v zvezi s prostovoljno pobudo za verigo preskrbe s hrano priznava do zdaj pridobljene koristi, predlaga pa tudi številne mogoče ukrepe izboljšav za povečanje verodostojnosti in učinkovitosti pobude.

2.Ureditveni okviri in okviri izvajanja v državah članicah

Zakonodaja EU, ki bi obravnavala nepoštene trgovinske prakse v verigi preskrbe s hrano med podjetji 3 , ne obstaja. Konkurenčno pravo EU obravnava zlorabe prevladujočega položaja in protikonkurenčne prakse, vendar večina nepoštenih trgovinskih praks, o katerih se poroča, ne spada v okvir konkurenčnega prava, saj je večina akterjev v močnem, a ne prevladujočem položaju. Nekatere države članice so uporabo zakonodaje EU o varstvu potrošnikov razširile na primere med podjetji 4 . To se nanaša na Direktivo 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah ali Direktivo 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Vendar se prakse, ki jih obravnavata direktivi, večinoma razlikujejo od tistih, ki se proučujejo v tem poročilu.

Položaj pa je drugačen na nacionalni ravni, kjer so države članice nepoštene trgovinske prakse obravnavale z različnimi pristopi, ki so večinoma regulativni, nekateri pa temeljijo na samoregulativnih pobudah udeležencev na trgu. V zadnjih nekaj letih je z regulativnega vidika prišlo do precejšnjih sprememb. Natančneje, med 20 državami članicami, ki že imajo vzpostavljeno zakonodajo 5 , jih je 15 to zakonodajo uvedlo v zadnjih petih letih 6 . Še nekaj več jih razmišlja o zakonodaji v bližnji prihodnosti 7 , nekatere države članice pa so v zadnjih petih letih okrepile svoje starejše okvire 8 . Na spodnji sliki je prikaz trenutnega stanja.

Komisija je leta 2015 organizirala več sestankov z ministrstvi in organi držav članic, pristojnimi za izvajanje, da bi zbrala podrobne informacije o obstoječih ali načrtovanih regulativnih okvirih. Zbiranje informacij je bilo podprto z dvostranskimi nadaljnjimi razpravami.

Za učinkovite regulativne okvire, ki obravnavajo nepoštene trgovinske prakse, je pomembnih pet ključnih elementov. Opisani so v oddelkih v nadaljevanju besedila. Države članice lahko teh pet elementov obravnavajo različno, vendar različni pristopi ne vplivajo negativno na enotni trg 9 . Ne glede na to, da je celovita ocena regulativnih okvirov na nacionalni ravni zadovoljiva, spodnja analiza kaže, na katerih področjih bi nekatere države članice lahko nadalje okrepile svoje regulativne okvire, in opredeljuje možnosti za njihovo medsebojno sodelovanje.

(1) Pokritost v verigi preskrbe

Z ukrepi proti nepoštenim trgovinskim praksam se obravnavajo prakse, ki izhajajo večinoma iz ekonomskih neravnotežij. Večina držav članic je določila jasna merila za opredelitev razmer, ki vodijo do nepoštenih trgovinskih praks. V večini držav članic se zakonodaja uporablja za odnose med podjetji na vseh stopnjah verige preskrbe. Nekatere države članice uporabljajo zakonodajo le za odnose, v katerih je ena stran trgovec na drobno 10 .

Države članice, ki še niso uvedle zakonodaje, ki obsega celotno verigo preskrbe s hrano med podjetji, bi morale v prihodnjih letih razmisliti o njeni uvedbi, pri čemer je treba upoštevati, da se lahko nepoštene trgovinske prakse pojavijo na vsaki stopnji verige. To je pomembno zato, da se vsem manjšim udeležencem na trgu zagotovi ustrezna zaščita pred nepoštenimi trgovinskimi praksami, saj številni med njimi ne poslujejo neposredno s trgovci na drobno. Države članice bi morale prav tako poskrbeti, da bi bili v njihovo zakonodajo vključeni tudi udeleženci iz držav, ki niso članice EU (npr. primarni proizvajalci iz Afrike ali Latinske Amerike).

(2) Ključne vrste nepoštenih trgovinskih praks

Države članice, ki imajo zakonodajo o nepoštenih trgovinskih praksah, so te nepoštene prakse, ki jih je treba obravnavati, opredelile na podlagi svoje analize razmer na trgu in praks v njihovi državi.

V analizi, izvedeni pred tem poročilom 11 , so bile opredeljene štiri ključne kategorije nepoštenih trgovinskih praks, na katere bi se moral osredotočiti učinkovit regulativni okvir:

ena stranka ne bi smela neupravičeno ali nepošteno prenesti svojih stroškov ali podjetniškega tveganja na drugo stranko;

ena stranka ne bi smela od druge stranke zahtevati kakršnih koli prednosti ali koristi, ne da bi opravila storitev, povezano z zahtevano prednostjo ali koristjo;

ena stranka ne bi smela enostransko in/ali retroaktivno spreminjati pogodbe, razen če pogodba to posebej dovoljuje pod poštenimi pogoji;

pogodbeno razmerje se ne bi smelo nepošteno prekiniti ali pa se ne bi smelo neupravičeno groziti z njegovo prekinitvijo.

Čeprav so države članice v skladu s svojimi pravnimi tradicijami izbrale drugačne zakonodajne pristope in tehnike, pa navedene ključne vrste nepoštenih trgovinskih praks na splošno obsegajo vsi regulativni okviri 12 .

Države članice bi si morale za izboljšanje enotnega razumevanja, katere posebne vrste poslovnih praks bi bilo treba šteti za nepoštene trgovinske prakse, izmenjevati informacije in dobre prakse v zvezi s svojo nacionalno zakonodajo ter izkušnje v zvezi z usklajenim in sistematičnim izvajanjem.



(3) Prožnost v primerjavi s togostjo pri opredelitvi nepoštenih trgovinskih praks

Države članice so zlorabe ekonomskih neravnotežij obravnavale z različnimi zakonodajnimi pristopi. Nekatere, na primer Nemčija in Avstrija, imajo splošne predpise, v katerih se zahteva, da se za vsak primer posebej 13 oceni, ali med dvema udeležencema obstaja precejšnje ekonomsko neravnotežje in ali je močnejši udeleženec zlorabil položaj, da je proti šibkejši stranki uvedel nepoštene pogoje.

Druge države članice, na primer Češka, Slovaška in Madžarska, so se odločile uvesti podrobnejšo zakonodajo, ki se nanaša posebej na nepoštene trgovinske prakse. Nekateri od teh zakonodajnih aktov vsebujejo obsežne sezname praks, ki se same po sebi štejejo za nepoštene in torej nezakonite (črni seznami) ter pri katerih se nepoštenost ne ocenjuje za vsak primer posebej.

Morebitna prednost prvega, splošnejšega pristopa je njegova prožnost in dejstvo, da lahko zajame neravnotežja v celotni verigi preskrbe ter različne vrste obstoječih ali celo novih nepoštenih trgovinskih praks. Vendar je treba pri splošnem pristopu za vsak posamezen primer zelo celovito oceniti ekonomske in pogodbene okoliščine. Kot kaže nedavni razvoj dogodkov v Nemčiji, nacionalni organi, pristojni za izvajanje, precej težko uporabljajo tako splošno zakonodajo 14 .

Prednost drugega pristopa, tj. podrobnejše zakonodaje, ki se nanaša posebej na nepoštene trgovinske prakse, je, da pri njenem izvajanju nista potrebna celovito in zahtevno ugotavljanje dejanskega stanja ter pravna presoja v vsakem posameznem primeru. S takim pristopom pa je morda včasih težko ustrezno upoštevati ekonomsko in pogodbeno ozadje ene same klavzule ali prakse, kar bi lahko vzbudilo pomisleke o sorazmernosti.

Države članice, ki so se odločile za splošni pristop, bi morale zagotoviti, da se lahko njihova zakonodaja uporablja v praksi, uvesti bi morale prilagodljive zahteve glede dokazil in dodeliti dovolj sredstev dejavnostim izvajanja, da se lahko za vsak primer posebej izvedejo celovite in učinkovite ocene.

Države članice s pristopom, ki se nanaša posebej na nepoštene trgovinske prakse, bi morale pazljivo razmisliti o tem, ali so njihovi ukrepi sorazmerni, ter o obsegu in naravi praks, ki jih obsega zakonodaja. Da bi države članice zagotovile sorazmernost pristopa, ki se nanaša posebej na nepoštene trgovinske prakse, bi morale: (i) nepoštene trgovinske prakse, ki so same po sebi prepovedane, omejiti na nekatere ključne kategorije, opisane v prejšnjem oddelku, (ii) druge morebitne nepoštene prakse pa oceniti glede na pogodbeno in ekonomsko ozadje posameznega primera.



(4) Zaupnost pritožb in možnost preiskav na lastno pobudo

V učinkovitem sistemu izvajanja je treba obravnavati strah šibkejše stranke pred tem, da bo ogrozila poslovni odnos, če se javno pritoži organom glede nepoštenih trgovinskih praks. Ta t. i. dejavnik strahu lahko organe zlahka ovira pri tem, da bi kaznovali udeležence na trgu, ki uvajajo nepoštene trgovinske prakse, saj potrebujejo dovolj informacij, da lahko raziščejo pritožbo.

Mnogo držav članic dovoljuje zaupne uradne pritožbe, pri katerih se zavaruje identiteta pritožnika. Nekatere dovoljujejo skupinske pritožbe, ki omogočajo boljše varstvo identitete pritožnika, ali pa dovoljujejo, da pritožbo vloži katera koli zainteresirana stran. To pomeni, da pritožnikom ni treba, da bi nastopali sami, pač pa jih lahko na primer zastopa združenje.

Države članice so za obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks imenovale različne nacionalne organe, pristojne za izvajanje. To je v nekaterih primerih nacionalni organ, pristojen za konkurenco, v drugih pa namenski organ, kot je nacionalno ministrstvo, nacionalna agencija za hrano ali nacionalna agencija za boj proti goljufijam. Ti organi so pristojni za sprožitev izvajanja preiskave na lastno pobudo kadar koli je dovolj dokazov, da podjetje uporablja nepoštene trgovinske prakse, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo prepovedane.

Preiskave na lastno pobudo, ki jih začne izvajati organ, pristojen za izvajanje, so še en pomemben element pri obravnavanju dejavnika strahu. Žrtvi nepoštene prakse omogočajo, da organ obvesti o domnevnih nepoštenih trgovinskih praksah, ki jih je uvedla močnejša stranka, pri čemer organ, pristojen za izvajanje, sproži preiskavo na lastno pobudo, če meni, da obstaja dovolj razlogov zanjo.

V skoraj vseh sistemih izvajanja držav članic so zaradi dejavnika strahu možne zaupne pritožbe in preiskave na lastno pobudo.

Organi držav članic, pristojni za izvajanje, bi se morali redno usklajevati ter si izmenjevati informacije in dobre prakse, da bi nadalje izboljšali izvajanje ukrepov za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam ter se bolje odzvali na morebitne čezmejne nepoštene trgovinske prakse.

(5) Odvračilni učinek

Ukrepi za odpravljanje nepoštenih trgovinskih praks bi morali biti resnično odvračilni. Kako odvračilni so, je določeno s tem, kolikšna je verjetnost, da bi nepoštene prakse preiskoval organ, pristojen za izvajanje, ter kakšna je višina morebitnih kazni ali glob.

Intenzivnost prakse izvajanja

Dejansko število preiskav domnevno nepoštenih trgovinskih praks se med državami članicami precej razlikuje. Približno tretjina držav članic z izvajanjem v javnem interesu v zadnjih nekaj letih ni imela takih primerov 15 ; druga tretjina je preiskovala le nekaj primerov 16 ; preostala tretjina pa jih je obravnavala ogromno 17 . To je mogoče do določene mere pojasniti z različnim poudarjanjem težave v različnih državah članicah.

Pomembne so tudi razlike v pristopih, sprejetih za izvajanje ukrepov proti nepoštenim trgovinskim praksam: nekateri organi, pristojni za izvajanje, se osredotočajo na reševanje tistih sporov, ki vplivajo na raven trga, medtem ko drugi poskušajo reševati posamezne spore. Zato samo s primerjavo letnega števila preiskav ne bi dobili natančne predstave o učinkovitosti sistema izvajanja. Odvračilni učinek ima lahko celo ena medijsko zelo odmevna obsežna preiskava na ravni trga. Kljub temu pa bi morale države članice brez nedavnih primerov proučiti svoje nacionalne razmere.

Globe in druge kazni

Večina držav članic je uvedla globe za podjetja, ki z nepoštenimi trgovinski praksami kršijo nacionalno pravo. V večini držav članic obstaja najvišja raven glob v absolutnem smislu, v nekaterih pa se globe izračunajo kot odstotek letnega prometa podjetja, ki je nepoštene trgovinske prakse uporabilo proti šibkejšemu poslovnemu partnerju. Razpon se giblje od 0,05 % prometa v primeru ene države članice do 10 % v več drugih državah članicah.

Kazen je lahko tudi javno razkritje in izpostavitev, na primer z objavo imena podjetja, ki je bilo spoznano za krivo. Da bi imele kazni resnično odvračilen učinek, bi morale biti dovolj visoke, da bi presegle dobiček, ki bi nastal z uvedbo nepoštenih trgovinskih praks (čeprav je to težko količinsko opredeliti), in da bi vplivale na ravnanje na ravni družbe. Sorazmerne pa bi morale biti tudi z resnostjo ravnanja in morebitno škodo za žrtve.

3.Prostovoljna pobuda za verigo preskrbe s hrano in njene nacionalne platforme

3.1.Ozadje

Pobuda za verigo preskrbe s hrano je bila razvita v okviru foruma Komisije na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano 18 . Njen namen je povečati poštenost v poslovnih odnosih v različnih delih verige preskrbe s hrano. Zato so se novembra 2011 vsi predstavniki na trgu, vključeni v delovno skupino foruma za nepoštene trgovinske prakse, vključno s predstavniki kmetov, dogovorili o sklopu načel dobre prakse v vertikalnih odnosih v verigi preskrbe s hrano 19 . Kljub precejšnjim prizadevanjem vseh deležnikov, se tisti, ki so vključeni v verigo preskrbe s hrano, niso mogli dogovoriti o prostovoljnem mehanizmu za izvajanje, saj se je kmetom in predelovalcem mesa zdelo, da ni obravnaval zaupnosti pritožnika (dejavnik strahu) in sankcij.

Pobuda za verigo preskrbe s hrano, tj. prostovoljni okvir za izvajanje načel dobre prakse, se je začela izvajati septembra 2013 20 . Posamezna podjetja se ji lahko pridružijo, ko začnejo izpolnjevati načela dobre prakse. V njenem okviru se lahko spori med udeleženci rešujejo z mediacijo ali arbitražo. Usmerjena je v organizacijske zahteve na ravni podjetja, da se preprečijo nepoštene trgovinske prakse, vključno z usposabljanjem osebja in sodelovanjem v mehanizmih za reševanje sporov. Zaradi kršitev teh zahtev je lahko zadevno podjetje iz nje izključeno. Vendar pobuda za verigo preskrbe s hrano ne določa nobene druge vrste sankcij. Njeni člani morajo zagotavljati, da proti šibkejšim strankam, ki uporabljajo mehanizme za reševanje sporov, ne bodo uvedli trgovinskih povračilnih ukrepov.

Pobudo za verigo preskrbe s hrano vodi skupina za upravljanje, ki zastopa trgovce na drobno in dobavitelje v verigi preskrbe s hrano. Predstavniki kmetov so se odločili, da se ji ne bodo pridružili, saj po njihovem mnenju ne zagotavlja zadostne zaupnosti za pritožnike ter neodvisnih preiskav in sankcij.

Do zdaj, to je malo več kot dve leti po začetku njenega izvajanja, se je registriralo 328 skupin trgovcev na drobno, trgovcev na debelo in proizvajalcev ter podjetij, kar pomeni 1 155 delujočih podjetij iz vseh držav članic EU. V Belgiji, na Finskem, v Nemčiji in na Nizozemskem so bile vzpostavljene ali nastajajo nacionalne platforme v okviru pobude za verigo preskrbe s hrano (več podrobnosti o nacionalnih pobudah je na voljo v poglavju 3.2.3).

3.2.Ocena učinka prostovoljnih pobud

Komisija je z zunanjim raziskovalnim podjetjem sklenila pogodbo o oceni pobude za verigo preskrbe s hrano in njenih nacionalnih platform. Študija, ki jo je pripravila, je večinoma temeljila na raziskavi udeležencev na trgu verige preskrbe s hrano. Prejetih je bilo več kot 1 000 odgovorov članov in nečlanov te pobude in njenih nacionalnih platform. Ugotovljeno je bilo, da je za oceno celotnega učinka pobud še vedno prezgodaj, saj so bile vzpostavljene šele zadnji dve ali tri leta, razen belgijske pobude, ki se je začela izvajati leta 2010. V naslednjih oddelkih tega poročila so povzete glavne ugotovitve študije.

3.2.1.Ocena pobude za verigo preskrbe s hrano

Sodelovanje v pobudi za verigo preskrbe s hrano se je v dveh letih od njene vzpostavitve precej povečalo. Še vedno pa so izrazito premalo zastopani MSP in zlasti kmetje. Deloma je lahko vzrok za to premajhna ozaveščenost o pobudi za verigo preskrbe s hrano v vseh državah članicah, zlasti med kmeti in MSP. Kot je bilo navedeno, je lahko slaba ozaveščenost med kmeti posledica nezadostne podpore, ki jo tej pobudi namenjajo predstavniki kmetov, ki so zaskrbljeni zaradi pomanjkanja zaupnosti in neodvisnosti v okviru pobude. Raziskava med udeleženci na trgu je glede ozaveščenosti o tej pobudi pokazala močno nasprotje 21 : zanjo je slišalo le 11 % kmetov in 15 % trgovcev na debelo, ki so odgovorili, v primerjavi z 48 % trgovcev na drobno. Podobno je ozaveščenost precej nižja v MSP (13 %) kot v velikih podjetjih (43 %). Stroški, ki jih imajo MSP zaradi pridružitve pobudi za verigo preskrbe s hrano, so omejeni in jim pridružitve ne preprečujejo.

Med podjetji, ki pobudo za verigo preskrbe s hrano poznajo, je splošna stopnja zaupanja vanjo visoka. Tako je 72 % udeležencev raziskave, ki to pobudo poznajo, dejalo, da imajo precej visoko ali zelo visoko stopnjo zaupanja vanjo. Vendar je zaupanje v sektorjih kmetijstva, proizvodnje in trgovine na debelo (63 %) manjše kot v sektorju trgovine na drobno (96 %). Nekateri zunanji deležniki so izrazili pomisleke zlasti glede njene strukture upravljanja. Dejstvo, da člani skupine za upravljanje zastopajo skupine deležnikov, se lahko obravnava kot omejevanje njihove nepristranskosti.

Udeleženci, ki pobudo za verigo preskrbe s hrano poznajo, zlasti njeni člani, na splošno cenijo njeno preglednost. To se nanaša na informacije o postopku in zahteve za pridružitev tej pobudi, poslovnik in razvoj baze članov. Informacije so na splošno jasno in učinkovito predstavljene na spletišču te pobude. Notranji sistem nadzora te pobude temelji v glavnem na letnih raziskavah med člani. Čeprav je pristop stroškovno učinkovit, ne predpisuje kontrol na kraju samem ali omogoča sistematičnega spremljanja, kako članska podjetja dejansko izvajajo zaveze procesu. Nadalje, informacije o dvostranskih sporih in načinu njihovega reševanja v okviru te pobude temeljijo na odgovorih na raziskavo ter zato morda niso popolne.

Z raziskavo je bilo potrjeno, da se lahko nepoštene trgovinske prakse pojavijo v kateri koli fazi verige preskrbe s hrano. Prav tako se je pokazalo, da stranke, ki trdijo, da so žrtev nepoštenih trgovinskih praks, pogosto ne sprožijo sodnih postopkov ali pa se odločijo za arbitražo ali mediacijo zaradi strahu, da ne bi ogrozile svojih poslovnih odnosov z močnejšim trgovinskim partnerjem. Na podlagi tega so se z zunanjo študijo ugotovile naslednje prednosti in pomanjkljivosti v zvezi z učinkovitostjo pobude za verigo preskrbe s hrano v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam:

Prednosti:

os pobudo za verigo preskrbe s hrano se spodbujajo spremembe kulture v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami v verigi preskrbe s hrano;

omožnosti reševanja sporov, ki jih spodbuja ta pobuda, na splošno ponujajo hitrejše in cenejše alternative kakršnim koli sodnim postopkom;

ota pobuda obsega celotno EU in bi lahko zato poenostavila reševanje nepoštenih praks s čezmejno razsežnostjo.

Pomanjkljivosti:

opo mnenju številnih udeležencev ta pobuda nima zadostnega odvračilnega učinka proti nepoštenim trgovinskim praksam;

one omogoča individualnih zaupnih pritožb morebitnih žrtev nepoštenih trgovinskih praks ali preiskav na lastno pobudo, ki bi jih izvajal neodvisni organ;

ouporaba razpoložljivih možnosti reševanja sporov je bila v prvih dveh letih njenega izvajanja omejena 22 .

Raziskava je zagotovila dodatne informacije o izkušnjah gospodarskih subjektov od začetka njenega izvajanja. Po trditvah 73 % udeležencev raziskave se razmere glede nepoštenih trgovinskih praks od leta 2013 niso bistveno spremenile. Vendar so v ta odstotek vključeni tudi tisti udeleženci raziskave, ki so navedli, da v zadnjih petih letih sploh niso bili žrtev nepoštenih trgovinskih praks (53 % vseh udeležencev raziskave). Po mnenju večine udeležencev raziskave, ki so trdili, da so se v zadnjih petih letih srečali z nepoštenimi trgovinskimi praksami, so se razmere izboljšale (21 %) in ne poslabšale (6 %). Delež udeležencev raziskave, ki menijo, da so se razmere izboljšale, je večji v sektorju trgovine na drobno in manjši med kmeti, vendar v vseh sektorjih več udeležencev meni, da so se razmere izboljšale, in manj, da so se poslabšale. V vseh sektorjih je precej verjetneje, da bodo mnenje o izboljšanju razmer navedli člani pobude (56 %) in ne nečlani (15 %).

Obstajajo torej prvi znaki, da je začela pobuda za verigo preskrbe s hrano spodbujati spremembe kulture v verigi preskrbe s hrano, s čimer se je morda povečala poštenost v poslovnih odnosih. Še vedno je prezgodaj, da bi zanesljivo ocenili, ali je bila učinkovita pri obravnavanju ali zmanjševanju nepoštenih trgovinskih praks. Z analizo pa so se kljub temu opredelile številne mogoče izboljšave pobude, ki so opisane v naslednjem oddelku.

3.2.2.Kako izboljšati pobudo za verigo preskrbe s hrano

Komisija na podlagi zgornjih ugotovitev in prejšnjega dela foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano predlaga dialog z ustreznimi deležniki o načinih izboljšanja te pobude in razširitvi udeležbe na celotno verigo preskrbe s hrano (vključno s primarnimi proizvajalci). Sprejeti bi bilo treba naslednje ukrepe:

opovečati prizadevanja za obveščanje javnosti o pobudi za verigo preskrbe s hrano, zlasti med MSP;

ozagotoviti nepristranskost strukture upravljanja, na primer z vzpostavitvijo neodvisnega predsednika, ki ni povezan s posebnimi skupinami deležnikov;

oomogočiti domnevnim žrtvam nepoštenih trgovinskih praks, da se zaupno pritožijo. Imenovati neodvisni organ s pooblastilom za preiskovanje in nalaganje sankcij;

ookrepiti notranje postopke, da se preveri, ali posamezni udeleženci izpolnjujejo svoje zaveze procesu, ter da se zaupno spremljajo pojavi in rezultati dvostranskih sporov.

3.2.3.Nacionalne platforme v okviru pobude za verigo preskrbe s hrano

V okviru pobude za verigo preskrbe s hrano so bile oblikovane smernice za vzpostavitev t. i. nacionalnih platform. Med vidike, ki jih obsegajo te smernice, so vključeni sestava, poslovnik in ozaveščanje o dejavnostih nacionalnih pobud. Na tej podlagi se lahko med pobudo za verigo preskrbe s hrano in nacionalno pobudo začne postopek medsebojnega priznavanja za uradno vzpostavitev platforme. Take platforme so bile do zdaj vzpostavljene v Belgiji, na Nizozemskem in Finskem. V Nemčiji združenja deležnikov v celotni verigi preskrbe s hrano, vključno s predstavniki kmetov, razmišljajo o vzpostavitvi podobne platforme.

Zunanja študija je pokazala, da je ozaveščenost o pobudi za verigo preskrbe s hrano v navedenih državah višja kot drugod po Evropi. Če je vzpostavljena nacionalna platforma, ozaveščenost o navedeni platformi ni večja od ozaveščenosti o pobudi za verigo preskrbe s hrano. Obstajajo tudi dokazi, da so načela dobre prakse na ravni EU in pobuda za verigo preskrbe s hrano spodbudili razvoj nacionalnih platform.

Belgijska pobuda (vzpostavljena maja 2010) je bila vzpostavljena pred vseevropsko pobudo za verigo preskrbe s hrano ter je tako minilo več časa, da bi se pokazal njen učinek. Junija 2014 je bila belgijska pobuda priznana kot nacionalna platforma v okviru pobude za verigo preskrbe s hrano. Člani belgijske platforme in zunanji opazovalci se na splošno strinjajo, da je prinesla precejšne rezultate. Zdi se, da je k večji učinkovitosti platforme prispevala podpora deležnikov na vseh ravneh verige preskrbe s hrano, vključno s kmeti. Ker v Belgiji nacionalna zakonodaja o nepoštenih trgovinskih praksah ne obstaja, platforma udeležencem na trgu zagotavlja določeno raven zaščite pred takimi praksami. To je eden od glavnih razlogov, zakaj se šteje za tako učinkovito.

Nizozemska platforma se je uradno začela izvajati hkrati s pobudo za verigo preskrbe s hrano. Platformi so se pridružili predstavniki nizozemskih kmetov. Razvita je bila kot nacionalni pilotni projekt na podlagi vseevropske pobude za verigo preskrbe s hrano. Prvotno je bilo načrtovano, da naj bi pilotni projekt trajal eno leto, pozneje pa se je podaljšal na še eno leto, da bi imel več časa za doseganje rezultatov.

Finska platforma je bila vzpostavljena januarja 2014. Zato še ni preteklo dovolj časa, da bi bil viden njen učinek. Prvotno so bili vanjo vključeni deležniki iz celotne verige preskrbe, vključno s kmeti. Vendar je septembra 2015 iz pobude izstopilo nacionalno združenje kmetov, ki je poudarilo, da v prvem letu in pol njenega obstoja ni bil predložen noben primer, zaradi česar se jim ni zdela učinkovito orodje za zagotavljanje bolje delujoče, uravnotežene verige preskrbe s hrano. Ta korak nazaj verjetno ne bo pomagal, da bi platforma v bližnji prihodnosti dosegla oprijemljivejše rezultate.

4.Zaključki

Sporočilo Komisije iz julija 2014 vsebuje predlog, da bi se v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam združili prostovoljne pobude in regulativni ukrepi. V zvezi s tem je bil v zadnjih nekaj letih dosežen precejšen napredek.

Prostovoljne pobude: začela se je izvajati vseevropska pobuda za verigo preskrbe s hrano in pritegnila precej udeležencev. To je med udeleženci na trgu spodbudilo razpravo o dobrih praksah in nepoštenih trgovinskih praksah ter spodbudilo spremembo kulture v verigi preskrbe s hrano. V okviru vseevropske pobude je bilo vzpostavljenih več nacionalnih platform, kar je še en pozitiven znak. V tem poročilu je bilo ugotovljeno, da prostovoljne pobude v nekaterih državah delujejo bolje kot v drugih. Belgijska pobuda je primer, ko prostovoljna platforma ponuja učinkovit pristop boja proti nepoštenim trgovinskim praksam, kar pomeni, da regulativni sistem ni potreben. V drugih državah, na primer v Združenem kraljestvu, so bile prostovoljne pobude manj uspešne, s čimer se je potrdila potreba po regulativnih ukrepih in učinkovitem neodvisnem izvajanju.

Regulativni okviri: dejstvo, da je velika večina držav članic uvedla regulativne ukrepe in sisteme izvajanja v javnem interesu, pomeni zelo pomemben napredek. Nekatere države članice so naredile korak dlje kot druge, vendar so skoraj vsi uvedeni sistemi izvajanja zakonodaje presegli običajno sodno varstvo sodišč in tako obravnavali dejavnik strahu morebitnih žrtev nepoštenih trgovinskih praks. Komisija ob upoštevanju pozitivnega razvoja v delih verige preskrbe s hrano in dejstva, da je mogoče nepoštene trgovinske prakse učinkovito obravnavati z različnimi pristopi, na tej stopnji ne vidi dodane vrednost posebnega usklajenega regulativnega pristopa na ravni EU. Vendar priznava, da je treba rezultate skrbno spremljati in jih po potrebi znova oceniti, saj je bila zakonodaja v številnih državah članicah uvedena šele pred kratkim.

Belgija in Nizozemska nimata regulativnega okvira, temveč sta se odločili za prostovoljno nacionalno platformo. Nekatere preostale države članice brez zakonodaje o nepoštenih trgovinskih praksah bi lahko imele koristi, če bi se ravnale po njunem zgledu in razmislile vsaj o prostovoljni nacionalni platformi.

Komisija je glede prostovoljnih pobud sklenila, da je pobuda za verigo preskrbe s hrano že dosegla nekatere dosežke, vendar jo je mogoče še izboljšati. Za povečanje verodostojnosti in učinkovitosti pobude za verigo preskrbe s hrano v boju proti nepoštenim trgovinskim praksam predlaga razpravo z ustreznimi deležniki v okviru foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano o tem, kako izboljšati to pobudo. Cilj je povečati ozaveščenost o tej pobudi, zlasti med MSP, zagotoviti nepristranskost njene strukture upravljanja, omogočiti domnevnim žrtvam nepoštenih trgovinskih praks, da se zaupno pritožijo, ter neodvisnim organom podeliti pristojnost za preiskave in nalaganje sankcij.

Komisija bo še naprej skrbno spremljala razmere v zvezi s prostovoljnimi in regulativnimi okviri. Forum Komisije na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano bo nadaljeval dialog z udeleženci na trgu, državami članicami in drugimi deležniki o spodbujanju dobrih praks, pojavu nacionalnih platform in zlasti krepitvi pobude za verigo preskrbe s hrano.  Komisija bo vsekakor pred koncem svojega mandata znova ocenila morebitno dodano vrednost ukrepanja na ravni EU za obravnavanje nepoštenih trgovinskih praks, in sicer ob upoštevanju morebitnih novih okoliščin.

(1) COM(2014) 472 final.
(2) Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
(3) V okviru skupne kmetijske politike (SKP) so bili uvedeni posebni vseevropski predpisi za nekatere dele verige preskrbe s hrano, ki med drugim vključujejo možnost, da države članice zahtevajo obvezne pisne pogodbe med kmeti in predelovalci ali distributerji, ter morebitno zavezo za prve kupce, da kmetom ponudijo minimalno trajanje pogodbe. Poleg tega reformirana SKP in skupna ribiška politika krepita položaj proizvajalcev v dobavni verigi v odnosu do akterjev v dobavnem sektorju, zlasti s podpiranjem oblikovanja in razvoja organizacij proizvajalcev. Nova skupna ureditev trgov prav tako vključuje elemente, ki so namenjeni zmanjševanju razlike v pogajalski moči v odnosih med kmeti in drugimi strankami v verigi preskrbe s hrano v nekaterih izbranih sektorjih (mleko, oljčno olje, govedina in teletina, poljščine). Komisija je novembra 2015 objavila sklop smernic, ki bodo udeležencem na trgu v pomoč pri uporabi novih predpisov.
(4) Na primer v Avstriji, na Danskem, v Franciji, Italiji, Nemčiji in na Švedskem.
(5) AT, BG, CY, CZ, DE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, PT, RO, SI, SK, UK.
(6) BG, CY, CZ, ES, FI, HU, IE, IT, LT, LV, PT, RO, SI, SK, UK.
(7) Na primer Poljska.
(8) DE, EL, FR.
(9)  Nacionalni regulativni okviri se na splošno uporabljajo tudi za čezmejne odnose.
(10) FI, HU, LT, LV, RO, UK.
(11) Na primer, zelena knjiga Komisije o nepoštenih trgovinskih praksah in javno posvetovanje z deležniki, ki je temu sledilo.
(12) Ključne vrste nepoštenih trgovinskih praks so tudi v skladu z načeli foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano in okvirom izvajanja pobude za verigo preskrbe s hrano.
(13) Na primer v okviru pritožbe ali preiskave na lastno pobudo.
(14)  Nemško regionalno sodišče v nedavni zadevi glede praks vodilnega nemškega trgovca na drobno, tj. družbe EDEKA, ni potrdilo odločitve nemškega organa, pristojnega za konkurenco, z dne 3. julija 2014 in njegove razlage nacionalne zakonodaje glede nepoštenih trgovinskih praks.
(15) AT, BG, FI, HR, LV, RO, SI.
(16) CY, DE, IE, LT, UK.
(17) CZ, ES, FR, HU, IT, PT, SK.
(18) http://ec.europa.eu/growth/sectors/food/competitiveness/supply-chain-forum/index_en.htm  .
(19) http://www.supplychaininitiative.eu/about-initiative/principles-good-practice-vertical-relationships-food-supply-chain  .
(20) http://www.supplychaininitiative.eu/sl  .
(21) V raziskavi so bili člani te pobude čezmerno zastopani. To pomeni, da podatki o ozaveščenosti, predstavljeni tukaj, precenjujejo dejansko stopnjo ozaveščenosti o tej pobudi med udeleženci na trgu.
(22)  V prvi letni raziskavi pobude za verigo preskrbe s hrano se je poročalo le o eni vloženi pritožbi in 39 prejetih pritožbah (šestih različnih podjetij). V drugi letni raziskavi se je poročalo o treh vloženih pritožbah in 39 prejetih pritožbah (osmih različnih podjetij).
Top