30.6.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 207/95

1.

pozdravlja skupno sporočilo z naslovom Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave (1) in ukrepe, ki jih vsebuje, saj bodo dragocena podlaga obsežnemu in celostnemu strateškemu pristopu k mednarodnim kulturnim povezavam, z namenom spodbujanja sodelovanja s partnerskimi državami in povečevanja vloge Evropske unije kot vplivnega svetovnega akterja;

2.

meni, da bi bilo bistveno drugače, če bi bila v predlogu predstavljena končna strategija namesto korakov oblikovanja strategije, saj je obravnavano vprašanje zelo pomembno. OR zato poziva države članice, naj pospešijo proces sprejemanja strategije;

3.

poudarja, da mora biti kultura osrednjega pomena v mednarodnih odnosih EU: ne nazadnje zato, ker se je v sedanjem globaliziranem okolju mednarodna diplomacija obogatila z novimi pristojnostmi, pojavile pa so se tudi alternativne oblike in pristopi, kot je kulturna diplomacija, ki je v sporočilu malo omenjena;

4.

se strinja s poudarkom na obveznosti držav, da spoštujejo, zaščitijo in spodbujajo pravico do svobode mišljenja in izražanja mnenja, vključno z umetniško in kulturno svobodo. Namen kulturne politike je zagotoviti, da bo kulturni potencial deloval kot svobodna, neodvisna in spodbujevalna sila v družbi. To bi morala biti podlaga za prizadevanja za medsebojno spoštovanje in medkulturni dialog;

5.

zato poziva Evropsko komisijo, naj prednostno razvija kulturno diplomacijo in jo vključi v zunanjo politiko EU;

6.

ceni dejstvo, da se kultura in kulturna dediščina v vsem sporočilu obravnavata kot instrumenta regionalnega in lokalnega razvoja. Z vzpostavitvijo obsežnega okvira in doslednega pristopa k okrepitvi kulturnih dejavnosti se po eni strani ustvari trdna evropska dodana vrednost, po drugi strani pa se s tem lahko spodbudita oblikovanje in razvoj programov na ravni regij in mest v državah članicah EU in s partnerji v tretjih državah, kar bo koristilo vsem vpletenim;

7.

poudarja, da sodi kulturna raznolikost med vrednote EU in da je EU trdno zavezana spodbujanju mednarodnega reda na podlagi miru, pravne države, svobode izražanja, vzajemnega razumevanja in spoštovanja temeljnih pravic. Poleg tega bi morala EU kot ključna partnerica Organizacije združenih narodov (OZN) še naprej tesno sodelovati z Unescom (2) pri zaščiti svetovne kulturne dediščine. Kot podpisnica Konvencije Unesca iz leta 2005 (3) bi morala EU v svojih mednarodnih kulturnih povezavah udejanjati tudi svojo zavezo spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov;

8.

izraža zadovoljstvo s priznanjem vloge kulture v geografskih okvirih EU za sodelovanje, ki vključujejo: a) politiko širitve, b) evropsko sosedsko politiko, c) razvojno sodelovanje in d) sporazum o partnerstvu iz Cotonouja, podpisan junija 2000 (4);

9.

evropska kulturna diplomacija se posveča promociji Evrope in njenih držav članic, vključno z izobraževalno in kulturno izmenjavo, namenjena pa je tudi oblikovanju javnega mnenja tretjih držav in njihovih državljanov, z jasnim interesom spodbujanja pozitivne podobe Evrope in njenih držav članic. Kulturna diplomacija je pomembna za dialog med državami, spodbujanje miru in kulturne raznolikosti ter gospodarsko izmenjavo;

10.

pomen kulturne diplomacije dokazuje njen pojav v državah v vzponu in na vzhodu v zadnjih letih. Pomembno je razviti kulturno diplomacijo v Evropski uniji in ji tako v mednarodnem okolju omogočiti tekmovanje z novimi silami v vzponu na vseh področjih, vključno s kulturnim;

11.

opozarja, da je eno od vodilnih načel ukrepanja EU na področju mednarodnih kulturnih povezav „zagotovitev spoštovanja dopolnjevanja in subsidiarnosti“ (5). Na področju kulture je EU pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic (6). Svet je v svojih nedavnih sklepih o kulturi v zunanjih odnosih EU poudaril, da je treba bolje usklajevati prizadevanja za strateški evropski pristop (7);

12.

odločno opozarja na to, da je pri predlogih in razvoju strategij v podporo mednarodnih kulturnih povezav in dejavnosti potrebno močnejše in globlje sodelovanje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Cilj bi morala biti utrditev njihovih strategij kot sredstva za ustvarjanje bolj izstopajoče, pluralistične evropske kulturne identitete, ki bo prepoznavna tako v svetovnem okviru kot v EU, pri državljanih vseh držav članic;

13.

meni, da je za civilno družbo, nevladne organizacije, klube, skupine, podjetja, umetnike, združenja in organizacije pomembno, da še bolj dejavno in usklajeno prispevajo k razvoju pobud v okviru strategije EU za mednarodne kulturne povezave;

14.

ugotavlja, da bo imela strategija EU za mednarodne kulturne povezave zgolj omejen učinek, če ne bo neposredno dosegla enotnega ukrepanja in otipljivih koristi oziroma če bodo te koristi prišle do izraza šele v daljni prihodnosti;

15.

poudarja, da ima umetniška in kulturna produkcija lastno vrednost, in opozarja, da kulture ne smemo obravnavati le kot sredstvo za dosego cilja. Zato morajo biti izmenjave med kulturnimi izvajalci v ospredju pozornosti. Spodbujanje mobilnosti umetnikov ter kulturnih vsebin je pomembna naloga EU na področju kulturne politike, saj zagotavlja evropsko dodano vrednost;

16.

izraža prepričanje, da mora biti predlagana strategija EU za mednarodne kulturne povezave ciljno usmerjena in pripravljena v tesnem sodelovanju z državami članicami, v ta namen pa določati: a) konkretne mehanizme politike delovanja in izvrševanja, ki jim je podlaga skupni usklajevalni okvir, v katerega so vključene vse strani, ter b) konkretne cilje in jasne roke za izvajanje različnih politik. Treba bi bilo tudi zagotoviti možnost merjenja uspešnosti in učinkovitosti izvajanih strategij;

17.

opozarja na svoja že podana stališča o kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki prispeva k rasti in zaposlovanju (8), in poziva, da se kulturni in ustvarjalni sektor po eni strani bolje vključi v strategijo Evropa 2020, po drugi strani pa se prizna pomen povezave med tem sektorjem in drugimi področji politik, kot so industrija, turizem, okolje, izobraževanje in financiranje;

18.

poudarja, da bi morale države članice EU in partnerske države EU prednostni pomen posvečati prizadevanjem, da kulturne dejavnosti postanejo dejansko vključujoče in dostopne vsem ljudem, ne glede na njihovo starost, spol, invalidnost, nacionalnost, raso, etnično pripadnost, vero ali socialno-ekonomski položaj. Spodbujanje večjega vključevanja in sodelovanja mladih v pripravi in izvajanju vključujočih kulturnih dejavnosti je ključ do socialne integracije;

19.

kulturne dejavnosti (film, umetnost, literatura ipd.) so eden izmed sektorjev z največjim vplivom v kulturni diplomaciji in zaradi svojega načina širjenja dosežejo zelo različne ciljne skupine. Kulturna diplomacija bi morala v veliki meri podpirati širjenje teh dejavnosti v tujino, in sicer s ciljem utrditve podobe Evrope v svetu;

20.

meni, da je poseben vidik strategije EU za mednarodne kulturne povezave usklajevanje ukrepanja EU z delovanjem partnerskih držav glede beguncev in migrantov. Nedavna kriza in povečanje tokov beguncev v EU sta prinesla nove izzive, ki jih je treba ustrezno obravnavati. Razvoj kulturnih delavnosti bi lahko imel ključno vlogo, saj bi se lahko s tem: a) zmanjšale zaskrbljenost, negotovost in nezaupanje, b) spodbujalo večje razumevanje kulturne identitete in izvora, c) okrepil proces integracije beguncev v družbo, d) utrdil in zavaroval uveljavljen model proste, demokratične in strpne družbe v EU, e) spodbujalo vzajemno spoštovanje med begunci in skupnostjo gostiteljico ter f) evropski družbi pokazal sprejem, kakršnega so v preteklosti doživeli naši predniki, ko so se morali izseliti s celine zaradi gospodarskih, političnih ali verskih razlogov ali zaradi vojne;

21.

posebej opozarja na nedavni porast ekstremizma in populizma s ksenofobično držo, ki je lahko prisotna tudi v nekaterih oblikah evroskepticizma. OR zato meni, da je nujno razširiti kulturne dejavnosti, katerih namen je spodbujanje boljšega poznavanja umetniškega in kulturnega izražanja ter kulturne dediščine v Evropi. Prepričan je, da so pomembna orodja za to programi mobilnosti, kot je Erasmus+, sodelovanje med univerzami in Obzorje 2020, največji večstranski program za raziskave in inovacije na svetu, saj zagotavljajo odprtost komunikacijskih kanalov in olajšujejo izmenjavo idej ne oziraje se na kulturno, etnično ali versko pripadnost ljudi;

22.

izraža zadovoljstvo s poudarkom na kulturnem in ustvarjalnem sektorju, saj gre za pomembno panogo, ki zagotavlja kakovostna delovna mesta in spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast;

23.

opozarja na svoja že podana stališča o kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki prispeva k rasti in zaposlovanju (9), da bo za dosego čim večjih gospodarskih koristi treba olajšati proizvodnjo in potrošnjo kulturnih proizvodov in spodbujati ustvarjalnost. OR poudarja pomen negovanja ustvarjalnosti že pri otrocih, tako v šoli kot v prostem času, da bi lahko mladi rod v celoti izkoristil nove možnosti dostopa do kulture;

24.

priznava, da nekatere regije, na primer otoki ali najbolj oddaljene regije, zaradi geografskih pogojev ne morejo razviti svojih kulturnih in ustvarjalnih dejavnosti na enak način kot ostale evropske regije. Obmejne in najbolj oddaljene regije EU imajo pomembno vlogo, saj z zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi, ki so jih skozi stoletja vzpostavile z drugimi celinami, Evropski uniji dajejo edinstveno dodano vrednost. Zato je treba spodbujati kulturno izmenjavo in komunikacijo teh regij s preostankom EU z uvedbo ukrepov, ki lajšajo potovanje umetnikov in njihovih stvaritev iz teh regij v preostali del EU in sosednje države ter obratno. Tako bi jim omogočili izkoristiti enake konkurenčne prednosti, ki so na voljo za kulturne in ustvarjalne dejavnosti, predvsem za gospodarsko rast in zaposlovanje, kot je izpostavil OR v mnenju CDR2391-2012_00_00_TRA_AC;

25.

opozarja na posledice, ki jih imajo politične odločitve, zlasti glede proračuna in dodelitve sredstev, na kulturno dediščino in kulturno politiko, tudi dolgoročno;

26.

meni, da bi bilo ključno razviti instrument, posebej namenjen mladim talentom, ki bi spodbujal njihovo mobilnost ter možnosti usposabljanja in izmenjave z drugimi državami, ne le znotraj EU, temveč tudi zunaj nje. Kot podlaga bi se lahko uporabila ideja programa Erasmus za mlade ustvarjalce, ki bi posebno pozornost namenjal mladim iz bolj oddaljenih regij, kot so najbolj oddaljene regije, saj ti zaradi posebnih značilnosti regij, v katerih prebivajo, do programov mobilnosti pogosto ne morejo dostopati pod enakimi pogoji kot mladi na celini;

27.

ugotavlja, da so bile v času gospodarskih in finančnih težav v številnih državah članicah naložbe v kulturo občutno prizadete in zmanjšane;

28.

poudarja, da poraba na kulturnem področju ni razkošje, ampak naložba, zato je potrebna strateška podpora za uresničitev potenciala rasti v sektorju, ki zaposluje več kot tri milijone ljudi in vključuje milijon podjetij v Evropi;

29.

opozarja, da so v večini držav članic lokalne in regionalne oblasti tiste, ki so pristojne za sektorje iz skupnega sporočila, zlasti za kulturo in kulturno dediščino, raziskave, izobraževanje, turizem, razvojno sodelovanje in zaposlovanje;

30.

poudarja, da je treba kulturno sfero vključiti v državne in regionalne načrte za internacionalizacijo ter si prizadevati za internacionalizacijo kulturnih dejavnosti;

31.

izpostavlja pomen ohranjanja tradicionalnega videza krajine in naselij ter ključni pomen tega vidika pri ohranjanju kulturne dediščine. Za večjo privlačnost naselij je treba podpreti programe, ki spoštujejo arhitekturno tradicijo tako z vidika načrtovanja kot uporabe materialov in hkrati izpolnjujejo sedanje prostorske zahteve;

32.

želi pritegniti pozornost na dejstvo, da bi lahko prihodnja strategija prispevala k postavitvi temeljev trajnostnemu turizmu v sosednjih državah EU in spodbujala priznanje precejšnjih koristi, ki jih kulturna dediščina prinese na lokalni in regionalni ravni;

33.

poziva Komisijo, naj Odbor regij vključi v načrtovanje, lokalne in regionalne oblasti pa v razvoj in izvajanje področij ukrepanja in ukrepov, predlaganih v skupnem sporočilu, v skladu z načelom subsidiarnosti;

34.

meni, da je pomembno poenostaviti in pospešiti postopke za financiranje kulturnih dejavnosti, s čimer bi zagotovili bolj neposreden dostop lokalnih in regionalnih oblasti do obstoječega okvira sodelovanja in financiranja tematskih programov EU za spodbujanje mednarodnih kulturnih povezav;

35.

izraža zadovoljstvo s predlogom za ustanovitev evropskih kulturnih hiš, ki bi temeljila na partnerstvu med EU in zadevno partnersko državo, meni, da je potrebna nadaljnja proračunska analiza tega predloga, ter poziva, da se poleg kulturnih inštitutov in drugih deležnikov vključijo tudi lokalni in regionalni organi. OR ugotavlja, da bi lahko ta središča imela različne oblike: lahko bi na primer šlo za knjižnice, digitalne ali tradicionalne. V tem smislu bo usposabljanje vpletenih deležnikov zagotovilo uspeh te pobude le, če bo med akterji EU, ki delujejo v partnerskih državah, vladalo resnično sodelovanje in ne konkurenca;

36.

predlaga, da se lokalne in regionalne deležnike vključi v platformo EU za kulturno diplomacijo, ki je bila ustanovljena februarja 2016 in se osredotoča na strateške partnerje;

37.

opozarja na stališča, ki jih je OR že izrazil o evropskih prestolnicah kulture kot o dragoceni pobudi, ki poudarja bogastvo, raznolikost in skupne značilnosti evropskih kultur (10). Skupaj s pobudo o znaku evropske dediščine bi se jih lahko dodatno izkoristilo za laboratorij sodelovanja in udeležbe državljanov;

38.

znova izraža naklonjenost temu, da se sodelovanje v pobudi o evropskih prestolnicah kulture omogoči ne samo mestom iz držav kandidatk in potencialnih kandidatk, temveč tudi državam, vključenim v evropsko sosedsko politiko in državam Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) (11). Pobuda o evropskih prestolnicah kulture je lahko prispevek k evropski sosedski politiki in k odnosom z drugimi evropskimi državami, saj omogoča ne le krepitev sodelovanja na področju kulture znotraj EU, ampak tudi nadaljnje poglabljanje odnosov med EU in njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami s ciljem krepiti blaginjo, stabilnost in varnost na zunanjih mejah EU;

39.

poudarja, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembne pristojnosti pri spodbujanju medkulturnega dialoga, saj se številne medkulturne pobude usklajujejo na lokalni oziroma regionalni ravni. Lokalne in regionalne oblasti so zaradi svoje bližine državljanom v strateško ugodnem položaju, da se lahko odzovejo na konkretne potrebe in zahteve različnih kulturnih skupin na svojem ozemlju in jih učinkovito vključijo v spodbujanje večjega medkulturnega dialoga (12);

40.

z zanimanjem pričakuje zakonodajni predlog Komisije v okviru boja proti trgovanju z dediščino; poudarja, da bi moral ta predlog vključevati ne samo nedovoljen uvoz kulturnih dobrin v EU, temveč tudi nedovoljen izvoz kulturnih dobrin iz EU v okviru boja proti nedovoljenemu trgovanju z njimi in zavarovanja nacionalnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti; vendar vztraja, da ta predlog ne sme ustvariti nesorazmernih omejitev zakonite trgovine s kulturnimi dobrinami, mora pa zagotoviti, da upravna obremenitev zakonitih trgovcev ostane kar najmanjša. Meni, da je bistveno predlagati tudi stroge ukrepe glede nedovoljenega izkopavanja v EU;

41.

poudarja dejstvo, da bo predlog Komisije, da leto 2018 razglasi za evropsko leto kulturne dediščine, med drugim priložnost za spodbujanje medkulturnega dialoga in vloge kulture pri zagotavljanju miroljubnih odnosov med skupnostmi.