6.6.2015

SL

Uradni list Evropske unije

C 189/11

---

Objava zahtevka v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2015/C 189/04)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek (1).

ENOTNI DOKUMENT

„LATVIJAS LIELIE PELĒKIE ZIRŅI“

Št. ES: LV-PDO-0005-01194 – 04.02.2014

ZGO ( ) ZOP ( X )

1.   Ime

2.   Država članica ali tretja država

Latvija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.   Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

Grah (Pisum sativum L.) z zaščiteno označbo porekla „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ se nanaša na posušena zrna lokalnega kultivarja „retrija“ sorte maculatum.

Ta posušena stročnica ima naslednje morfološke lastnosti:

videz: velika, izrazito groba zrna s črno liso, rjave barve z marmoriranim vzorcem, ki jim daje sivo obarvanost;

povprečna teža: 1 000 zrn tehta 360–380 g;

hektolitrska masa: 780 g/l.

Kemijske lastnosti graha „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ (v %):

—   vsebnost vlage: največ 14 %;

—   surove beljakovine: 0–34 % (z vsebnostjo lizina največ 11,4 %);

—   maščobe: 1,5–2 %;

—   ogljikovi hidrati: 50–57 %;

—   surove vlaknine: največ 6,5 %;

—   pepel: največ 2 %.

Grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ se uživa brez odstranitve ovojnice (lupine), ker je ni mogoče ločiti od preostalega zrna. To pomeni, da grah ne razpade, ko je kuhan, ker ovojnica zadržuje preostali del zrna.

Kuhan grah ima naslednje organoleptične lastnosti:

—	mehka, mokasta tekstura;

—	blag, a značilen okus, ki izhaja iz lupine.

3.3.   Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.   Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze proizvodnje (pridelovanje, sušenje in sortiranje) potekajo na zadevnem območju.

3.5.   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

—

3.6.   Posebna pravila za označevanje

—

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje, na katerem se prideluje grah z zaščiteno označbo porekla, pokriva skoraj celotno Latvijo, razen naslednjih regij: obala Baltika in Riški zaliv do 5 km v notranjost v občinah Nīca, Liepāja in Pāvilosta, obalno območje občine Ventspils, obalno območje občine Dundaga ter občine Roja, Engure, Jūrmala, Riga, Carnikava, Ādaži, Saulkrasti in Salacgrīva.

5.   Povezava z geografskim območjem

Glavni dejavniki, ki vplivajo na kakovost graha „Latvijas lielie pelēkie zirņi“, so lokalne podnebne razmere, značilnosti tal ter zgodovinski in človeški dejavniki.

Značilnosti geografskega območja

Območje, na katerem se goji grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“, je v zmernem pasu. Na podnebje Latvije vplivajo bližina morja in zračne mase, ki prihajajo z Atlantika, zato je podnebje večinoma blago in vlažno s štirimi različnimi letnimi časi. Nebo je velikokrat oblačno (povprečno 160–180 dni na leto), sonce pa sveti v povprečju 1 790 ur na leto. Najvišje število sončnih dni (povprečno 28–30) je od maja do avgusta, ko sonce sveti od 8 do 10 ur na dan. Povprečno število padavin niha od 574 do 691 mm na leto. Pretežno blago in vlažno podnebje omogoča vse nujne pogoje za optimalno rast, cvetenje in razvoj plodov, zato so ravno na tem geografskem območju najbolje izražene ključne lastnosti in kakovost te sorte.

Zmerno do dobro pognojena tla na opredeljenem geografskem območju, ki imajo apnenčasto ilovnato granulometrično sestavo z optimalno vrednostjo pH okoli 7, so bistvenega pomena za optimalno rast graha „Latvijas lielie pelēkie zirņi“.

Posebnosti proizvoda

Posušeni grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ se razlikuje od drugih vrst po posebej velikih in grobih zrnih (1 000 zrn tehta 360–380 g). Čeprav je v enem stroku malo zrn, to slabost pokrijejo kulinarične prednosti, npr. razmeroma kratek čas kuhanja (okoli 10 minut manj kot pri drugih vrstah graha). Lastnosti kuhanega graha: mehka, mokasta tekstura in blag, a značilen okus, ki izhaja iz lupine.

Grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ se uživa brez odstranitve ovojnice (lupine), ker je ni mogoče ločiti od preostalega zrna. To pomeni, da grah ne razpade, ko je kuhan, ker ovojnica zadržuje preostali del zrna.

Vzročna povezava med geografskim območjem in kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda (pri ZGO)

Grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ je proizvod, ki se je izoblikoval le pod vplivom posebnih naravnih razmer in veščin lokalnih pridelovalcev.

1.

Okoljski dejavniki, ki zagotavljajo, da ima proizvod višjo kakovost (zrna so groba in imajo mokasto teksturo): — Podnebje – razlike v vlažnosti in temperaturi v različnih fazah rasti so ključnega pomena za razvoj velikih zrn. Grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ ima dolgo obdobje rasti, od 80 do 115 dni. Grah na začetku obdobja rasti raste in se razvija počasi, nato pa cveti in dozori precej hitro. Podnebni pogoji Latvije so zato primerni za gojenje visokokakovostnega pridelka (groba zrna, mokasta tekstura, krajši čas kuhanja). Ko grah cveti in zlasti ko se oblikujejo stroki (druga polovica junija in prva polovica julija), je posebej pomembno, da je vreme dovolj vlažno, saj je to odločilnega pomena za velikost zrn in debelino lupine. Ob prekomerni vlažnosti v tem obdobju se bo zorenje zrn podaljšalo, ob sušnih razmerah pa se bodo oblikovala majhna zrna z debelejšo lupino. V vsakem primeru je rezultat daljši čas kuhanja in slabši okus kultivarja, zato je treba grah sejati zgodaj, najbolj zgodaj v zadnjih desetih dneh aprila, najpozneje pa v prvih desetih dneh maja. — Optimalna vrednost pH tal je 7. Glede okolja rasti je grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ zahtevnejši kot druge sorte. Prilagojen je na zmerno do dobro pognojena tla, ki imajo apnenčasto ilovnato granulometrično sestavo, vendar je mogoče vzgojiti manjši pridelek v manj pognojenih, ilovnato peščenih in močvirnih mineralnih tleh. Optimalna vrednost pH tal za grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ je okoli 7, kar je več kot za druge, manj zahtevne sorte.

2.

Zgodovinski in človeški dejavniki: z gojenjem in namernim izborom graha „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ na opredeljenem geografskem območju so pridelovalci skozi generacije vzgojili visokokakovostno sorto, ki je popolnoma prilagojena na lokalne razmere in je postala vsesplošno priljubljena jed. V Latviji obstaja dolga tradicija gojenja sivega graha. Ta vrsta graha se v Latviji prideluje že od 18. stoletja. Na začetku 20. stoletja so bili objavljeni članki o posebnostih gojenja „sivega“ graha. Selektivno gojenje graha v Latviji se je začelo leta 1925 na državnem inštitutu za gojenje žit v mestu Stende in se je od leta 1945 nadaljevalo na državnem inštitutu za gojenje rastlin v naselju Priekuļi, kar dokazuje, da se ta sorta graha lahko goji po vsej Latviji. S selektivnim gojenjem graha „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ so se začeli ukvarjati laiki na podlagi velikega rjavega graha sorte „vidzemes“. Z uporabo tako izbranega genetskega materiala in njegovimi izboljšavami s ciljnim izborom, in sicer z izborom manj grenkega graha divjih sort in pridobivanjem kuhanih zrn dobrega okusa in videza, je državni inštitut za gojenje rastlin v naselju Priekuļi (krajevna skupnost in občina Priekuļi) vzgojil sorto „retrija“, ki ima edina tako velika zrna. Tehnike gojenja in spravila pridelka, ki so se izoblikovale v več letih, so ključnega pomena za zagotavljanje večjega in visokokakovostnega pridelka. To na primer vključuje pripravo tal, izbor pravega razmerja za mešani posevek in izbiro pravega časa spravila pridelka. Grah „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ se goji le v mešanih posevkih z žiti (oves, ječmen ali jara pšenica), ki imajo vlogo podpore. Razmerje različnih pridelkov v mešanih posevkih mora biti naslednje: razmerje graha „Latvijas lielie pelēkie zirņi“ in žita je 1:2 ali 1:1. Za mlatenje proizvoda s kombajnom sta potrebni pozornost in veščina, ker lahko zrel grah hitro razpade na polovici. Po spravilu se grah skrbno suši v sušilnikih. Latvijci uživajo grah že stoletja. Grah, ječmen in fižol so bili dolgo glavna živila njihove prehrane in so ostali pomembni do uvedbe krompirja v 19. stoletju. Danes se grah „pelēkie zirņi“ s slanino v turističnih vodičih omenja kot značilna latvijska jed, ki jo je treba poskusiti.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

(drugi pododstavek člena 6(1) te uredbe (2))

http://www.pvd.gov.lv/lat/kreis_izvlne/novertesana_un_registracija/lauksaimniecibas_un_partikas_p/

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Glej opombo 1.

---