Ocena učinka v zvezi z morebitno revizijo Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava, ki se obravnava? Največ 11 vrstic

Sedanja uredba o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ne omogoča učinkovitega in preglednega spremljanja zunanje flote EU. To stanje ogroža trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov in bi lahko vplivalo na ugled Evropske unije na mednarodni ravni.

Natančneje, številne določbe sedanje uredbe niso dovolj jasne in niso skladne z drugimi pravili, zlasti s pravili v zvezi z nadzorom in bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu. Poleg tega se različne upravne ravni prekrivajo, kar povzroča neskladja in otežuje postopke. V zvezi z neposrednimi dovoljenji, ki jih tretje države izdajo plovilom EU zunaj področja uporabe sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu (približno 150 do 180 dovoljenj na leto), ni učinkovitega okvira in meril za izdajo dovoljenj, zato dejavnosti zunanje flote EU ostajajo večinoma nepregledne. Nazadnje, težave glede nepoštenih zamenjav zastave in zakupa niso obravnavane.

Kaj naj bi ta pobuda po pričakovanjih dosegla? Največ 8 vrstic

Glavni namen predloga je vzpostavitev doslednega regulativnega okvira, ki bo Uniji omogočal boljše spremljanje njene zunanje flote, ki vključuje nekaj sto plovil, ne glede na to, kje in na podlagi katerega okvira ta plovila delujejo. Cilj v zvezi s tem je dvojen:

(1) pojasniti in poenostaviti sedanji regulativni okvir z odpravo nedoslednosti in pravnih negotovosti ter pojasnitvijo razdelitve nalog med Komisijo in nacionalnimi upravami ter

(2) uvesti merila za izpolnjevanje pogojev in postopke za izdajo dovoljenj za vsak primer, ko plovilo Unije lovi zunaj voda Unije, vključno za neposredna dovoljenja („zasebna dovoljenja“), ter uvesti ukrepe za preprečevanje nepoštenih zamenjav zastave ribiškega plovila.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? Največ 7 vrstic 

Ribiška politika je v izključni pristojnosti EU, načelo subsidiarnosti pa ne velja v zvezi z ukrepi, ki prispevajo k ohranjanju morskih bioloških virov. Poleg tega bi uredba zagotovila enotno uporabo pravil po vsej Evropski uniji. Dodatno vrednost bi prinesla tudi uvedba jasnih pravil, ki veljajo za vsa plovila, registrirana v eni od držav članic EU, in s katero bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji za celo floto EU, ki deluje zunaj voda EU.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so bile preučene? Ali obstaja najprimernejša možnost ali ne? Zakaj?Največ 14 vrstic 

V oceni učinka so se preučile štiri možnosti.

Možnost 1: omejene spremembe sedanje uredbe, da se zagotovi uskladitev z določbami Lizbonske pogodbe.

Možnost 2: poleg možnosti 1 bi lahko Komisija pripravila smernice za razlago sedanjih določb uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti, ki niso dovolj jasne ali natančne.

Možnost 3: omejena sprememba sedanje uredbe, s katero bi se odpravile pomanjkljivosti, nejasnosti in vrzeli v sedanji zakonodaji, s čimer bi se dosegel cilj zagotovitve nedvoumnih določb državam članicam in zasebnim gospodarskim subjektom.

Možnost 4: sprejetje nove uredbe z razširjenim področjem uporabe. Ta uredba bi vključevala merila za izpolnjevanje pogojev, povezana s predložitvijo neposrednih dovoljenj, in urejala zakup. Vključevala bi tudi določbe za preprečevanje nepoštenih zamenjav zastave.

Možnost 4 bi združevala pravno varnost s širšim področjem uporabe, s čimer bi zagotovila popoln okvir, s katerim se urejajo dejavnosti zunanje flote EU po vsem svetu. Zato se šteje za najučinkovitejšo možnost, ki bi lahko dosegla cilje politike, prispevala k mednarodni verodostojnosti Unije in zagotovila dolgoročne koristi za floto EU.

Kdo podpira katero možnost? Največ 7 vrstic 

Možnosti 1 in 2 ne podpira nobena pomembnejša skupina deležnikov, razen nekaterih ribiških združenj, ki delujejo v sektorju, ki ne vključuje ribolova tuna, in ki menijo, da je sedanji okvir zadovoljiv. Možnost 3 bi le delno izpolnila pričakovanja deležnikov, ki večinoma zagovarjajo celovito revizijo uredbe o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti. Možnost 4 se lahko torej šteje za možnost z največjo podporo, saj jo med drugim podpirajo države članice z velikimi zunanjimi flotami, kot so Španija, Francija, Portugalska, Poljska in Nizozemska, večina združenj lastnikov plovil in več nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z ohranjanjem naravnih virov.

C. Učinek najprimernejše možnosti

Katere so koristi najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Pri najprimernejši možnosti (možnost 4) je gospodarski učinek ocenjen kot pozitiven, če se upoštevajo koristi povečane pravne varnosti za gospodarske subjekte in javne uprave.

Pravila bi postala jasnejša in celovitejša, celotni proces pa bi se moral poenostaviti, saj bi bila vloga vsake uprave jasno opredeljena, kar bi odpravilo prekrivanja in racionaliziralo postopek izdaje dovoljenj za ribolovne dejavnosti. Koristi za okolje, povezane z zaščito živih morskih virov, bi bile optimalne, saj bo strožje spremljanje flote EU zunaj voda EU prispevalo k izboljšanju upravljanja ribištva in zagotovitvi večje trajnosti ribolovnih virov. Te koristi bi dopolnile zgoraj navedeni pozitivni gospodarski učinek za gospodarske subjekte.

Vendar natančnejša količinska opredelitev pričakovanih koristi ni mogoča, ker trenutno ni dovolj podatkov o zunanji floti EU in stroških upravljanja ribiških flot v nacionalnih upravah. Nazadnje, socialni učinek te možnosti se lahko šteje za nevtralen.

Kakšni so stroški najprimernejše možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? Največ 12 vrstic

Pri najprimernejši možnosti (možnost 4) bi lahko obravnava dovoljenj za ribolov za vse vrste ribolovnih dejavnosti zunaj voda EU (ki nakazuje povečanje števila dovoljenj za ribolov) skupaj z uporabo celovitejših meril pomenila dodatno delovno obremenitev za nacionalne in evropske uprave. Vendar izkušnje držav članic, ki so ta sistem že vzpostavile, kažejo, da je to mogoče storiti s stalnimi človeškimi in finančnimi viri, torej brez dodatnih stroškov. Poleg tega bi morala možnost uporabe izboljšanih in standardiziranih orodij informacijske tehnologije olajšati izpolnjevanje teh dodatnih nalog in poenostaviti proces.

Gospodarski subjekti bi morali pri vložitvi zahtevka za dovoljenje za ribolov zagotoviti celovitejše informacije, vendar bi te temeljile na informacijah, ki jih že imajo, pri tem pa bi uporabili jasnejše in standardizirane postopke, kar bi zmanjšalo morebitno dodatno breme. Nazadnje, ta možnost nima negativnih učinkov na družbo ali okolje in učinkov na konkurenčnost gospodarskih subjektov EU ali mednarodno trgovino.

Kakšen bo vpliv na podjetja, MSP in mikropodjetja? Največ 8 vrstic

Večino zadevne flote sestavljajo industrijska ribiška plovila, ki lovijo zunaj voda EU. Lastniki teh plovil imajo običajno floto, sestavljeno iz več subjektov, in običajno ne spadajo med MSP. Glede na to, da ni stroškov za zasebne gospodarske subjekte, posebni ukrepi za to kategorijo gospodarskih subjektov niso predvideni.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? Največ 4 vrstice

Znatnega učinka na nacionalne proračune in uprave ne bi bilo, razen manjšega učinka na upravo, odgovorno za ribištvo, pri čemer bi bil učinek večinoma povezan z organizacijo. Vendar je mogoče predvideti omejene stroške upravljanja na področju informacijske tehnologije za Komisijo.

Ali bo prišlo do drugih pomembnejših učinkov? Največ 6 vrstic 

Drugi pomembnejši učinki vključujejo samo učinke na tretje države, ki plovilom EU izdajajo dovoljenja za ribolov. Ti učinki bodo pozitivni, saj lahko izboljšani okvir za upravljanje zunanje flote EU prinese dodatne koristi za te države (boljše upravljanje ribolovnih virov, večja preglednost in okrepljen boj proti korupciji). Predlagana uredba bo z izboljšanjem nadzora nad plovili Unije prispevala tudi k ustvarjanju merila uspešnosti na mednarodni ravni v zvezi z upravljanjem zunanjih flot in nadzorom nad njimi, s tem pa bo prispevala k boljšemu upravljanju ribištva po vsem svetu.

D. Nadaljnji ukrepi

Kdaj bo politika revidirana? Največ 4 vrstice 

Komisija predvideva ustanovitev skupine strokovnjakov iz nacionalnih uprav, ki bo spremljala izvajanje uredbe. Poleg tega se bo pet let po začetku veljavnosti pripravila ocena.