EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.9.2015

COM(2015) 451 final

2015/0209(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1.Evropska agenda o migracijah

Evropska komisija je 13. maja 2015 predstavila celovito evropsko agendo o migracijah1, v kateri je opredelila takojšnje ukrepe, ki jih bo predlagala za odziv na krizne razmere v Sredozemlju, pa tudi srednje- in dolgoročne pobude za strukturne rešitve, s katerimi bi se zagotovilo boljše upravljanje vseh vidikov migracij.

Komisija je v okviru takojšnjih ukrepov napovedala, da bo do konca maja predlagala mehanizem za uporabo sistema odzivanja na izredne razmere iz člena 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ugotovitve v agendi potrjujejo, da se azilni sistemi držav članic danes soočajo s pritiskom brez primere ter da je prihodov, zlasti v najbolj obremenjene države članice, toliko, da so njihove zmogljivosti za sprejemanje in obravnavanje že tako izredno obremenjene. V skladu z napovedmi iz agende naj bi predlog za sprožitev sistema odzivanja iz člena 78(3) vključeval tudi sistem začasne porazdelitve oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, da se zagotovi pravična in uravnotežena udeležba vseh držav članic pri teh skupnih prizadevanjih. Priloga k agendi vsebuje ključ za porazdelitev, ki temelji na tam opredeljenih merilih, kot so BDP, število prebivalcev, stopnja brezposelnosti ter preteklo število prosilcev za azil in ponovno naseljenih beguncev.

V agendi je poudarjeno, da mora ta hitri odziv na trenutne krizne razmere v Sredozemlju služiti kot zgled za odziv EU na prihodnje krize, ne glede na to, kateri del skupne zunanje meje se znajde pod pritiskom, od vzhoda do zahoda ter od severa do juga.

1.2.Uporaba člena 78(3) Pogodbe v zvezi z Italijo, Grčijo in Madžarsko

Z vidika skupne azilne politike določa člen 78(3) Pogodbe posebno pravno podlago za ravnanje v izrednih razmerah. V skladu z navedenim členom lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist ene ali več držav članic, ki se soočajo z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav. Začasni ukrepi iz člena 78(3) se sprejmejo le izjemoma. Uporabiti jih je mogoče šele, ko je dosežen določen prag nujnosti ukrepanja in resnosti težav, ki jih je v azilnem sistemu ene ali več držav članic povzročil nenaden prihod državljanov tretjih držav.

Evropska agenda o migracijah, izjavi Evropskega sveta v aprilu in juniju 2015 1 ter resolucija Evropskega parlamenta 2 , ki so bile predstavljene po tragičnih dogodkih v Sredozemlju, so si enotne glede posebnih in nujnih potreb, ki jih imajo najbolj obremenjene države članice, in glede potrebe po okrepljeni notranji solidarnosti ter predlagajo konkretne ukrepe za pomoč najbolj prizadetim državam članicam.

Svet je 20. julija 2015 dosegel dogovor o splošnem pristopu o osnutku sklepa o začasnem in izrednem mehanizmu za premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice 3 . Istega dne je bila ob upoštevanju specifičnih razmer držav članic soglasno sprejeta resolucija predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Grčije in Italije. V obdobju dveh let bo iz Italije premeščenih 24 000 oseb, iz Grčije pa 16 000.

Po dogovoru Sveta se je v osrednjem in vzhodnem Sredozemlju položaj v zvezi z migracijami še zaostril. V poletnih mesecih se je število migrantov in beguncev več kot podvojilo, kar je spodbudilo uporabo novega mehanizma za nujno premestitev, da bi razbremenili Italijo, Grčijo in tudi Madžarsko. Statistični podatki o številu nezakonitih prihodov državljanov tretjih držav v države članice od 1. januarja do 31. julija 2015, tudi tistih, za katere se zdi, da nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, potrjujejo posledične migracijske pritiske v Italiji in Grčiji ter prikazujejo nadaljnje gibanje skozi Evropo prek madžarsko-srbske meje, ki povzroča izredne pritiske na Madžarskem.

Po podatkih agencije Frontex za obdobje od 1. januarja do 30. avgusta 2015 so osrednja in vzhodna sredozemska pot ter pot prek zahodnega Balkana glavna območja nezakonitih prehodov meje v EU, ki predstavljajo 99 % vseh nezakonitih prehodov meje EU. Podatki agencije Frontex kažejo tudi, da je bilo prek zahodne balkanske poti opravljenih več kot 30 % vseh do zdaj odkritih nezakonitih prehodov meje v letu 2015, od tega velika večina ljudi, ki so v EU prispeli prek zunanje meje Grčije. Po osrednji sredozemski poti večinoma prihajajo migranti iz Sirije in Eritreje, od katerih ima po podatkih Eurostata za prvo četrtletje 2015 status na prvi stopnji priznanih več kot 75 odstotkov migrantov. Prav tako iz Sirije in Afganistana izvira večina migrantov, ki pridejo po vzhodni sredozemski in zahodni balkanski poti.

Razmere ob meji v vzhodnem Sredozemlju so se dramatično zaostrile julija in avgusta 2015, ko je prek severovzhodnega dela Egejskega morja in Dodekaneških otokov (zlasti Kosa in Lezbosa) ter grško-turške meje v Grčijo vstopilo več kot 137 000 migrantov z neurejenim statusom. Prav tako je v istem obdobju prek osrednjega Sredozemlja več kot 42 000 migrantov z neurejenim statusom prispelo v Italijo, prek madžarsko-srbske meje pa 78 472 na Madžarsko.

Grčija je od 1. januarja do 31. julija 2015 prejela 7 475 prošenj za mednarodno zaščito, kar je 30 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2014 (5 740). V istem obdobju je Italija prejela 39 183, Madžarska pa 98 072 prošenj za mednarodno zaščito, kar je 27 % (30 755) oziroma 1 290 % (7 055) več kot v letu 2014.

Sprememba nacionalne demografske sestave ljudi, ki od začetka leta 2015 proti Madžarski prihajajo prek zahodnega Balkana, in znatno povečanje števila prihodov v poletnih mesecih napovedujeta nove krizne razmere, ki ustrezajo merilom iz člena 78(3). Znatno povečanje števila prihodov sirskih državljanov po tej poti nakazuje, da ti ljudje najverjetneje potrebujejo mednarodno zaščito. Eksponentna rast števila v kratkem časovnem obdobju tudi ovira zmožnost Madžarske, da zbere potrebne vire in sredstva za sprejemne zmogljivosti in vzpostavi azilne postopke, ki bi ustrezali trenutnim potrebam. Komisija je zato Madžarski odobrila nujno pomoč v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost. Kljub tej trenutni potrebi po pomoči večina migrantov nadaljuje pot proti Avstriji in Nemčiji, tako da je Madžarska postala tranzitna država za večino migrantov, ki ne želijo nadaljevati postopka v zvezi s svojo prošnjo oziroma ne želijo zaprositi za mednarodno zaščito na Madžarskem. Podobni migracijski trendi se kažejo tudi v Grčiji in Italiji. Glede na stalne migracijske pritiske, s katerimi se soočajo te tri države in glede na dejstvo, da večina tistih, ki pridejo do zunanjih meja EU, zaščito išče drugod, ker se po prihodu v Italiji, Grčiji in na Madžarskem znajdejo v težkih razmerah, je upravičen dodaten ukrep za premestitev iz navedenih treh držav članic.

Ob konfliktih, ki potekajo v neposredni soseščini Italije in Grčije, sta ti državi zaradi svoje geografske lege še vedno bolj izpostavljeni kot druge države članice in pričakuje se, da bo tudi v prihodnje na njuni ozemlji prihajalo več migrantov kot kadar koli poprej. Poleg povečanega migracijskega pritiska, ki je posledica teh zunanjih dejavnikov, so zaradi obstoječih strukturnih pomanjkljivosti v azilnih sistemih Italije in Grčije dodatno omejene njune zmožnosti, da se ustrezno odzoveta na ta izjemno velik pritisk.

Trenutna migracijska slika v Italiji in Grčiji je tako brez primere v EU, pritisk na njune zmogljivosti za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito ter zagotavljanje ustreznih pogojev za sprejem in možnosti vključevanja za osebe, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, pa od vseh drugih držav članic zahteva, da pokažejo solidarnost.

Komisija bo še naprej pozorno spremljala spreminjanje migracijskih tokov v vseh državah članicah. Podobne ukrepe bo torej mogoče uporabiti tudi za države članice, ki bi se v prihodnosti zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašle v izrednih razmerah. To velja zlasti za morebitne prihodnje ukrepe, če bi se razmere na vzhodu Ukrajine še poslabšale.

Institucije EU in ključni akterji so že izrazili svoja splošna stališča o tej problematiki. Evropski svet se je z izjavo z dne 23. aprila 2015 zavezal, da bo preučil možnosti za prostovoljno organizacijo nujnih premestitev med vsemi državami članicami. Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 pozval Svet, naj resno razmisli o možnosti uporabe člena 78(3) Pogodbe.

Visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR) 4 je pozval EU, naj se zaveže k instrumentom solidarnosti znotraj EU, zlasti v podporo Grčiji in Italiji, vključno s premestitvijo sirskih beguncev, ki so rešeni na morju, v različne države po Evropi na podlagi pravičnega porazdelitvenega sistema. Tudi sektor nevladnih organizacij je izrazil svoja stališča o vprašanju premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito 5 .

2.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

2.1.Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj predloga je uvesti začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske, da bi se lahko te države učinkovito spoprijele s trenutnim množičnim prihodom državljanov tretjih držav na njihova ozemlja, zaradi česar so njihovi azilni sistemi pod pritiskom.

Ukrepi iz tega sklepa pomenijo začasno odstopanje od merila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 in postopkovnih korakov, vključno z roki iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno s pravico do učinkovitega pravnega sredstva, se še naprej uporabljajo za prosilce, za katere se uporablja ta sklep.

V skladu s členom 78(3) morajo biti ukrepi, ki se lahko sprejmejo v korist države članice, začasni. Da pa bi ti ukrepi imeli konkreten učinek v praksi ter Italiji, Grčiji in Madžarski resnično pomagali pri spopadanju s pritokom migrantom, njihovo trajanje ne bi smelo biti prekratko. Zato je predlagano, da se začasni ukrepi uporabljajo 24 mesecev od datuma začetka veljavnosti tega sklepa.

Začasni ukrepi iz tega predloga se v prvi vrsti navezujejo na premestitev prosilcev za mednarodno zaščito, za katere se na prvi pogled zdi, da nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije, Grčije in Madžarske v druge države članice.

Države članice, ki so v predlogu opredeljene kot „države članice premestitve“, prevzamejo odgovornost za obravnavo prošenj oseb, ki bodo vanje premeščene. Te prošnje se obravnavajo v skladu s pravili iz Direktive 2011/95/EU in Direktive 2005/85/ES ter z 20. julijem 2015 Direktive 2013/32/EU, ki bo nadomestila Direktivo 2005/85/ES. Sprejemni pogoji se zagotavljajo v skladu s pravili iz Direktive 2003/9/ES ter z 20. julijem 2015 Direktive 2013/33/EU, ki bo nadomestila Direktivo 2003/9/ES.

V predlogu so številčno opredeljeni cilji za premestitev prosilcev iz Italije (15 600), Grčije (50 400) in Madžarske (54 000), priloge pa vsebujejo tri ključe za porazdelitev, s katerimi se določi število prosilcev, ki bodo iz teh treh držav premeščeni v posamezne druge države članice. Ti cilji so opredeljeni glede na delež vseh oseb, ki so v zadnjem letu nezakonito prestopile mejo z Italijo, Grčijo oziroma Madžarsko ter nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Pri tem je bilo upoštevano tudi močno povečanje števila nezakonitih prehodov meje z Madžarsko v letu 2015, zlasti julija in avgusta, meje z Grčijo julija in avgusta 2015, ter stalno visokih številk v Italiji julija in avgusta letos. Predlaga se, da Italija, Grčija in Madžarska ne sodelujejo kot države članice, v katere bodo premeščeni prosilci. Iz Italije, Grčije in Madžarske bi bilo treba premestiti skupaj 120 000 prosilcev, kar ustreza približno 62 % vseh prosilcev za azil, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito in so v Italijo in Grčijo nezakonito vstopili julija in avgusta 2015, na Madžarsko pa v letu 2015. Za Madžarsko se predlaga premestitev 54 000 prosilcev za mednarodno zaščito; od konca letošnjega julija je bilo na Madžarskem vloženih 98 072 prošenj. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, torej pomeni pravično delitev bremena med Italijo, Grčijo in Madžarsko na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi strani.

V predlogu je predvideno, da mora v izjemnih primerih, ko država članica uradno obvesti Komisijo in navede ustrezno utemeljene razloge v skladu s temeljnimi vrednotami Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, da začasno v celoti ali delno ne more sodelovati pri premestitvi prosilcev za obdobje enega leta, zadevna država članica namesto tega zagotoviti finančni prispevek v proračun EU v višini 0,002 % BDP za pomoč pri podpiranju prizadevanj vseh drugih držav članic za spopadanje s temi kriznimi razmerami in posledicami nesodelovanja te države članice pri premestitvi. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah se ta znesek sorazmerno zniža. Ta znesek bi moral biti namenjen Skladu za azil, migracije in vključevanje kot namenski prejemek.

Zagotoviti je treba, da raven solidarnosti z državo članico, ki je pod posebnim pritiskom v smislu števila oseb, ki jih je treba premestiti, ostane nespremenjena. Zato bi bilo treba dodelitve v okviru ključa za porazdelitev, ki so predvidene za katero koli državo članico, ki je poslala uradno obvestilo, ki ga je Komisija prejela, prerazporediti na preostale države članice.

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja premestitev v primeru, da ena ali več držav članic ne sodeluje pri premestitvah prosilcev, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije. Za prerazporeditev prosilcev, ki so bili po ključu za porazdelitev dodeljeni državi članici, ki ne sodeluje, na preostale države članice, bi bilo treba uporabiti postopek pregleda zaradi bistvenih posledic take prerazporeditve, kot so navedene v točki a) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Za uporabo postopka premestitve v skladu s tem sklepom veljata dve omejitvi.

Prvič, ta sklep se bo uporabljal le v zvezi s prosilci, ki na prvi pogled nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Ti prosilci so v predlogu opredeljeni kot državljani držav, za katere povprečna stopnja ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v EU, kakor jo je izračunal Eurostat, znaša več kot 75 %.

Drugič, ta sklep bi se uporabljal le v zvezi s prosilci, za katere bi bila v skladu z merili za sprejem iz Uredbe (EU) št. 604/2013 načeloma odgovorna Italija, Grčija ali Madžarska. S tem bi se zagotovilo, da se bo Uredba (EU) št. 604/2013 še naprej uporabljala v zvezi s prosilci, ki so prisotni na ozemljih Italije, Grčije in Madžarske in za katere bi bila glede na eno od objektivnih meril iz omenjene uredbe (npr. prisotnost družinskih članov v drugi državi članici) odgovorna druga država članica. To vključuje tudi prosilce, za katere je stopnja ugoditve prošenj nad 75 %. Ti prosilci bi bili zato premeščeni v drugo državo članico na podlagi Uredbe (EU) št. 604/2013 in ne v okviru začasnih ukrepov iz tega predloga. Hkrati bi se Uredba (EU) št. 604/2013 še naprej uporabljala tudi v zvezi z osebami, ki niso bile premeščene v okviru tega programa in jih druge države članice lahko vrnejo v Italijo ali na Madžarsko. V zvezi s tem je položaj Grčije drugačen, saj sta sodba Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi M.S.S. proti Belgiji in Grčiji ter poznejša sodba Sodišča Evropske unije v zadevi N.S. proti Združenemu kraljestvu potrdili obstoj sistemskih pomanjkljivosti v azilnem postopku in v pogojih sprejema prosilcev za azil v Grčiji, zaradi česar so države članice začasno prekinile premestitve v Grčijo v skladu z dublinsko uredbo.

Predlog določa preprost postopek premestitve, da se zagotovi hitra premestitev zadevnih oseb v državo članico premestitve. V ta namen vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko ter o njej obvesti druge države članice in Evropski azilni podporni urad (EASO).

Države članice v rednih časovnih presledkih navedejo število prosilcev, ki jih je mogoče premestiti na njihovo ozemlje. Italija, Grčija in Madžarska ob podpori EASO in po potrebi uradnikov za zvezo iz držav članic v rednih časovnih presledkih določijo posamezne prosilce, ki bi jih bilo mogoče premestiti v druge države članice. Pri tem bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem. Po odobritvi s strani države članice premestitve morajo Italija, Grčija oziroma Madžarska sprejeti uradno odločitev in o njej obvestiti prosilca. Predlog določa, da se prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, lahko premestijo šele po tem, ko so jim bili odvzeti prstni odtisi. Hkrati pa imajo države članice še naprej pravico zavrniti sprejem premeščenega prosilca, če v zvezi z njim obstajajo pomisleki glede državne varnosti ali javnega reda. V skladu s predlogom morajo biti vsi postopkovni koraki izvedeni čim prej, prosilec pa mora biti v vsakem primeru premeščen najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko država članica premestitve sporoči število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti; ta rok je mogoče za državo članico premestitve iz utemeljenih razlogov podaljšati še za dva, za Italijo, Grčijo ali Madžarsko pa za štiri tedne, če obstajajo utemeljene praktične prepreke.

Poleg premestitve se predlagajo tudi drugi ukrepi pomoči, ki se bodo Italiji, Grčiji in Madžarski nudili na kraju samem. Zlasti predlog določa, da bodo druge države članice Italiji, Grčiji in Madžarski zagotavljale okrepljeno pomoč, ki jo bodo koordinirali EASO in druge pristojne agencije. Cilj je, da se Italiji, Grčiji in Madžarski zagotovi pomoč zlasti pri razvrščanju in v začetni fazi obdelave prošenj, pa tudi pri izvajanju postopka premestitve v skladu s tem predlogom (zlasti z zagotavljanjem informacij in posebne podpore za zadevne osebe ter s praktičnimi ureditvami za izvedbo premestitev).

Predlog poleg tega opozarja na obveznost Madžarske, da Komisiji predloži časovni načrt ter obveznost Italije in Grčije, da posodobita svoja časovna načrta, tako da bodo ti vključevali ustrezne ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja za krepitev zmogljivosti, kakovosti in učinkovitosti njunih sistemov na teh področjih kot tudi ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sklepa. Komisija ima v skladu s tem predlogom možnost, da pod določeni pogoji zamrzne uporabo tega sklepa.

Predlog vključuje posebna jamstva in obveznosti za prosilce, za katere se sprejme odločitev o premestitvi v drugo državo članico. Predlog določa pravico do prejetja informacij o postopku premestitve, pravico do seznanjenosti z odločitvijo o premestitvi, v kateri mora biti navedena država članica premestitve, in pravico do premestitve skupaj z družinskimi člani v isto državo članico premestitve. Opozarja tudi na obveznost, da se pri določanju države članice premestitve prednostno upoštevajo otrokove koristi. To med drugim pomeni, da morajo Italija, Grčija in Madžarska drugim državam članicam sporočiti, da je posameznik, ki bo premeščen, mladoletnik brez spremstva, in skupaj z državo članico, ki je pokazala interes za premestitev mladoletnika, poskrbeti, da se pred premestitvijo opravi ocena otrokove koristi v skladu s Splošno opombo št. 14 (2013) Odbora ZN za otrokove pravice o otrokovi pravici, da se prednostno upoštevajo njegove koristi 6 . Predlog opozarja na posledice morebitnega sekundarnega gibanja prosilcev ali upravičencev do mednarodne zaščite, ki so bili premeščeni na podlagi trenutno veljavnega prava EU, tj. če te osebe brez dovoljenja vstopijo na ozemlje države članice, ki ni odgovorna zanje (v tem primeru, ki ni država članica premestitve).

Predlog omenja možnost, ki izhaja iz člena 78(3) Pogodbe, da Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist katere koli druge države članice poleg Italije, Grčije in Madžarske, ki bi se zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnih izrednih razmerah. To bi lahko zlasti postalo potrebno, če bi se razmere na vzhodu Ukrajine še poslabšale. Predlog določa, da takšni začasni ukrepi po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom.

Predlog določa, da so ukrepi premestitve iz tega sklepa upravičeni do finančne podpore iz Sklada za azil, migracije in vključevanje, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 516/2014. V ta namen države članice za vsakega prosilca za mednarodno zaščito, ki se vanje premesti iz Italije, Grčije ali Madžarske, prejmejo pavšalni znesek 6 000 evrov. Ta finančna podpora bo dodeljena po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014. Glede stroškov za transfer oseb predlog predvideva, da Italija, Grčija in Madžarska prejmejo pavšalni znesek v višini 500 EUR za vsako osebo, premeščeno z njihovega ozemlja.

V skladu s predlogom mora Komisija na podlagi informacij, ki jih zagotovijo Italija, Grčija in Madžarska, vsakih šest mesecev poročati Svetu o izvajanju tega sklepa in o izvajanju časovnih načrtov.

Poleg navedenega predlog določa, da se ta sklep uporablja za osebe, ki prispejo na ozemlje Italije, Grčije in Madžarske po začetku njegove veljavnosti. Sklep se bo uporabljal tudi za prosilce, ki so na ozemlja navedenih držav članic prispeli mesec dni pred datumom začetka veljavnosti tega sklepa.

2.2.Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlagani sklep Sveta je člen 78(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

V skladu z določbami Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PDEU, Združeno kraljestvo in Irska ne sodelujeta pri sprejetju ukrepov Sveta, predlaganih v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU. Združeno kraljestvo in Irska lahko Svet v treh mesecih po predložitvi predloga ali pobude, ali kadar koli po sprejetju, uradno obvestita, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi predlaganih ukrepov.

V skladu z določbami Protokola (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju ukrepov Sveta, predlaganih v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU. Danska lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili kadar koli obvesti druge države članice, da želi v celoti uporabljati vse ustrezne ukrepe, sprejete na podlagi naslova V PDEU.

Evropska skupnost je sklenila sporazume z Islandijo, Norveško, Švico in Lihtenštajnom, na podlagi katerih se te države pridružujejo „pravnemu redu Dublin/Eurodac“ (Uredba (ES) št. 343/2003, ki jo je nadomestila Uredba (EU) št. 604/2013, in Uredba (EU) št. 2725/2000, ki jo bo nadomestila Uredba št. 604/2013). Ta predlog ne pomeni razvoja pravnega reda Dublin/Eurodac, zato pridružene države niso obvezane Komisije uradno obvestiti o njihovem sprejetju tega sklepa, potem ko ga bo odobril Svet. Vsekakor pa se pridružene države lahko odločijo za prostovoljno sodelovanje pri začasnih ukrepih, določenih v tem sklepu.

2.3.Načelo subsidiarnosti

Naslov V PDEU o območju svobode, varnosti in pravice prenaša nekatere pristojnosti v zvezi s temi vprašanji na Evropsko unijo. Te pristojnosti je treba izvajati v skladu s členom 5 Pogodbe o Evropski uniji, tj. če in kolikor države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa in se ti zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa laže dosežejo na ravni Evropske unije.

Zgoraj opisane izredne razmere v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav, močno obremenjujejo azilne sisteme in vire teh članic. Posledično bodo zaradi sekundarnega gibanja teh oseb iz Italije, Grčije in Madžarske lahko prizadete tudi druge države članice. Ukrepi posameznih držav članic nedvomno ne morejo zadovoljivo odgovoriti na skupne izzive, s katerimi se soočajo vse države članice, zato je ukrepanje EU na tem področju bistvenega pomena.

2.4.Načelo sorazmernosti

Različni finančni in operativni ukrepi, ki sta jih za podporo azilnih sistemov Italije, Grčije in Madžarske doslej sprejela Evropska komisija in EASO, ne zadostujejo za uspešno spoprijemanje s trenutnimi kriznimi razmerami v teh državah članicah. Glede na nujnost in resnost razmer, ki jih je povzročil zgoraj opisani prihod državljanov tretjih držav, se z odločitvijo za dodatne ukrepe na ravni EU v podporo tema državama članica ne presega tisto, kar je potrebno za dosego cilja, tj. za učinkovit odziv na navedene razmere. Predlog zlasti predvideva, da se iz Italije, Grčije in Madžarske na ozemlja drugih držav članic v dveh letih premesti 15 600, 50 400 oziroma 54 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. Na podlagi statističnih podatkov za julij in avgust 2015 za Italijo in Grčijo ter za celotno leto 2015 za Madžarsko, število oseb, ki bodo premeščene, predstavlja 36 % vseh nezakonitih prehodov meje v Italijo, Grčijo oziroma na Madžarsko.

Preostali državljani tretjih držav, ne glede na to, ali so zaprosili za mednarodno zaščito ali ne, ne bodo zajeti v program premestitve in bodo zanje še naprej odgovorne Italija, Grčija ali Madžarska oziroma država, ki je bila v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 določena kot odgovorna država članica. Hkrati je podpora, ki jo bodo države članice premestitve zagotavljale Italiji, Grčiji in Madžarski, povezana s posodobitvijo ali predložitvijo časovnih načrtov teh treh držav članic, katerih izvajanje bo spremljala Komisija in ki bodo vključevali posebne ukrepe, ki jih morajo sprejeti Italija, Grčija in Madžarska za zagotovitev, da bodo njihovi azilni in migracijski sistemi po prenehanju uporabe postopka premestitve iz tega sklepa bolje opremljeni za obvladovanje razmer izrednega pritiska.

2.5.Vpliv na temeljne pravice

Z uvedbo začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske bodo varovane temeljne pravice prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kakor so določene v Listini EU o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina).

Glavni namen tega sklepa je, da se z zagotovitvijo hitrega dostopa zadevnim osebam do ustreznega postopka za priznanje mednarodne zaščite spoštuje pravica do azila in zagotovi varstvo pred vračanjem, kakor je določeno v členih 18 in 19 Listine. Poleg tega je namen tega sklepa, da se z omogočitvijo premestitve zadevnih oseb v državo članico, ki jim lahko zagotovi ustrezne pogoje sprejema in možnosti za vključitev, zagotovita popolno spoštovanje pravice do dostojanstva ter zaščita pred mučenjem in nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem, kakor je določeno v členih 1 in 4 Listine. Ta sklep je namenjen tudi varstvu pravic otroka v skladu s členom 24 Listine in pravice do enotnosti družine v skladu s členom 7 Listine.

2.6.Vpliv na proračun

Ta predlog pomeni dodatne stroške za proračun EU v višini 780 000 000.

2015/0209 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 78(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s členom 78(3) Pogodbe lahko Svet na predlog Komisije v primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic.

(2)V skladu s členom 80 Pogodbe mora za politike Unije glede mejne kontrole, azila in priseljevanja ter njihovo izvajanje veljati načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, akti Unije, sprejeti na tem področju, pa morajo vsebovati ustrezne ukrepe za uveljavitev tega načela.

(3)Ob nedavnih kriznih razmerah v Sredozemlju so institucije Unije nemudoma priznale obstoj izrednih migracijskih tokov v tej regiji ter pozvale h konkretnim solidarnostnim ukrepom za podporo najbolj obremenjenim državam članicam. Na skupnem zasedanju ministrov za zunanje in notranje zadeve 20. aprila 2015 je Evropska komisija predstavila načrt ukrepov v desetih točkah za takojšen odziv na to krizo ter se med drugim zavezala k preučitvi možnosti za uvedbo mehanizma nujnih premestitev.

(4)Evropski svet se je v sklepih z dne 23. aprila 2015 med drugim odločil okrepiti notranjo solidarnost in odgovornost ter se zavezal zlasti povečanju nujne pomoči najbolj obremenjenim državam članicam in preučitvi možnosti za organizacijo nujnih premestitev med državami članicami na prostovoljni osnovi, pa tudi k napotitvi ekip Evropskega azilnega podpornega urada (v nadaljnjem besedilu: EASO) v najbolj obremenjene države članice za skupno obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, vključno z registracijo in odvzemom prstnih odtisov.

(5)Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 ponovno potrdil, da mora Unija pri svojem odzivu na nedavne pretresljive dogodke v Sredozemlju izhajati iz solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter se pri tem osredotočiti zlasti na potrebe držav članic, ki sprejmejo v absolutnem smislu ali sorazmerno gledano največji delež beguncev in prosilcev za mednarodno pomoč.

(6)Evropski svet je na zasedanju 25. in 26. junija 2015 med drugim sklenil, da bi bilo treba istočasno pospešiti prizadevanja v zvezi s tremi ključnimi razsežnostmi: premestitvami/preselitvami, vrnitvijo/ponovnim sprejemom/reintegracijo ter sodelovanjem z državami izvora in tranzita. Ob upoštevanju sedanjih izrednih razmer ter zaveze k okrepitvi solidarnosti in odgovornosti se je dogovoril zlasti o začasni in izjemni premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, za dve leti iz Italije in Grčije v druge države članice, pri čemer bi sodelovale vse države članice. Pozval je k hitremu sprejetju tozadevnega sklepa Sveta in sklenil, da se bodo vse države članice v ta namen soglasno dogovorile o porazdelitvi teh oseb glede na posebne okoliščine v državah članicah.

(7)Specifične razmere v državah članicah so zlasti posledica migracijskih tokov v drugih geografskih regijah, kot je migracijska pot na Zahodnem Balkanu.

(8)V nekaterih državah članicah se je opazno povečalo skupno število migrantov (vključno s prosilci za mednarodno zaščito), ki so na njihovo ozemlje prispeli leta 2014, in ponekod se je ta trend nadaljeval tudi v prvih mesecih leta 2015. Za soočenje s povečanim pritiskom je več držav članic od Evropske komisije prejelo nujno finančno pomoč, od EASO pa operativno podporo.

(9)Izmed držav članic, ki so izpostavljene posebnim pritiskom, tudi v luči nedavnih tragičnih dogodkov v Sredozemlju, se (še zlasti) Italija, Grčija in – v zadnjem času – Madžarska soočajo z doslej največjimi valovi migrantov, med katerimi so tudi prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To predstavlja hudo obremenitev za njihove migracijske in azilne sisteme.

(10)Svet se je 20. julija 2015 dogovoril o splošnem pristopu k osnutku sklepa o vzpostavitvi mehanizma za začasno in izredno premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice. Istega dne je bila ob upoštevanju posebnih okoliščin v državah članicah soglasno sprejeta resolucija predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Grčije in Italije. V obdobju dveh let bo iz Italije premeščenih 24 000 oseb, iz Grčije pa 16 000.

(11)V zadnjih tednih so se migracijski pritiski na južnih zunanjih kopenskih in morskih mejah ponovno močno povečali in migracijski tokovi so se še naprej premikali z osrednjega na vzhodno Sredozemlje ter na zahodno balkansko pot proti Madžarski, saj vse več migrantov prihaja prek Grčije. Glede na te razmere bi bilo treba zagotoviti nadaljnje začasne ukrepe za ublažitev pritiska na azilna sistema Italije in Grčije, kot tudi nove ukrepe v korist Madžarske.

(12)Po podatkih Evropske agencije za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah (Frontex) za prvih osem mesecev leta 2015 sta bili migracijski poti na osrednjem in vzhodnem Sredozemlju glavni območji nezakonitih prehodov meje v Unijo. Od začetka tega leta je v Italijo nezakonito vstopilo približno 116 000 migrantov (vključno s približno 10 000 nezakonitimi migranti, ki so jih registrirali lokalni organi, vendar jih je treba še potrditi v podatkih agencije Frontex). Maja in junija letos je agencija Frontex zabeležila 34 691 nezakonitih prehodov meje, julija in avgusta pa 42 356, kar pomeni 20-odstotno povečanje. Do močnega povečanja je leta 2015 prišlo v Grčiji, saj je v državo vstopilo več kot 211 000 nezakonitih migrantov (vključno s približno 28 000 nezakonitimi migranti, ki so jih registrirali lokalni organi, vendar jih je treba še potrditi v podatkih agencije Frontex). Maja in junija letos je agencija Frontex zabeležila 53 624 nezakonitih prehodov meje, julija in avgusta pa 137 000, kar pomeni 250-odstotno povečanje. V prvih osmih mesecih leta 2015 je v Madžarsko nezakonito vstopilo več kot 145 000 migrantov (vključno s približno 3 000 nezakonitimi migranti, ki so jih registrirali lokalni organi, vendar jih je treba še potrditi v podatkih agencije Frontex). Maja in junija letos je bilo zabeleženih 53 642 nezakonitih prehodov meje, julija in avgusta pa 78 472, kar pomeni 150-odstotno povečanje. Velik delež celotnega števila migrantov z neurejenim statusom, zabeleženih v teh regijah, predstavljajo državljani držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito v Uniji se po podatkih Eurostata pogosto ugodno rešijo.

(13)Med januarjem in julijem 2015 je po podatkih Eurostata in EASO v Italiji za mednarodno zaščito zaprosilo 39 183 oseb, kar je 27-odstotno povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 2014, ko je bilo tovrstnih prosilcev 30 755. Grčija je s 7 475 prosilci zabeležila podoben porast števila prošenj (tj. 30-odstotno povečanje). Na Madžarskem je prišlo do zelo velikega povečanja v prvi polovici leta 2015 glede na isto obdobje leta 2014: za mednarodno zaščito je med januarjem in julijem 2015 zaprosilo 98 072 oseb, v istem obdobju leta 2014 pa 7 055. To je povečanje za 1 290 %.

(14)Doslej so bili v okviru migracijske in azilne politike sprejeti številni ukrepi za podporo Italiji in Grčiji, med drugim z obsežno nujno finančno pomočjo in tudi z operativno pomočjo, ki je zagotovil EASO. Italija in Grčija sta bili na drugem in tretjem mestu med upravičenkami, ki so v obdobju 2007–2013 prejele največ finančnih sredstev iz naslova splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ (SOLID), poleg tega pa sta prejeli še precej sredstev iz naslova nujne pomoči. Ti državi bosta tudi v obdobju 2014–2020 glavni upravičenki do sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje. Madžarska je iz skladov SOLID v obdobju 2007–2013 prejela 25,5 milijonov EUR, tudi za nujno pomoč, in bo prejela več kot 64 milijonov EUR za obdobje 2014–2020 v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost (meje). Poleg tega je bila Madžarski leta 2014 in 2015 v okviru obeh skladov že dodeljena obsežna nujna finančna pomoč.

(15)Zaradi nestabilnih razmer in konfliktov, ki se odvijajo v neposrednem sosedstvu Italije in Grčije ter posledičnih migracijskih tokov prek Madžarske, se bo že tako velik pritisk na njihove migracijske in azilne sisteme še stopnjeval, številni migranti, ki bodo prispeli na njihova ozemlja, pa bi utegnili potrebovati mednarodno zaščito. Zato je odločilnega pomena, da se pokaže solidarnost s temi državami in da se podpora, ki se jim že zagotavlja, dopolni z začasnimi ukrepi na področju azila in migracij.

(16)Opozoriti je treba, da sklep o mehanizmu za začasno in izredno premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice, z dne [datum] določa obveznost za Italijo in Grčijo, da zagotovita strukturne rešitve za obravnavo izjemnih pritiskov na njune azilne in migracijske sisteme z vzpostavitvijo trdnega in strateškega okvira za odzivanje na krizne razmere ter pospešitvijo procesa reform na teh področjih. Načrta, ki ju morata Italija in Grčija predložiti v ta namen, je treba prilagoditi, da se upošteva vsebina tega sklepa. Tudi Madžarska bi morala na dan začetka veljavnosti tega sklepa Komisiji predložiti svoj časovni načrt, ki bi moral vključevati ustrezne ukrepe, ki bi krepili zmogljivost, kakovost in učinkovitost njenega sistema na področjih azila, prvega sprejema in vračanja, pa tudi ukrepe za zagotavljanje ustreznega izvajanja tega sklepa, da bo po izteku njegove veljavnosti lažje obvladovala morebitno povečanje števila migrantov, ki bodo vstopali na njeno ozemlje.

(17)Ob upoštevanju, da se je Evropski svet dogovoril o sklopu medsebojno povezanih ukrepov, bi se morala Komisija pooblastiti, da po potrebi in po tem, ko je imela zadevna država možnost predstaviti svoja stališča, zamrzne uporabo tega sklepa za omejeno časovno obdobje, če Italija, Grčija ali Madžarska ne bi spoštovale svojih obveznosti v zvezi s tem.

(18)Če bi se katera koli druga država članica zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav znašla v podobnem izrednem položaju, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice na podlagi člena 78(3) Pogodbe.

(19)Takšni ukrepi lahko po potrebi vključujejo zamrznitev obveznosti zadevne države članice, ki so ji naložene s tem sklepom. Dejstvo, da Madžarska ni dala nobenih zavez v okviru sklepa o mehanizmu za začasno in izredno premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice, z dne [datum] 2015, je ustrezno upoštevano in zato ni potrebno, da se v tem sklepu formalno začasno zadrži njeno sodelovanje v skladu s členom 9 navedenega sklepa.

(20)V skladu s členom 78(3) Pogodbe bi morali biti ukrepi v korist Italije, Grčije in Madžarske začasni. Obdobje 24 mesecev je smiselno, da bi ukrepi iz tega sklepa Italiji, Grčiji in Madžarski resnično pomagali pri obvladovanju povečanih migracijskih tokov na njihovih ozemljih.

(21) 7 Ukrepi za premestitev iz Italije, Grčije in Madžarske, predvideni v tem sklepu, pomenijo začasno odstopanje od pravila iz člena 13(1) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , v skladu s katerim bi bile Italija, Grčija in Madžarska sicer odgovorne za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito na podlagi meril iz poglavja III navedene uredbe, pa tudi začasno odstopanje od postopkovnih korakov, vključno z roki, iz členov 21, 22 in 29 navedene uredbe. Druge določbe Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno z izvedbenimi pravili iz Uredbe Komisije (ES) št. 1560/2003 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 118/2014, se še naprej uporabljajo, vključno s pravili iz Uredbe o obveznosti države članice, ki izvede predajo, da krije stroške, ki nastanejo pri predaji prosilca v državo članico premestitve, in o sodelovanju pri predajah med državami članicami ter o prenosu informacij prek elektronskega komunikacijskega omrežja „DubliNet“. Ta sklep vključuje tudi odstopanje od privolitve prosilca za mednarodno zaščito, kot je opredeljena v členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta.

(22)Ukrepi za premestitev držav članic ne odvezujejo od celovitega izvajanja določb Uredbe (EU) št. 604/2013, vključno s tistimi, ki se nanašajo na ponovno združitev družine, posebno zaščito mladoletnikov brez spremstva in diskrecijsko klavzulo o humanitarnih razlogih.

(23)Izbrati je bilo treba merila za določitev, kateri prosilci in v kolikšnem številu naj se premestijo iz Italije, Grčije in Madžarske, brez poseganja v odločitve v zvezi s prošnjami za azil, sprejetimi na nacionalni ravni. Zasnovan je jasen in obvladljiv sistem, ki temelji na določitvi praga povprečne stopnje na ravni Unije ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito v postopkih na prvi stopnji, kakor jo je izračunal Eurostat na podlagi najnovejših razpoložljivih statističnih podatkov o vseh prvostopenjskih odločitvah, ki so bile na ravni Unije sprejete v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito. Po eni strani bi bilo treba s tem pragom v čim večji možni meri zagotoviti, da lahko vsi prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, neomejeno in hitro uveljavijo svoje pravice do zaščite v državi članici premestitve. Po drugi strani bi se na ta način v največji možni meri preprečilo, da bi bili prosilci, katerih prošnje bodo verjetno zavrnjene, premeščeni v drugo državo članico, s čimer bi se njihovo bivanje v Uniji neupravičeno podaljšalo. Glede na najnovejše razpoložljive posodobljene četrtletne podatke Eurostata o odločitvah, ki so bile sprejete v postopkih na prvi stopnji, bi bilo v treba v tem sklepu uporabiti prag 75 %.

(24)Namen začasnih ukrepov je ublažiti občuten pritisk na azilne sisteme Italije, Grčije in Madžarske, zlasti s premestitvijo večjega števila prosilcev, ki bodo na njihova ozemlja prispeli po dnevu začetka uporabe tega sklepa in bodo nedvomno potrebovali mednarodno zaščito. Glede na skupno število državljanov tretjih držav, ki so leta 2015 nezakonito vstopili v Italijo, Grčijo in Madžarsko, ter ob upoštevanju števila tistih, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba iz Italije, Grčije in Madžarske premestiti skupaj 120 000 prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito. To število ustreza približno 62 % skupnega števila državljanov tretjih držav, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito ter so julija in avgusta 2015 nezakonito vstopili v Italijo in Grčijo in tekom leta 2015 v Madžarsko. Ukrep premestitve, ki se predlaga v tem sklepu, glede na skupne razpoložljive podatke v letu 2015 o nezakonitih prehodih meje tako pomeni pravično delitev bremena med Italijo, Grčijo in Madžarsko na eni strani ter drugimi državami članicami na drugi strani. Glede na primerjavo podatkov med Italijo, Grčijo in Madžarsko bi se moralo 13 % teh prosilcev premestiti iz Italije, 42 % iz Grčije in 45 % iz Madžarske.

(25)Premestitev prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi morala potekati na podlagi ključa za porazdelitev iz Prilog I, II in III. Predlagani ključ za porazdelitev bi moral temeljiti na a) številu prebivalcev (utežni količnik 40 %), b) skupnem BDP (utežni količnik 40 %), c) povprečnem številu prejetih prošenj za azil na milijon prebivalcev v obdobju 2010–2014 9 (utežni količnik 10 % z zgornjo mejo 30 % pri učinku števila prebivalcev in BDP, da se preprečijo nesorazmerni učinki navedenega merila na celotno porazdelitev) ter d) stopnji brezposelnosti (utežni količnik 10 % z zgornjo mejo 30 % pri učinku števila prebivalcev in BDP, da se preprečijo nesorazmerni učinki navedenega merila na celotno porazdelitev). Ključ za porazdelitev, ki je določen v Prilogah I, II in III k temu sklepu, upošteva dejstvo, da države članice, iz katerih bodo osebe premeščene, same ne bodo sodelovale kot države članice premestitve.

(26)Če država članica Komisijo uradno obvesti, v izjemnih razmerah in na podlagi ustrezno utemeljenih razlogov, ki so v skladu s temeljnimi vrednotami Unije, kot so določene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, da v celoti ali deloma in začasno, za obdobje enega leta, ne more sodelovati pri premestitvi prosilcev, bi morala namesto tega zagotoviti finančni prispevek v proračun EU v višini 0,002 % BDP za kritje pomoči za podporo prizadevanjem drugih držav članic pri obvladovanju krize ter posledic nesodelovanja te države članice pri premestitvi. V primeru delnega sodelovanja pri premestitvah bi se ta znesek moral sorazmerno znižati. Ta znesek bi moral biti namenjen Skladu za azil, migracije in vključevanje kot namenski prejemki.

(27)Zagotoviti je treba, da raven solidarnosti z državo članico, ki je pod posebnim pritiskom v smislu števila oseb, ki jih je treba premestiti, ostane nespremenjena. Zato bi bilo treba dodelitve na podlagi ključa za porazdelitev, ki so predvidene za katero koli državo članico, ki je poslala uradno obvestilo, ki ga je prejela Komisija, prerazporediti na preostale države članice.

(28)Da bi tudi v primeru, da ena ali več držav članic ne sodeluje pri premestitvah prosilcev, veljali enotni pogoji za izvajanje premestitev, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije 10 .

(29)Za prerazporeditev dodelitev na podlagi ključa za porazdelitev, ki so bile predvidene za nesodelujočo državo članico ali nesodelujoče države članice, na preostale države članice bi bilo treba zaradi znatnih posledic te prerazporeditve uporabiti postopek pregleda, kot je navedeno v členu 2(1)(a) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(30)Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014, podpira ukrepe za delitev bremena, o katerih se dogovorijo države članice V členu 7(2) Uredbe (EU) št. 516/2014 je predvidena možnost, da države članice izvedejo ukrepe v zvezi s premestitvijo prosilcev za mednarodno zaščito v okviru svojih nacionalnih programov, člen 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 pa predvideva možnost plačila pavšalnega zneska 6 000 EUR za premestitev vsakega upravičenca do mednarodne zaščite iz druge države članice.

(31)Ob spoštovanju načela solidarnosti in pravične delitve odgovornosti ter ob upoštevanju dejstva, da ta sklep pomeni nadaljnji razvoj politik na tem področju, bi bilo treba zagotoviti, da države članice, v katere se na podlagi tega sklepa iz Italije, Grčije in Madžarske premestijo prosilci, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, prejmejo pavšalni znesek za vsako premeščeno osebo, ki je enak pavšalnemu znesku iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014 in se odobri po enakem postopku. To pomeni omejeno, začasno odstopanje od člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014, ker pavšalni znesek ne bi bil plačan za upravičence do mednarodne zaščite, temveč za premeščene prosilce. Takšna začasna razširitev kroga potencialnih prejemnikov pavšalnega zneska je dejansko sestavni del programa nujnih premestitev, ki ga uvaja ta sklep. Poleg tega je glede na stroške za transfer oseb, premeščenih na podlagi tega sklepa, primerno zagotoviti, da Italija, Grčija in Madžarska prejmejo pavšalni znesek v višini 500 EUR za vsako osebo, premeščeno z njihovega ozemlja. Države članice bi morale biti upravičene do dodatnega predhodnega financiranja, ki bi se zagotovilo v letu 2016 po reviziji njihovih nacionalnih programov v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za izvajanje dejavnosti, določenih v tem sklepu.

(32)Uvesti je treba hiter postopek za premestitev, izvajanje začasnih ukrepov pa bi morala spremljati tesno upravno sodelovanje med državami članicami in operativna podpora, ki jo zagotavlja EASO.

(33)Državna varnost in javni red bi se morala upoštevati v celotnem postopku premestitve, dokler se prosilec dejansko ne premesti. Kadar ima država članica utemeljene razloge za to, da prosilca šteje za grožnjo za svojo nacionalno varnost ali javni red, bi morala o tem obvestiti druge države članice, in sicer ob polnem spoštovanju temeljnih pravic prosilca, vključno z zadevnimi pravili o varstvu podatkov.

(34)Pri odločanju, katere prosilce, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, bi bilo treba premestiti iz Italije, Grčije in Madžarske, bi bilo treba dati prednost ranljivim prosilcem v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta 11 . Pri tem bi se morale prednostno upoštevati posebne potrebe prosilcev, vključno s potrebami, povezanimi z zdravjem. Otrokova korist bi morala biti vedno najpomembnejše vodilo.

(35)Integracija prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, v državi gostiteljici je temeljni element dobro delujočega skupnega evropskega azilnega sistema. Zato bi bilo treba pri določanju države članice, ki bo država članica premestitve, posebno pozornost posvetiti posebnim kvalifikacijam in značilnostim zadevnih prosilcev, kot so znanje jezikov in druge informacije o posamezniku na podlagi dokazanih družinskih, kulturnih ali socialnih vezi, ki bi lahko olajšale njihovo integracijo v državi članici premestitve. Kar zadeva posebej ranljive prosilce, bi bilo treba upoštevati zmogljivosti države članice premestitve, da tovrstnim prosilcem zagotovi ustrezno pomoč, in potrebo po zagotovitvi pravične porazdelitve teh prosilcev med državami članicami. Ob doslednem spoštovanju načela nediskriminacije lahko države članice premestitve na podlagi prej navedenih informacij izrazijo svoje preference glede prosilcev, na osnovi katerih lahko Italija, Grčija in Madžarska po posvetovanju z EASO, kadar je to ustrezno, pa tudi z uradniki za zvezo, pripravita sezname morebitnih prosilcev, določenih za premestitev v posamezno državo članico.

(36)Države članice bi z napotitvijo uradnikov za zvezo v Madžarsko lahko olajšale učinkovito izvajanje postopka premestitve, vključno z ustrezno določitvijo prosilcev, ki bi bili lahko premeščeni, ob upoštevanju zlasti njihove ranljivosti in kvalifikacij. Kar zadeva napotitev uradnikov za zvezo v Madžarsko in izpolnjevanje njihovih nalog, bi si država članica premestitve in Madžarska morali izmenjati vse zadevne informacije, med postopkom premestitve pa bi morale še naprej tesno sodelovati.

(37)Pravni in postopkovni zaščitni ukrepi iz Uredbe (EU) št. 604/2013 se še naprej uporabljajo v zvezi s prosilci, za katere se uporablja ta sklep. Poleg tega bi morali biti prosilci obveščeni o postopku premestitve iz tega sklepa in seznanjeni z odločitvijo o premestitvi, ki predstavlja odločitev o predaji v smislu člena 26 Uredbe (EU) št. 604/2013. Ker prosilec v skladu s pravom EU nima pravice izbrati države članice, ki bo odgovorna za obravnavo njegove prošnje, bi se lahko na pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev o premestitvi, ki je določena v Uredbi (EU) št. 604/2013, skliceval samo, kadar uveljavlja svoje temeljne pravice. Države članice lahko v skladu s členom 27 navedene uredbe v nacionalnem pravu določijo, da pritožba zoper odločitev o predaji samodejno ne odloži predaje prosilca, temveč ima zadevna oseba možnost, da zahteva odložitev izvršitve odločitve o predaji, dokler se obravnava njena pritožba.

(38)Prosilci bi morali pred premestitvijo v državo članico premestitve in po njej uživati pravice in jamstva, ki so določeni v Direktivi Sveta 2003/9/ES 12 in Direktivi Sveta 2005/85/ES 13 ter z 20. julijem 2015 v Direktivi 2013/33/EU in Direktivi 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta 14 , tudi v smislu njihovih posebnih sprejemnih in postopkovnih potreb. Poleg tega se Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 15 in z 20. julijem 2015 Uredba (EU) št. 603/2013 16 še naprej uporabljata za prosilce, za katere se uporablja ta sklep.

(39)Sprejeti bi bilo treba ukrepe za preprečevanje sekundarnega gibanja premeščenih oseb iz države članice premestitve v druge države članice, kar bi lahko otežilo učinkovito izvajanje tega sklepa. Zlasti bi bilo treba prosilce seznaniti s posledicami nadaljnjega nedovoljenega gibanja med državami članicami in dejstvom, da se jim pravice iz naslova mednarodne zaščite, ki jim jo prizna država članica premestitve, načeloma priznajo samo v tej državi članici.

(40)Poleg tega bi morala v skladu s cilji, določenimi v Direktivi Sveta 2013/33/EU, harmonizacija pogojev za sprejem med državami članicami prispevati k omejevanju sekundarnega gibanja prosilcev za mednarodno zaščito, na katero vplivajo različni pogoji za njihov sprejem. Države članice bi morale z namenom doseganja istega cilja razmisliti o uvedbi obveznosti poročanja ter o tem, da bi se prosilcem za mednarodno zaščito zagotovili materialni pogoji za sprejem, z nastanitvijo, hrano in obleko izključno v naravi, po potrebi pa tudi o tem, da bi se prosilci neposredno predali državi članici premestitve. Prav tako države članice med obravnavo prošenj za mednarodno zaščito, kot je določeno v pravnem redu EU s področja azila in schengenskem pravnem redu, razen iz resnih humanitarnih razlogov, prosilcem ne bi smele niti zagotoviti nacionalnih potnih listin niti jim nameniti drugih spodbud, na primer finančnih, ki bi jim lahko olajšale nedovoljeno gibanje v druge države članice. V primeru nedovoljenega gibanja v druge države članice bi bilo treba prosilce poslati nazaj v državo članico premestitve v skladu s pravili iz Uredbe (EU) št. 604/2013.

(41)Da bi se izognile sekundarnemu gibanju upravičencev do mednarodne zaščite, bi morale države članice slednje tudi obvestiti o pogojih, pod katerimi lahko zakonito vstopijo v drugo državo članico in tam prebivajo, ter bi lahko uvedle obveznosti poročanja. V skladu z Direktivo 2008/115/ES bi morale države članice od upravičenca do mednarodne zaščite, ki nezakonito biva na njihovem ozemlju, zahtevati, naj se nemudoma vrne v državo članico premestitve. V primeru, da se oseba ne želi vrniti prostovoljno, bi bilo treba zagotoviti prisilno vrnitev v državo članico premestitve.

(42)Poleg tega – in če tako določa nacionalno pravo – lahko država članica, ki je v primeru prisilne vrnitve v državo članico premestitve zagotovila tako prisilno vrnitev, sklene izdati prepoved vstopa v državo, s čimer bi upravičencu za določeno obdobje preprečila ponovni vstop na svoje ozemlje.

(43)Ker je namen tega sklepa ukrepanje v izrednih razmerah in podpora Italiji in Grčiji pri krepitvi njunih azilnih sistemov, bi moral tema državama omogočiti, da ob pomoči Evropske komisije skleneta dvostranske dogovore z Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico o premestitvi oseb, ki spadajo v področje uporabe tega sklepa. Takšni dogovori bi morali odražati tudi osrednje elemente tega sklepa, zlasti tiste, ki se nanašajo na postopek premestitve ter pravice in obveznosti prosilcev, pa tudi tiste, ki se nanašajo na Uredbo (EU) št. 604/2013.

(44)Specifično podporo, ki se zagotovi Italiji, Grčiji in Madžarski prek programa premestitve, bi bilo treba dopolniti z dodatnimi ukrepi, in sicer od prihoda državljanov tretjih držav na ozemlje Italije, Grčije in Madžarske do zaključka vseh veljavnih postopkov, ki jih usklajujejo EASO in druge zadevne agencije, npr. Frontex, ki usklajujejo vrnitev državljanov tretjih držav brez pravice, da ostanejo na ozemlju, skladno z določbami Direktive 2008/115/ES.

(45)Ker ciljev sklepa države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ti cilji zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(46)Ta sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(47) [V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, sta navedeni državi članici podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.]

ALI

(48)[V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola navedeni državi članici ne sodelujeta pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanju ni zavezujoč in se v njima ne uporablja.]

ALI

(49) [V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Združeno kraljestvo ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(50)V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska (z dopisom z dne ...) podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.]

ALI

(51) V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Združeno kraljestvo (z dopisom z dne ...) podalo uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi tega sklepa.

(52)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.]

(53)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(54)Glede na nujnost razmer bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Vsebina

Ta sklep določa začasne ukrepe na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske, da bi se jim omogočilo lažje obvladovanje izrednih razmer, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav na njihova ozemlja.

Člen 2
Opredelitve pojmov

V tem sklepu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„prošnja za mednarodno zaščito“ pomeni prošnjo za mednarodno zaščito v smislu člena 2(h) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta 17 ;

(b)„prosilec“ pomeni državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki je vložila prošnjo za mednarodno zaščito, v zvezi s katero še ni bila sprejeta dokončna odločitev;

(c)„mednarodna zaščita“ pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite v smislu člena 2(e) in (g) Direktive 2011/95/EU;

(d)„družinski člani“ pomenijo družinske člane v smislu člena 2(g) Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;

(e)„premestitev“ pomeni predajo prosilca z ozemlja države članice, ki je glede na merila iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013 odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, na ozemlje države članice premestitve;

(f)„država članica premestitve“ pomeni državo članico, ki postane v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 odgovorna za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito po prosilčevi premestitvi na ozemlje te države članice.

Člen 3
Področje uporabe

1.Premestijo se samo prosilci, ki so prošnjo za mednarodno zaščito vložili v Italiji, Grčiji ali na Madžarskem in za katere bi bile te države odgovorne v skladu z merili za določitev odgovorne države članice iz poglavja III Uredbe (EU) št. 604/2013.

2.V skladu s tem sklepom se premestijo samo prosilci z državljanstvi, za katera po najnovejših razpoložljivih podatkih Eurostata, ki zajemajo povprečje podatkov na ravni EU za zadnje četrtletje, delež ugodno rešenih prošenj za mednarodno zaščito med vsemi odločitvami, ki se v smislu poglavja III Direktive 2013/32/EU 18 sprejmejo v postopkih v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito na prvi stopnji, znaša najmanj 75 %. Pri osebah brez državljanstva se upošteva država prejšnjega stalnega prebivališča. Četrtletni posodobljeni podatki se upoštevajo le pri prosilcih, ki še niso bili opredeljeni kot prosilci, ki bi bili lahko premeščeni v skladu s členom 5(3).

Člen 4
Premestitev prosilcev v države članice

1.Prosilci se premestijo v druge države članice, kot sledi:

(a)15 600 prosilcev se premesti iz Italije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi I.

(b)50 400 prosilcev se premesti iz Grčije na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi II.

(c)54 000 prosilcev se premesti iz Madžarske na ozemlja drugih držav članic, kakor je določeno v Prilogi III.

2.Država članica lahko v izjemnih okoliščinah v enem mesecu po začetku veljavnosti tega sklepa uradno obvesti Komisijo, da začasno ne more sodelovati – v celoti ali deloma – pri premestitvi prosilcev iz države članice, ki ji je premestitev v korist, pri čemer navede ustrezno utemeljene razloge, ki so v skladu s temeljnimi vrednotami Unije iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji. Komisija oceni navedene razloge in na to državo članico naslovi sklep. Kadar Komisija ugotovi, da je uradno obvestilo ustrezno utemeljeno, se država članica za eno leto odveže obveznosti sodelovanja pri premestitvi prosilcev v skladu s tem sklepom in država članica namesto tega vplača finančni prispevek v proračun EU v višini 0,002 % BDP; v primeru delnega sodelovanja pri premestitvi se znesek sorazmerno zniža. Ta prispevek se uporabi za financiranje pomoči v podporo prizadevanjem ostalih držav članic pri obvladovanju kriznih razmer in posledic nesodelovanja take države članice v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES 19 . Pomeni namenski prejemek v smislu člena 21(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 20 .

3.Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim se prerazporedijo dodelitve, ki so bile predvidene za državo članico, ki je Komisiji poslala uradno obvestilo in ga je ta sprejela v skladu z odstavkom 2, preostalim državam članicam na podlagi razdelitvenega ključa iz prilog I, II in III. Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom obravnave iz člena 13(2).

Člen 5
Postopek premestitve

1.Za upravno sodelovanje, ki je potrebno za izvajanje tega sklepa, vsaka država članica določi nacionalno kontaktno točko ter njen naslov sporoči drugim državam članicam in Evropskemu azilnemu podpornemu uradu. Države članice v povezavi z Evropskim azilnim podpornim uradom in drugimi ustreznimi agencijami sprejmejo vse ustrezne ukrepe, potrebne za vzpostavitev neposrednega sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi, vključno z informacijami o razlogih iz odstavka 7.

2.Države članice v rednih časovnih presledkih ali vsaj vsake tri mesece navedejo število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njihovo ozemlje, ter vse druge relevantne informacije.

3.Italija, Grčija in Madžarska na podlagi teh informacij s pomočjo Evropskega azilnega podpornega urada in po potrebi uradnikov za zveze držav članic iz odstavka 8 opredelijo posamezne prosilce, ki jih je mogoče premestiti v druge države članice in kontaktnim točkam teh držav članic čim prej pošljejo vse potrebne informacije. Pri tem imajo prednost ranljivi prosilci v smislu členov 21 in 22 Direktive 2013/33/EU.

4.Italija, Grčija in Madžarska po odobritvi države članice premestitve čim prej sprejmejo odločitev o premestitvi posameznega opredeljenega prosilca v določeno državo članico premestitve, pri čemer se posvetujejo z Evropskim azilnim podpornim uradom, in prosilca o odločitvi uradno obvestijo v skladu s členom 6(4). Država članica premestitve se lahko odloči, da premestitve prosilca ne odobri, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, kot je navedeno v odstavku 7.

5.Prosilci, za katere se v skladu z obveznostmi iz člena 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 zahteva odvzem prstnih odtisov, so lahko predlagani za premestitev le, če so bili njihovi prstni odtisi odvzeti in poslani v centralni sistem Eurodac v skladu z navedeno uredbo.

6.Predaja prosilca na ozemlje države članice premestitve se izvede čim prej po datumu, ko prosilec prejme uradno obvestilo o odločitvi o predaji iz člena 6(4). Italija, Grčija in Madžarska pošljejo državi članici premestitve datum in uro predaje ter vse ostale potrebne informacije.

7.Države članice imajo pravico zavrniti premestitev prosilca le, kadar obstajajo utemeljeni razlogi, da bi prosilec lahko ogrožal nacionalno varnost ali javni red, ali kadar obstajajo resni razlogi za uporabo določb o izključitvi iz členov 12 in 17 Direktive 2011/95/EU.

8.Za izvajanje vseh vidikov postopka premestitve, opisanega v tem členu, lahko države članice imenujejo uradnike za zvezo za Italijo, Grčijo in Madžarsko, potem ko si izmenjajo vse potrebne informacije.

9.Države članice v celoti izvajajo svoje obveznosti v skladu s pravnim redom EU.

10.Italija, Grčija in Madžarska v postopku premestitve poskrbijo za identifikacijo, registracijo in odvzem prstnih odtisov ter vzpostavijo ustrezne zmogljivosti. Prosilci, ki se izmikajo postopku premestitve, se iz njega izključijo.

11.Postopek premestitve iz tega člena se zaključi čim prej in najpozneje dva meseca po datumu obvestila države članice premestitve iz odstavka 2, razen če država članica premestitev odobri v skladu z odstavkom 4 manj kot dva tedna pred iztekom navedenega dvomesečnega obdobja. V tem primeru se lahko rok za zaključek postopka premestitve podaljša za največ dva tedna. Tudi ta rok se lahko po potrebi podaljša za nadaljnje štiri tedne, če Italija, Grčija ali Madžarska utemelji objektivne praktične ovire, ki preprečujejo predajo.

12.Kadar postopek premestitve ni zaključen v navedenem roku in razen če se Italija, Grčija ali Madžarska z državo članico premestitve dogovori o razumnem podaljšanju roka, ostanejo Italija, Grčija in Madžarska odgovorne za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013.

13.Država članica premestitve po premestitvi prosilca vzame prstne odtise prosilca in jih pošlje v centralni sistem Eurodac v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 603/2013 ter posodobi zbirke podatkov v skladu s členom 10 in po potrebi členom 18 navedene uredbe.

Člen 6
Pravice in obveznosti prosilcev za mednarodno zaščito, za katere se uporablja ta sklep

1.Korist otroka je najpomembnejše vodilo držav članic pri izvajanju tega sklepa.

2.Države članice zagotovijo, da so družinski člani, ki spadajo na področje uporabe tega sklepa, premeščeni na ozemlje iste države članice.

3.Italija, Grčija in Madžarska obvestijo prosilca o postopku premestitve, kakor je določen v tem sklepu, v jeziku, ki ga ta razume ali za katerega se lahko upravičeno domneva, da ga razume, preden sprejmejo odločitev o premestitvi.

4.Italija, Grčija in Madžarska po sprejetju odločitve o premestitvi in pred dejansko premestitvijo pisno seznanijo zadevno osebo z odločitvijo o njeni premestitvi. V odločitvi je navedena država članica premestitve.

5.Od prosilca ali upravičenca do mednarodne zaščite, ki vstopi na ozemlje države članice, ki ni država članica njegove premestitve, ne da bi izpolnjeval pogoje za bivanje v tej drugi državi članici, se zahteva takojšnja vrnitev in država članica premestitve ga ponovno sprejme.

Člen 7
Operativna pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski

1.Da bi Italiji, Grčiji in Madžarski pomagali pri obvladovanju izjemnih pritiskov na njihove azilne in migracijske sisteme, ki so posledica povečanega migracijskega pritiska na njihovih zunanjih mejah, države članice povečajo svojo operativno pomoč v sodelovanju z Italijo, Grčijo in Madžarsko na področju mednarodne zaščite prek ustreznih dejavnosti, ki jih usklajujejo Evropski azilni podporni urad, Frontex in druge ustrezne agencije, zlasti z zagotavljanjem ustreznih nacionalnih strokovnjakov za naslednje podporne dejavnosti:

(a)pregled državljanov tretjih držav, ki prihajajo v Italijo, Grčijo in Madžarsko, vključno z njihovo jasno identifikacijo, odvzemom prstnih odtisov, registracijo in po potrebi registracijo njihove prošnje za mednarodno zaščito ter na zahtevo Italije, Grčije in Madžarske njihovo začetno obdelavo;

(a)zagotavljanje informacij in po potrebi posebne pomoči prosilcem ali potencialnim prosilcem, za katere bi se lahko v skladu s tem sklepom sprejela odločitev o premestitvi;

(b)priprava in organizacija operacij vračanja za državljane tretjih držav, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito ali pa njihova pravica ostati na ozemlju preneha.

2.Poleg pomoči iz odstavka 1 in zaradi lažjega izvajanja vseh faz postopka premestitve se Italiji, Grčiji in Madžarski zagotavlja posebna podpora prek ustreznih dejavnosti, ki jih usklajujejo Evropski azilni podporni urad, Frontex in druge ustrezne agencije.

Člen 8
Dopolnilni ukrepi, ki jih sprejmejo Italija, Grčija in Madžarska

1.Italija in Grčija ob upoštevanju obveznosti iz člena 8(1) Sklepa [YZY/2015] z dne [datum] 2015 o vzpostavitvi mehanizma za začasno in izjemno premestitev oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice do [mesec dni po začetku veljavnosti tega sklepa] priglasita posodobljen časovni načrt, pri čemer upoštevata, da je treba zagotoviti ustrezno izvajanje tega sklepa.

2.Madžarska na datum začetka veljavnosti tega sklepa Komisiji predloži časovni načrt, ki vključuje ustrezne ukrepe na področju azila, prvega sprejema in vračanja, ki krepijo zmogljivosti, kakovost in učinkovitost njenih sistemov na teh področjih, kot tudi ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sklepa. Madžarska svoj časovni načrt v celoti izvaja.

3.Če Italija, Grčija ali Madžarska ne izpolni obveznosti iz odstavka 1 ali 2, se Komisija lahko – potem ko ji je omogočila, da predstavi svoje stališče – odloči začasno prekiniti izvajanje tega sklepa v zvezi z zadevno državo članico za največ tri mesece. Komisija lahko začasno prekinitev enkrat podaljša za dodatne tri mesece. Začasna prekinitev ne vpliva na predajo prosilcev, ki že poteka po odobritvi države članice premestitve v skladu s členom 5(4).

Člen 9
Nadaljnje izredne razmere

Če bi v državi članici zaradi nenadnega prihoda državljanov tretjih držav nastale izredne razmere, lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme začasne ukrepe v korist zadevne države članice v skladu s členom 78(3) Pogodbe. Ti ukrepi lahko po potrebi vključujejo začasno prekinitev sodelovanja zadevne države članice pri premestitvi v skladu s tem sklepom in možne izravnalne ukrepe za Italijo, Grčijo in Madžarsko.

Člen 10
Finančna podpora

1.Za vsako osebo, premeščeno v skladu s tem sklepom,

(a)država članica premestitve prejme pavšalni znesek v višini 6 000 EUR;

(b)Italija, Grčija in Madžarska prejmejo pavšalni znesek v višini 500 EUR.

2.Ta finančna podpora se dodeli po postopkih iz člena 18 Uredbe (EU) št. 516/2014. Z odstopanjem od ureditve predhodnega financiranja, določene v Uredbi (EU) št. 514/2014, države članice v letu 2016 prejmejo znesek predhodnega financiranja v višini 50 % skupnih sredstev, ki so jim dodeljena v skladu s tem sklepom.

Člen 11
Sodelovanje s pridruženimi državami

S pomočjo Komisije se lahko med Italijo, Grčijo in Madžarsko ter Islandijo, Lihtenštajnom, Norveško in Švico sklenejo dvostranski sporazumi o premestitvi prosilcev z ozemelj Italije, Grčije in Madžarske na ozemlja navedenih držav. Bistveni elementi tega sklepa, zlasti tisti, ki se nanašajo na postopek premestitve ter pravice in obveznosti prosilcev, se pri takšnih sporazumih ustrezno upoštevajo.

Člen 12

Poročanje

Na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice in ustrezne agencije, Komisija Svetu vsakih šest mesecev poroča o izvajanju tega sklepa.

Komisija Svetu vsakih šest mesecev poroča tudi o izvajanju časovnih načrtov iz člena 8 na podlagi informacij, ki jih predložijo Italija, Grčija in Madžarska.

Člen 13

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor iz člena 44 Uredbe (EU) št. 604/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije 21 .

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 14
Začetek veljavnosti

1.Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Uporablja se do [24 mesecev po začetku veljavnosti].

3.Uporablja se za osebe, ki prispejo na ozemlje Italije, Grčije in Madžarske od [točen datum začetka veljavnosti] do [točen datum začetka veljavnosti plus 24 mesecev], ter za prosilce, ki so na ozemlje navedenih držav članic prispeli [mesec dni pred začetkom veljavnosti tega sklepa] in pozneje.

V Bruslju,

(1) Posebno zasedanje Evropskega sveta (23. aprila 2015), izjava, EUCO 18/15; zasedanje Evropskega sveta (25. in 26. junija 2015) – sklepi Sveta, EUCO 22/15.

(2) P8_TA(2015)0176, 28. april 2015.

(3) 3405. zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve – Dokument Sveta 11097/15.

(4)

   Predlogi UNHCR iz marca 2015 za odziv na sedanje in prihodnje prihode prosilcev za azil, beguncev in migrantov, ki v Evropo prispejo po morju: http://www.refworld.org/docid/55016ba14.html.

(5) Glej na primer akcijski načrt v desetih točkah, ki ga je 23. aprila 2015 objavil Evropski svet za begunce in izgnance (ECRE) in je namenjen preprečevanju izgube življenj na morju: www.ecre.org.

(6)

    http://www2.ohchr.org/English/bodies/crc/docs/GC/CRC_C_GC_14_ENG.pdf .

(7)

   Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31).

(8)

   Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(9) Za Hrvaško se upošteva obdobje 2013–2014.

(10) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(11)

   Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96).

(12)

   Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L 31, 6.2.2003, str. 18).

(13)

   Direktiva Sveta 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (UL L 326, 13.12.2005, str. 13).

(14)

   Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(15)

   Uredba Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 316, 15.12.2000, str. 1).

(16)

   Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

(17) Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(18) Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60).

(19) UL L 150, 20.5.2014, str. 168.

(20) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.

(21) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.9.2015

COM(2015) 451 final

PRILOGE

k predlogu sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske

PRILOGA I – Ključ za porazdelitev za Italijo

Ključ za porazdelitev temelji na naslednjih merilih:

a) število prebivalstva (utežni količnik 40 %). To merilo odraža zmogljivost držav članic za sprejem določenega števila beguncev;

b) skupni BDP (utežni količnik 40 %). To merilo odraža bogastvo države v absolutnem smislu in izkazuje zmogljivost gospodarstva za sprejem in vključevanje beguncev;

c) povprečno število prošenj za azil na milijon prebivalcev v obdobju 2010–2014 1 (utežni količnik 10 %, z zgornjo mejo 30 % celotnega prebivalstva in učinkom BDP na ključ). To merilo odraža trenutno obremenitev države članice s prošnjami za azil;

d) stopnja brezposelnosti (utežni količnik 10 %, z zgornjo mejo 30 % celotnega prebivalstva in učinkom BDP na ključ). To merilo odraža zmogljivost za vključevanje beguncev.

PRILOGA II – Ključ za porazdelitev za Grčijo

Ključ za porazdelitev temelji na naslednjih merilih:

a) število prebivalstva (utežni količnik 40 %). To merilo odraža zmogljivost držav članic za sprejem določenega števila beguncev;

b) skupni BDP (utežni količnik 40 %). To merilo odraža bogastvo države v absolutnem smislu in izkazuje zmogljivost gospodarstva za sprejem in vključevanje beguncev;

c) povprečno število prošenj za azil na milijon prebivalcev v obdobju 2010–2014 2 (utežni količnik 10 %, z zgornjo mejo 30 % celotnega prebivalstva in učinkom BDP na ključ). To merilo odraža trenutno obremenitev države članice s prošnjami za azil;

d) stopnja brezposelnosti (utežni količnik 10 %, z zgornjo mejo 30 % celotnega prebivalstva in učinkom BDP na ključ). To merilo odraža zmogljivost za vključevanje beguncev.

PRILOGA III – Ključ za porazdelitev za Madžarsko

Ključ za porazdelitev temelji na naslednjih merilih:

a) število prebivalstva (utežni količnik 40 %). To merilo odraža zmogljivost držav članic za sprejem določenega števila beguncev;

b) skupni BDP (utežni količnik 40 %). To merilo odraža bogastvo države v absolutnem smislu in izkazuje zmogljivost gospodarstva za sprejem in vključevanje beguncev;

c) povprečno število prošenj za azil na milijon prebivalcev v obdobju 2010–2014 3 (utežni količnik 10 %, z zgornjo mejo 30 % celotnega prebivalstva in učinkom BDP na ključ). To merilo odraža trenutno obremenitev države članice s prošnjami za azil;

d) stopnja brezposelnosti (utežni količnik 10 %, z zgornjo mejo 30 % celotnega prebivalstva in učinkom BDP na ključ). To merilo odraža zmogljivost za vključevanje beguncev.

PRILOGA IV – Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

   1.1    Naslov predloga/pobude

   1.2    Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

   1.3    Vrsta predloga/pobude

   1.4    Cilji

   1.5    Utemeljitev predloga/pobude

   1.6    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

   1.7    Načrtovani načini upravljanja

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

   2.1    Pravila o spremljanju in poročanju

   2.2    Upravljavski in kontrolni sistem

   2.3    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

   3.1    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

   3.2    Ocenjene posledice za odhodke 

   3.2.1    Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

   3.2.2    Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   3.2.3    Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

   3.2.4    Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   3.2.5    Udeležba tretjih oseb pri financiranju

   3.3    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1Naslov predloga/pobude

Predlog izvedbenega sklepa Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije, Grčije in Madžarske

1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 4  

18 – Migracije in notranje zadeve

1.3Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 5 .

☑ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4Cilji

1.4.1Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

V Evropski agendi o migracijah (COM(2015) 240 final) se poudarja, da se je nujno treba odzvati na sedanje veliko število migrantov, ki prihajajo v EU. Azilni sistemi držav članic se od začetka leta 2015 soočajo s pritiskom brez primere in v prihodnjih mesecih bodo množice ljudi še naprej prihajale v najbolj izpostavljene in še nekatere druge države članice. EU bi morala ukrepati, še preden ta pritisk postane nevzdržen: prihodov je toliko, da so zmogljivosti za lokalno sprejemanje in obravnavo že tako preobremenjene. Glede na dane razmere v državah članicah, ki so najbolj pod pritiskom, Komisija (ponovno) sproža sistem odzivanja na izredne razmere na podlagi člena 78(3) PDEU. Predlog vključuje sistem začasne porazdelitve oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, da se zagotovi pravična in uravnotežena udeležba vseh držav članic pri teh skupnih prizadevanjih. Država članica prejemnica bo odgovorna za obravnavo prošnje v skladu z uveljavljenimi pravili in jamstvi. Predlaga se ključ za porazdelitev na podlagi ustreznih objektivnih meril.

1.4.2Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Specifični cilj št. 4

Okrepitev solidarnosti in delitve bremena med državami članicami, vključno s praktičnim sodelovanjem, za pomoč državam članicam, v katere prihaja največ migrantov in prosilcev za azil.

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

18 03 – Azil in migracije

1.4.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Premestitev 120 000 prosilcev iz Italije, Grčije in Madžarske v druge države članice.

1.4.4Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Število premeščenih prosilcev.

1.5Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Ta predlog je odziv na trenutno krizo na področju azila v Italiji, Grčiji in na Madžarskem. Namen tega predloga, ki temelji na členu 78(3) Pogodbe, je preprečiti nadaljnje poslabšanje razmer na področju azila v teh treh državah in jim zagotoviti učinkovito pomoč.

Evropski svet se je z izjavo z dne 23. aprila 2015 zavezal, da bo preučil možnosti za prostovoljno organizacijo nujnih premestitev med vsemi državami članicami. Evropski parlament je v resoluciji z dne 28. aprila 2015 pozval Svet, naj resno razmisli o možnosti uporabe člena 78(3) Pogodbe.
S predlogom z dne 27. maja 2015 (COM(2015) 286 final) je Komisija prvič sprožila mehanizem v primeru izrednih razmer na podlagi člena 78(3) Pogodbe. Evropski svet je na junijskem zasedanju strinjal z začasno in izredno dveletno premestitvijo 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice.

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU

Izredne razmere v Italiji, Grčiji in na Madžarskem, ki so posledica nenadnega prihoda državljanov tretjih držav, močno obremenjujejo azilne sisteme in vire teh držav članic. Zaradi sekundarnih premikov teh oseb iz Italije, Grčije in Madžarske bodo posledično lahko prizadete tudi druge države članice. Z ukrepi posameznih držav članic nedvomno ni mogoče zadovoljivo odgovoriti na skupne izzive, s katerimi se soočajo vse države članice. Zato je ukrepanje EU na tem področju bistvenega pomena.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

To je drugi predlog na podlagi člena 78(3) Pogodbe.

1.5.4Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) predvideva možnost premestitve prosilcev za mednarodno zaščito v okviru nacionalnega programa posameznih držav članic na prostovoljni osnovi.

1.6Trajanje ukrepa in finančnih posledic

☑ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

☑    finančne posledice med letoma 2016 in 2020.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7Načrtovani načini upravljanja

Neposredno upravljanje – Komisija:

☑ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

◻    prek izvajalskih agencij.

☑ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga prikazuje zneske, ki so potrebni za kritje stroškov premestitve prosilcev za mednarodno zaščito iz Italije, Grčije in Madžarske v druge države članice (vključno s prispevkom za stroške premestitve). V proračunski vrstici 18 03 01 01 bi bilo treba trenutno dodeljenim proračunskim sredstvom Sklada za azil, migracije in vključevanje dodati odobritve za prevzem obveznosti. Izračun potreb po plačilih temelji na predpostavki, da bo v letu 2016 izplačan znesek 50-odstotnega predhodnega financiranja.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Za deljeno upravljanje je vzpostavljen skladen in učinkovit okvir za poročanje, spremljanje in vrednotenje. Države članice morajo za vsak nacionalni program ustanoviti odbor za spremljanje, v katerem lahko sodeluje Komisija.

Države članice bodo vsako leto poročale o izvajanju večletnega programa. Ta poročila bodo predpogoj za letna plačila v okviru postopka potrditve obračuna iz Uredbe (EU) št. 514/2014 (horizontalna uredba).

Komisija bo leta 2018 v skladu s členom 15 Uredbe 514/2014 predložila poročilo o vmesnem pregledu nacionalnih programov, ki bo vključevalo uporabo finančnih virov, danih na razpolago na podlagi tega sklepa Sveta

Poleg tega bo Komisija do 31. decembra 2018 predložila vmesno poročilo o izvajanju skladov, do 30. junija 2024 pa še poročilo o naknadni oceni, ki bo zajemalo celotno izvajanje (tj. ne le nacionalne programe v okviru deljenega upravljanja).

2.2Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1Ugotovljena tveganja

GD HOME se doslej ni soočal z velikimi tveganji napak pri programih porabe sredstev. To potrjujeta stalna odsotnost pomembnih ugotovitev v letnih poročilih Računskega sodišča ter odsotnost stopnje preostalih napak nad 2 % v preteklih letnih poročilih o dejavnostih GD HOME.

Upravljavski in kontrolni sistem upošteva splošne zahteve, določene za sklade ESI, ter v celoti izpolnjuje zahteve iz finančne uredbe.

V večletnem načrtovanju se bodo skupaj z letno potrditvijo obračuna na podlagi plačil odgovornega organa obdobja upravičenosti uskladila z letnimi računovodskimi izkazi Komisije, ne da bi se ob tem upravno breme povečalo v primerjavi z veljavnim sistemom.

Pregledi na kraju samem se bodo izvajali kot del kontrole na prvi stopnji, tj. izvajal jih bo odgovorni organ, in bodo podpirali njegovo letno izjavo o zanesljivosti upravljanja.

Z uporabo pavšalnih zneskov (poenostavljeno obračunavanje stroškov) se bo dodatno zmanjšalo število napak odgovornih organov pri izvajanju tega sklepa.

2.2.2Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

GD HOME bo poleg uporabe vseh regulativnih nadzornih mehanizmov pripravil strategijo za boj proti goljufijam v skladu z novo strategijo Komisije za boj proti goljufijam, sprejeto 24. junija 2011, da se med drugim zagotovi, da je ves njegov notranji nadzor v zvezi z bojem proti goljufijam popolnoma usklajen z navedeno strategijo Komisije ter da je njegov pristop k obvladovanju tveganj goljufij usmerjen v ugotavljanje področij s tveganjem goljufij in pripravo ustreznih odzivov. Po potrebi se bodo ustanovile mreže in razvila ustrezna informacijska orodja za analizo primerov goljufij v zvezi s skladi.

V zvezi z deljenim upravljanjem navedena strategija jasno opredeljuje potrebo, da Komisija v predlogih predpisov za obdobje 2014–2020 od držav članic zahteva, da uvedejo ukrepe za preprečevanje goljufij, ki so učinkoviti in sorazmerni z ugotovljenimi tveganji goljufij. Člen 5 tega predloga vsebuje jasno zahtevo za države članice, da preprečujejo, odkrivajo in odpravljajo nepravilnosti ter o tem

poročajo Komisiji. Dodatne podrobnosti o teh obveznostih bodo del podrobnih pravil o nalogah odgovornega organa, kakor določa člen 24(5)(c).

Poleg tega je bila v členu 41 jasno določena ponovna uporaba sredstev, ki izvirajo iz finančnih popravkov na podlagi ugotovitev Komisije ali Računskega sodišča.

2.2.3Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Zanemarljivi stroški kontrol in zelo majhno tveganje napak.

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Uporabljali se bodo standardni ukrepi GD HOME za preprečevanje goljufij in nepravilnosti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice n. r.

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1Povzetek

◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2Ocenjene potrebe po človeških virih

◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

☑    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

Ker je razlika do zgornje meje v okviru razdelka odhodkov „Varnost in državljanstvo“ porabljena in po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev odobritev, se predlaga uporaba instrumenta prilagodljivosti.

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju

☑ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3Ocenjene posledice za prihodke

□    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

☑    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

◻    za lastna sredstva,

☑    za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Za Hrvaško se zaradi njenega pristopa k EU 1. julija 2013 upošteva le povprečje za obdobje 2013–2014.

(2) Za Hrvaško se zaradi njenega pristopa k EU 1. julija 2013 upošteva le povprečje za obdobje 2013–2014.

(3) Za Hrvaško se zaradi njenega pristopa k EU 1. julija 2013 upošteva le povprečje za obdobje 2013–2014.

(4) ABM: upravljanje po dejavnostih; ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(5) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(6) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(7) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(8) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(9)  Vpliv na plačila se izračuna ob predpostavki 50-odstotnega predhodnega financiranja za sistem začasne premestitve.

(10) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(11) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(12) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(13) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(14) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(15) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

(16) UL L 150, 20.5.2014, str. 168.

(17) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.