This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52015PC0447
Proposal for a COUNCIL REGULATION amending Regulation (EU, Euratom) No 609/2014 on the methods and procedure for making available the traditional, VAT and GNI-based own resources and on the measures to meet cash requirements
Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev
Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev
COM/2015/0447 final - 2015/0204 (NLE)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 14.9.2015
COM(2015) 447 final
2015/0204(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1. OZADJE PREDLOGA
Svet in Komisija sta se dogovorila o skupni izjavi, priloženi k zapisniku Sveta z dne 26. maja 2014, ko je bil sprejet zakonodajni sveženj o lastnih sredstvih, ki obsega Sklep 2014/335/EU o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (sklep o lastnih sredstvih), Uredbo št. 608/2014 o določitvi izvedbenih ukrepov ter Uredbo št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev.
Sklep o lastnih sredstvih je ključni pravni akt, ki določa glavne elemente tega sistema, kot so seznam lastnih sredstev ter zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil (ter s tem obseg proračuna Unije). Izvedbeni ukrepi za sistem lastnih sredstev izhajajo iz dveh členov Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU):
–Na novo uvedena Uredba št. 608/2014 o določitvi izvedbenih ukrepov temelji na členu 311(4) PDEU (uvedenim z Lizbonsko pogodbo) ter trenutno vsebuje pravila glede izračuna letne razlike in njenega vnosa v proračun ter ukrepov v zvezi s kontrolo in nadzorom.
–Uredba št. 609/2014, ki je prenovljena Uredba št. 1150/2000, temelji na členu 322(2) PDEU ter obravnava pravila o dajanju na razpolago lastnih sredstev in ukrepe za zagotavljanje denarnih sredstev. Vsebuje praktične ureditve glede določitve tradicionalnih lastnih sredstev, hranjenja dokazil, upravnega sodelovanja, stopnje za lastna sredstva iz naslova BND, ki se uporablja, računov za lastna sredstva, časovnega razporeda za dajanje teh sredstev na razpolago in za popravke ter določbe o upravljanju denarnih sredstev in o neizterljivih zneskih.
Obe uredbi bosta začeli veljati na isti dan kot Sklep 2014/335/EU, ko bodo ta sklep odobrile vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Sveženj se bo uporabljal retroaktivno od 1. januarja 2014.
V prej omenjeni skupni izjavi z dne 26. maja 2014 se je Komisija zavezala, da bo predložila predlog člena 12 Uredbe št. 609/2014, ki bi omogočil spremembo postopka za izračun obresti na zneske, dane na razpolago z zamudo. Izjava prav tako navaja, da se v obrestnih merah upošteva načelo sorazmernosti, obenem pa se zagotavlja nemoteno delovanje sistema za zagotavljanje denarnih sredstev.
Poleg pravil glede obresti ta predlog, ki temelji na členu 322(2) PDEU, obravnava tudi postopek za letni popravek lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, saj se najnovejša sprememba, ki je bila uvedena zaradi izjemno obsežnih popravkov leta 2014, po začetku veljavnosti Uredbe št. 609/2014 ne bo več uporabljala.
Poleg tega so predlagane še nekatere druge razjasnitve in izboljšave sedanje ureditve, ki so večinoma tehnične narave. Te odražajo najnovejše izkušnje, pridobljene v zvezi z računi za lastna sredstva, upravljanjem zakladniških sredstev Komisije v prvi polovici leta, ocenjevanjem podatkov o BND s strani Komisije (Eurostata), vplivom kazenskih preiskav na določitev in dajanje na razpolago tradicionalnih lastnih sredstev ter poročanjem o neizterljivih zneskih tradicionalnih lastnih sredstev.
Razlogi za spremembe, ki jih predlaga Komisija, so predstavljeni v nadaljevanju.
2. VSEBINA PREDLOGA
(1) Računi Komisije za lastna sredstva (člen 9 Uredbe št. 609/2014)
a) Določitev subjektov, odgovornih za odprtje in vodenje računa
V skladu s členom 9 Uredbe št. 609/2014 morajo države članice voditi račun za lastna sredstva v imenu Komisije pri njihovih ministrstvih za finance ali imenovati organ v ta namen. V praksi so vse države članice, ki se niso odločile za ministrstvo za finance, imenovale nacionalno centralno banko. Člen 9 bi moral odražati to prakso, in sicer z določitvijo, da se lahko imenuje le centralne banke. Poleg tega bo to preprečilo izpostavljanje proračuna EU potencialnim finančnim tveganjem, povezanim s tem, da Komisija hrani lastna sredstva na računih, odprtih pri poslovnih bankah, čemur se je treba izogniti zaradi omejitev, ki jih ta uredba določa glede možnosti Komisije za črpanje sredstev iz računov za lastna sredstva. Da se zagotovi doslednost, se ta sprememba vključi tudi v člen 6 Uredbe št. 609/2014, ki ureja vknjižbo in poročanje ter v člen 15, ki ureja izvrševanje plačilnih nalogov.
b) Zagotovitev, da so računi za lastna sredstva brezplačni in brez negativnih obresti
Ti računi, ki jih odprejo države članice v imenu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe št. 609/2014 za namen deponiranja lastnih sredstev EU do takrat, ko jih Komisija potrebuje za izvedbo plačila, bi morali biti ne samo brezplačni, temveč tudi brez obresti (pozitivnih ali negativnih). Namen te določbe je, da se preprečijo izgube za proračun EU.
Glede na določbe člena 14(1) Uredbe št. 609/2014, ki omejujejo možnost Komisije za črpanje sredstev na obseg, ki je potreben za izvrševanje proračuna, bi bili vsi stroški za te račune enaki zmanjšanju razpoložljivih sredstev za proračun EU. V tem smislu je prav tako treba preprečiti negativne obresti, saj imajo enako negativen učinek kot stroški. Zaračunavanje stroškov ali negativnih obresti za nekatere od teh računov Komisije bi povzročilo tudi neenako obravnavanje držav članic, saj morajo v skladu z načeli solidarnosti in skupnega financiranja proračuna EU druge države članice nadomestiti to izgubo s sredstvi iz naslova BND. Zato se predlaga, da bi morala zadevna država članica v proračun EU povrniti vse stroške ali negativne obresti v zvezi z računom za lastna sredstva, ki ga je odprla v imenu Komisije v skladu s členom 9 Uredbe št. 609/2014.
Ta sprememba tudi zagotavlja, da Sklep 2014/337/EU (ECB/2014/23) Evropske centralne banke z dne 5. junija 2014 1 , v katerem je določena negativna obrestna mera, ki pomeni plačilno obveznost imetnika vloge zadevni nacionalni centralni banki, vključno s pravico te nacionalne centralne banke, da ustrezno bremeni zadevni depozitni račun države, ali podobni sklepi drugih centralnih bank EU ne vplivajo negativno na proračun EU, kadar je treba lastna sredstva EU hraniti v skladu s členom 9 Uredbe št. 609/2014. Obveznost nadomestila bi morala zagotoviti, da se stroški negativnih obresti, ki so bili že obračunani v zvezi z računi za lastna sredstva po tej odločitvi ECB, ne krijejo iz proračuna EU, tj. da jih ne krijejo vse države članice. V zvezi s tem je treba opozoriti, da Komisija do zdaj ni zahtevala, naj države članice v primeru pozitivne obrestne mere za vloge ECB te obračunajo v zvezi z računi za lastna sredstva.
c) Dodatna obrazložitev
Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da se računi Komisije za lastna sredstva iz člena 9 lahko bremenijo samo po navodilih Komisije, če je neto znesek dolgovanih lastnih sredstev na določen dan negativen (tj. če bo država članica prejela sredstva). Vse vknjižbe na ta račun se opravijo v skladu z zgornjim načelom. To je izrecno pojasnilo že obstoječih zahtev.
(2) Zgodnejše knjiženje mesečnih dvanajstin lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND (člen 10(3) Uredbe št. 609/2014)
V skladu s členom 10(3) Uredbe št. 609/2014 in odvisno od stanja kratkoročnih likvidnih sredstev Unije, se lahko države članice pozove, da zaradi posebnih potreb plačil Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v prvem četrtletju en ali dva meseca prej knjižijo mesečne dvanajstine lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND.
V zadnjih letih se je Komisija zaradi visokih mesečnih plačil za Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) ter evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI) v prvih mesecih leta vedno znova soočala s težavami pri pravočasnem izvajanju vseh plačil zaradi začasnega pomanjkanja zakladniških sredstev v višini do 6 milijard EUR v prvi polovici leta. Zato bi moralo biti mogoče v prvih šestih mesecih leta po potrebi prej knjižiti še eno dvanajstino in to tudi za plačilo izdatkov evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI). Ta omejena dodatna prožnost bi Komisiji pomagala pri izpolnjevanju regulativnih zahtev za plačila.
(3) Racionalizacija letnih popravkov lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND (člen 10(4) do (7) Uredbe št. 609/2014)
V skladu s členom 10 Uredbe št. 1150/2000 se popravek lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND opravi vsako leto na prvi delovni dan decembra.
Ti popravki se iz leta v leto spreminjajo in so lahko pozitivni (dodatna plačila, ki se zahtevajo od držav članic) ali negativni (zneski, ki se povrnejo državam članicam). V izjemnih okoliščinah so lahko zneski teh popravkov zelo visoki. Za države članice lahko obveznost, da dajo na voljo tako visoke zneske, pomeni veliko finančno breme, ki lahko močno obremeni proračun, zlasti proti koncu leta. Podobno lahko obveznost Komisije, da povrne visoke zneske, če je skupni znesek popravkov negativen, pripelje do težavnega položaja zakladnice v tem obdobju leta.
Kot dokazujejo podatki, prejeti septembra/oktobra 2014, so lahko popravki lastnih sredstev iz naslova BND izjemno visoki zaradi pomembnih sprememb podatkov o BND s strani držav članic za pretekla leta.
Zato je Svet na predlog Komisije 18. decembra 2014 sprejel Uredbo št. 1377/2014 o spremembi Uredbe št. 1150/2000 2 , ki državam članicam omogoča, da retroaktivno od 30. novembra 2014 v izjemnih okoliščinah dajo na razpolago popravke do prvega delovnega dne septembra naslednjega leta.
Uredba št. 1150/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 1377/2014, bo razveljavljena z začetkom veljavnosti Uredbe št. 609/2014, tj. na isti dan kot bo začel veljati Sklep 2014/335/EU o lastnih sredstvih, ko bodo ta sklep odobrile vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Zato bi morala ta sprememba obravnavati tudi vprašanje popravkov DDV in BND.
Čeprav predlagana sprememba ohranja metodo izračuna, pa spreminja časovni razpored za sporočanje in rok za dajanje na razpolago popravkov. Poleg tega obravnava problem velikih negativnih popravkov.
Države članice morajo Komisiji v letu n predložiti podatke o DDV in BND za leto n–1 in prejšnja leta v skladu s členom 7(1) Uredbe št. 1553/89 in členom 2(2) Uredbe št. 1287/2003. Komisija bo na tej podlagi izračunala popravke, natančni končni zneski pa bodo uradno sporočeni državam članicam januarja leta n+1.
Obenem bi Komisija zagotovila izračun za prerazporeditev skupnega zneska popravkov med državami članicami v skladu z njihovim deležem v BND vseh držav članic („ključ BND“) za proračun za leto n+1 3 . Tako v ta namen ne bodo več potrebne spremembe proračuna, saj bodo popravki prerazporejeni samodejno in nemudoma. To pomeni veliko poenostavitev sedanjega sistema.
Razlika med posameznim zneskom popravkov DDV in BND za določeno državo članico in rezultatom prerazporeditve za zadevno državo članico se vknjiži na račune za lastna sredstva iz člena 9 na prvi delovni dan meseca junija leta n+1. Ker bi bile v skladu s predlaganim postopkom države članice obveščene dovolj zgodaj, ne bi smela biti več potrebna posebna pravila za izjemno visoke zneske. Novi časovni razpored popravkov DDV in BND ne bo več sovpadal s popravkom zaradi nesodelovanja v skladu s členom 11 Uredbe št. 609/2014 za države članice, ki ne sodelujejo pri financiranju določenega ukrepa ali politike Unije. Za popravek zaradi nesodelovanja, ki ima omejene finančne posledice 4 , se ohrani sedanji rok, tj. prvi delovni dan decembra.
Nacionalna računovodska pravila EU so določena v Evropskem sistemu računov (ESR 2010). Ta pravila uporabljajo za evidentiranje gospodarskih tokov načelo upoštevanja nastanka poslovnega dogodka – „ko je ekonomska vrednost ustvarjena, se preoblikuje ali preneha, ali ko terjatve in obveznosti nastanejo, se preoblikujejo ali prenehajo“. V skladu z ESR 2010 se prispevki držav članic v proračun iz naslovov DDV in BND knjižijo kot splošni javnofinančni odhodki, in sicer kot dodatni tekoči transfer v okviru namenske kategorije D.76, z vplivom na javnofinančni primanjkljaj. Prispevki, ki se vrnejo državam članicam EU, se pobotajo s temi tekočimi transferji. Evidentiranje vpliva popravkov lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na javnofinančne odhodke bi bilo treba opraviti takrat, ko so ti zneski nepreklicno določeni in torej zapadejo v plačilo. Ob upoštevanju, da se za nepreklicno določitev zneskov in rok za njihovo plačilo predlaga leto n+1, je to leto, ki bi moralo biti relevantno za statistično evidentiranje popravkov, kot tudi v smislu Pakta za stabilnost in rast.
(4) Odlog zastaranja podatkov o BND v četrtem letu po danem proračunskem letu (člen 10(7) Uredbe št. 609/2014)
Države članice morajo sedaj Komisiji predložiti podatke o skupnem BND in njegovih sestavnih delih do 22. septembra vsako leto (člen 2(2) Uredbe št. 1287/2003), medtem ko se lahko spremembe BND upoštevajo samo do 30. septembra četrtega leta po danem proračunskem letu. Zato je za oceno morebitnih sprememb, ki se v zvezi z letom n prenesejo v leto n+4, na voljo zelo kratko obdobje. Za zagotovitev, da lahko Odbor za BND še vedno preveri in potrdi podatke o BND za leto n, bi bilo treba zastaralni rok iz člena 10(7) Uredbe št. 609/2014 podaljšati s 30. septembra na 30. november leta n+4.
V skladu s tem bi bilo treba podaljšati s 30. septembra na 30. november leta n+4 tudi minimalni rok iz člena 3 Uredbe št. 609/2014 za hranjenje dokazil v zvezi s statističnimi postopki in osnovami iz člena 3 Uredbe št. 1287/2003.
(5) Racionalizacija strukture člena 10 Uredbe št. 609/2014
Člen 10 Uredbe št. 609/2014 trenutno obsega 9 odstavkov in več kot 20 pododstavkov. Zaradi boljše berljivosti bi ga bilo treba razdeliti na 3 ločene člene in vsakemu od njih dodati naslov ter po potrebi oštevilčiti odstavke.
(6) Obrestna mera (člen 12 Uredbe št. 609/2014)
Obrestna mera iz člena 12 sedaj določa temeljno obrestno mero (obrestno mero ECB – ali nacionalne centralne banke zunaj euroobmočja – za refinanciranje glavnice), fiksno letno povečanje za 2 odstotni točki in variabilno povečanje za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude. Obrestna mera se uporablja za celotno obdobje zamude.
Ker Komisija pri normalnem poteku izvrševanja proračuna ne more prekoračiti stanja na svojih računih, je pravočasno plačilo lastnih sredstev ključnega pomena. Sedanji sistem je bistveno pripomogel k zagotavljanju, da se lastna sredstva, potrebna za izvrševanje proračuna, dajo na razpolago pravočasno in v celoti 5 . Spremenjena pravila o obrestni meri naj bi ohranila to spodbudo. Poleg tega bi bilo treba tudi zaradi jasnosti in pravne varnosti ohraniti enotnost pravil.
Da bi dodatno spodbudili nemoteno delovanje sistema, tj. da se lastna sredstva plačajo pravočasno in v celoti, bi bilo treba fiksno povečanje zvišati na 3,5 odstotne točke (kar je med drugim obrestna mera, ki se uporablja za zneske, ki jih je treba izterjati v skladu s členom 83(2)b pravil uporabe finančne uredbe, v primerih ko ne gre za javno naročilo blaga ali storitev. Navedeno bi moralo preprečiti zadrževanje plačila lastnih sredstev, kadar bi bili stroški refinanciranja na denarnih trgih nižji od dolgovanih obresti. Ta predlog bi moral zlasti preprečevati (majhne) zamude pri dajanju na razpolago mesečnih dvanajstin lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, ki trenutno predstavljajo več kot 80 % prihodkov proračuna EU.
Po drugi strani pa bi bilo treba, ker lahko sedanja pravila privedejo do zelo visokih obrestnih mer za dolga obdobja zamude, največje letno povišanje osnovne obrestne mere omejiti na 20 odstotnih točk, pri čemer se povečana obrestna mera uporablja za celotno obdobje zamude. Navedena omejitev zagotavlja sorazmernost, saj se obrestna mera po petih letih in pol zamude ne bo več zviševala. Ta sprememba bi morala odpraviti glavni pomislek nekaterih držav članic glede posameznih primerov zelo visokih obrestnih mer zaradi velikih zamud na področju tradicionalnih lastnih sredstev. Dejansko bi se na podlagi podatkov o zneskih obresti, izterjanih v zadnjih 5 letih, zaradi omejitve na 20 odstotnih točk dolgovane obresti s strani držav članic zmanjšale za več kot 30 %.
Nova pravila se bodo uporabljala za zneske lastnih sredstev, ki zapadejo po začetku veljavnosti predlagane uredbe. Vendar se bo, da se zagotovi nemoten prehod, omejitev obrestne mere uporabljala tudi, če je znesek lastnih sredstev Komisiji ali državi članici postal znan šele po začetku veljavnosti predlagane uredbe. V primeru, ko bi lastna sredstva morala biti dana na razpolago leta 2010, vendar postanejo znana šele po začetku veljavnosti predlagane uredbe (npr. v letu 2018), bi se tako uporabila obrestna mera v skladu z veljavnimi pravili, vendar bi za povečanje letne obrestne mere veljala omejitev 20 odstotnih točk.
Da bi se izognili zmedi, bo Komisija po začetku veljavnosti predlagane uredbe v dopisih z zahtevo za plačilo obresti jasno opredelila pravila glede obrestne mere, ki se uporabljajo.
(7) Možnost, da se države članice oprosti finančne odgovornosti v primerih odložene vknjižbe ali odloženega obvestila o carinskih dolgovih zato, da se ne ogrozi kazenska preiskava (člen 13(2) Uredbe št. 609/2014)
V skladu s členom 13(2) Uredbe št. 609/2014 se države članice oprosti obveznosti, da dajo Komisiji na razpolago zneske v višini določene upravičenosti do tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih ni mogoče izterjati zaradi (i) višje sile ali (ii) drugih razlogov, na katere nimajo vpliva.
Novi carinski zakonik Unije 6 , ki začne veljati 1. maja 2016, državam članicam omogoča, da obvestilo o carinskem dolgu in njegovo vknjižbo odložijo do trenutka, ko ne ogroža več kazenske preiskave 7 . Dejansko lahko takojšnje obveščanje dolžnikov, osumljenih kaznivih dejanj, ovira boj proti goljufijam in razbitje kriminalnih združb. Poleg tega člen 325 PDEU zahteva, da za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, države članice sprejmejo enake ukrepe kot za njihove lastne finančne interese. Tajne preiskave so učinkoviti in potrebni ukrepi za zaščito finančnih interesov EU in držav članic.
Vendar v zakonodaji o lastnih sredstvih ni izrecne določbe o tem, ali se lahko vknjižba tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih zaradi takšnih poznih obvestil ni mogoče izterjati, opusti. Carinski zakonik Unije določa razmerje med uvozniki in nacionalnimi carinskimi organi, medtem ko zakonodaja o lastnih sredstvih ureja razmerje med državami članicami in Komisijo.
Zaradi doseganja učinkovite zaščite finančnih interesov Unije in upoštevanja novih določb carinskega zakonika Unije se predlaga uvedba izrecne določbe, ki omogoča, da se pod določenimi pogoji, ki jih je treba dosledno upoštevati, države članice oprosti finančne odgovornosti za zneske tradicionalnih lastnih sredstev, ki se lahko izkažejo za neizterljive, ker je bilo obvestilo o carinskih dolgovih odloženo, da ne bi ogrozilo kazenske preiskave in boja proti goljufijam. Da bi Komisija v takšnih primerih sprejela, da zneski niso neizterljivi zaradi drugih razlogov, ki jih ni mogoče pripisati zadevni državi članici (točka, ki sledi, obravnava prag za poročanje), bo zlasti preverila, da:
–so bile kazenske preiskave upravičene zaradi zaščite finančnih interesov EU in države članice ter so bile izvedene skrbno,
–je bila izguba lastnih sredstev izključno posledica odloženih obvestil ali vknjižbe zaradi potreb kazenskih preiskav ter
–nacionalni davki in dajatve niso bili deležni ugodnejše obravnave kot tradicionalna lastna sredstva.
(8) Zvišanje praga za neizterljive zneske, o katerih je treba poročati (člen 13(3) Uredbe št. 609/2014)
Prag, od katerega dalje morajo države članice poročati Komisiji o primerih tradicionalnih lastnih sredstev, ki se razglasijo ali štejejo kot neizterljiva v skladu s členom 13(3) Uredbe št. 609/2014, bi bilo treba zvišati s 50 000 EUR na 100 000 EUR, da se zmanjša upravno breme za države članice in Komisijo. Ta sprememba ne vpliva na opredelitev primerov, o katerih je treba poročati, tj. da se v poročilo vključijo vsi upravičeni zneski, ki so določeni na podlagi ugotovitev iste kontrole ali naknadne kontrole za istega operaterja in se nanašajo na isto nepravilnost ali isto vrsto blaga, ko ne glede na višino posameznih upravičenih zneskov, za katere se razglasi ali šteje, da so neizterljivi, njihov skupni znesek presega 100 000 EUR.
Ker obveznost držav članic, da v skladu s členom 5 Uredbe št. 608/2014 o primerih goljufij in nepravilnosti, ki presegajo 10 000 EUR, poročajo v podatkovno zbirko OWNRES, ostaja v veljavi, lahko Komisija še vedno opravi inšpekcijski pregled takšnih primerov, kar lahko posledično vodi do plačil v proračun EU.
(9) Pojasnilo glede izjeme pri upravljanju denarnih sredstev, ki se uporablja samo v primeru zamude pri vračanju posojil (člen 14(3) Uredbe št. 609/2014)
V skladu s členom 14(3) Uredbe št. 609/2014 lahko Komisija samo v primeru zamude pri vračanju posojil, ki so sklenjena ali za katere je dano jamstvo v skladu z uredbami in sklepi Sveta, če nima na voljo drugih ukrepov, predvidenih s finančnimi aranžmaji za ta posojila, za servisiranje dolgov Unije črpa več, kakor znašajo njena sredstva, in sicer ne glede na pogoje iz odstavka 2 navedenega člena.
Po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe nekatere uredbe in sklepe, ki jih je prej sprejemal Svet, zdaj sprejemata Evropski parlament in Svet, kar je odvisno od pristojnosti, na podlagi katere so bila dana jamstva ali sklenjena posojila. To na primer velja za sklepe Evropske investicijske banke (EIB) o financiranju EIB, ki se izvaja na podlagi zunanjega mandata z jamstvom EU, ali za makrofinančno pomoč tretjim državam (ki pa se večinoma krije iz Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe). Čeprav se področje uporabe te določbe ne bo razširilo, bi bilo treba pojasniti, da krije iste pravne akte, kot so bili zajeti prvotno.
2015/0204 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 322(2) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 106a Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 8 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega računskega sodišča 9 ,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 10 je bila prenovljena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 11 . Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014 začne veljati na dan začetka veljavnosti Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom 12 . Navedeni sklep še ni začel veljati, saj ga morajo odobriti vse države članice.
(2)Da se ustrezno upošteva časovni okvir za mnenje Odbora za bruto nacionalni dohodek (Odbora za BND) glede podatkov o BND in da se Komisiji (Eurostatu) omogoči dovolj časa za oceno ustreznih podatkov, bi morale biti vse spremembe BND iz preteklih proračunskih let mogoče do 30. novembra četrtega leta po danem proračunskem letu. Zato bi bilo treba tudi rok za hranjenje dokazil v zvezi z davkom na dodano vrednost (DDV) in lastnimi sredstvi iz naslova BND podaljšati s 30. septembra na 30. november četrtega leta po proračunskem letu, na katerega se nanašajo.
(3)Račune Komisije za namene lastnih sredstev, ki jih odprejo države članice v skladu s členom 9 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, bi moralo voditi ministrstvo za finance države članice ali centralna banka države članice, in to brezplačno in brez obresti. Vsi taki stroški ali negativne obresti bi zmanjšali proračun Unije in povzročili neenako obravnavo držav članic. Zato bi morale države članice, ki zaračunavajo takšne stroške ali negativne obresti za račune Komisije za lastna sredstva, te povrniti v proračun Unije.
(4)Pojasniti bi bilo treba, da se lahko računi Komisije za lastna sredstva, ki jih odprejo države članice v skladu s členom 9 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, bremenijo samo po navodilih Komisije.
(5)Zaradi jasnosti in berljivosti bi bilo treba člen 10 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 razdeliti na več členov.
(6)Zagotoviti bi bilo treba, da ima Komisija vedno na voljo zadostna denarna sredstva za izpolnjevanje regulativnih zahtev za plačila, ki izhajajo iz izvrševanja proračuna in so pogosta predvsem v prvih šestih mesecih leta, zlasti v zvezi s posebnimi potrebami plačevanja odhodkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 13 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 14 . Da se zmanjša tveganje zamude pri plačilih, do katerih je prihajalo v zadnjih letih zaradi občasnega pomanjkanja zakladniških sredstev, bi moralo biti Komisiji dovoljeno, da največ eno dodatno dvanajstino knjiži prej, če to upravičujejo zahteve po denarnih sredstvih.
(7)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 1150/2000 Komisija izračuna popravke lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ter o tem pravočasno obvesti države članice, da lahko te popravke na prvi delovni dan decembra knjižijo na račun Komisije.
(8)Zneski popravkov, ki jih je bilo treba dati na razpolago prvi delovni dan decembra 2014, so bili po obsegu brez primere. Da bi preprečili pretirane proračunske pritiske na države članice tik pred koncem leta, je Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1377/2014 15 spremenila Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 tako, da je pod določenimi izjemnimi okoliščinami dopusten odlog knjiženja teh popravkov na račun Komisije.
(9)Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU, Euratom) št. 1377/2014, se bo prenehala uporabljati z začetkom veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.
(10)Zaradi poenostavitve in da se omeji proračunske pritiske na države članice in Komisijo, zlasti proti koncu leta, bi bilo treba postopek za popravek lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND racionalizirati. Posledično bi moralo biti med uradnim obvestilom o zneskih državam članicam in datumom, ko se ti knjižijo na račun Komisije za lastna sredstva, na voljo več časa. Rok za vknjižbo bi moral biti v istem letu, kot se opravi obvestilo, pri čemer je to leto relevantno tudi za evidentiranje vpliva na račune držav ter v smislu Pakta za stabilnost in rast. Poleg tega bi bilo treba takoj prerazporediti celoten znesek popravkov med državami članicami v skladu z njihovimi deleži v lastnih sredstvih iz naslova BND. Ker bo vpliv popravkov znan precej vnaprej in bo samodejno prerazporejen med državami članicami, ne bi smela biti več potrebna odstopanja, kot je bilo na primer uvedeno z Uredbo (EU, Euratom) št. 1377/2014.
(11)Postopek za izračun obresti bi moral zlasti zagotoviti, da se dajo lastna sredstva na razpolago pravočasno in v celoti, kar je bistvenega pomena za doseganje ciljev Unije in izvajanje njenih politik.
(12)Obrestna mera iz člena 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 vključuje fiksno povečanje osnovne obrestne mere za 2 odstotni točki in postopno povečanje za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude, pri čemer se povečana obrestna mera uporablja za celotno obdobje zamude. Ta določba, povzeta iz člena 11 Uredbe (EU, Euratom) št. 1150/2000, je bila ključna pri zagotavljanju, da se lastna sredstva dajo na razpolago pravočasno in v celoti. Glavne elemente sedanjega sistema bi bilo zato treba ohraniti ter po potrebi prilagoditi.
(13)Toda obstoječa pravila, ki določajo nenehno povečevanje obrestne mere, so v izjemnih primerih na področju tradicionalnih lastnih sredstev, pri katerih gre včasih za večletne zamude, vodila do zelo visokih obresti. Da se zagotovi sorazmernost sistema ob hkratnem ohranjanju odvračalnega učinka, bi bilo treba največje letno povečanje osnovne obrestne mere omejiti na 20 odstotnih točk.
(14)Po drugi strani lahko zlasti pri kratkih obdobjih zamude fiksno povečanje za dve odstotni točki v skladu s členom 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 negativno vpliva na pravočasno dajanje na razpolago lastnih sredstev, če so stroški refinanciranja na denarnem trgu nižji od dolgovanih obresti. Da se dodatno okrepi nemoteno delovanje sistema, bi bilo torej treba fiksno obrestno mero povečati na 3,5 odstotne točke. To bi moralo zlasti preprečiti zamude pri dajanju na razpolago mesečnih dvanajstin lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, ki trenutno predstavljajo več kot 80 % prihodkov proračuna Unije.
(15)Za spodbujanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije in da se upoštevajo na novo uvedene določbe Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 16 , bi bilo treba izrecno predvideti možnost, da se pod določenimi pogoji, ki jih je treba dosledno upoštevati, države članice oprosti obveznosti, da dajo na razpolago proračunu Unije zneske tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih ni mogoče izterjati zaradi odloženih vknjižbe ali obvestila o carinskih dolgovih zato, da se ne ogrozijo kazenske preiskave.
(16)Treba bi bilo zvišati prag, od katerega dalje morajo države članice poročati Komisiji o primerih tradicionalnih lastnih sredstev, ki se razglasijo ali štejejo kot neizterljiva, da se zmanjša upravno breme za države članice in Komisijo.
(17)Pojasniti bi bilo treba, da možnost Komisije v skladu s členom 14(3) Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014, da za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti Unije črpa več, kakor znašajo njena sredstva, in sicer izključno v primeru zamude pri vračanju posojil, ki so sklenjena ali za katere je dano jamstvo v skladu z uredbami in sklepi Sveta, zajema tudi uredbe in sklepe, ki jih po Lizbonski pogodbi ne sprejema samo Svet, ampak tudi Evropski parlament in Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije.
(18)Uredbo (EU, Euratom) št. 609/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(19)Zaradi doslednosti bi morala ta uredba začeti veljati istega dne kot Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014, prav tako pa bi se morala uporabljati od datuma uporabe navedene uredbe. Medtem ko se Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014 uporablja od 1. januarja 2014, bi se morale nekatere določbe te uredbe uporabljati šele od začetka veljavnosti te uredbe. Sprememba člena 12 Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014 bi se morala uporabljati, kadar je datum zapadlosti za lastna sredstva po začetku veljavnosti te uredbe. Toda države članice bi morale biti upravičene do omejitve skupnega povečanja obrestne mere tudi, kjer so lastna sredstva postala znana po začetku veljavnosti te uredbe –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014 se spremeni:
(1) v členu 3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Države članice dokazila v zvezi s statističnimi postopki in osnovami iz člena 3 Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 hranijo do 30. novembra četrtega leta po zadevnem proračunskem letu. Dokazila v zvezi z osnovo za lastna sredstva iz naslova DDV se hranijo enako dolgo.“;
(2) člen 6 se spremeni:
(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Račune lastnih sredstev, ki so razčlenjeni po vrstah sredstev, vodi ministrstvo za finance ali nacionalna centralna banka posamezne države članice.“;
(b) tretji pododstavek odstavka 3 se spremeni:
(i) v prvi alinei se sklicevanje „člena 10(3)“ nadomesti s sklicevanjem „člena 10a(1)“,
(ii) druga alinea se nadomesti z naslednjim:
„– rezultat izračuna iz prvega pododstavka člena 10b(5) se knjiži letno, razen posebnih popravkov iz prve alinee člena 10b(2)(b), ki se knjižijo na račune prvi delovni dan v mesecu, ki sledi dogovoru med zadevno državo članico in Komisijo.“;
(3) člen 9 se spremeni:
(a) odstavek 1 se spremeni:
(i) prvi in drugi pododstavek se nadomestita z naslednjim:
„Po postopku iz členov 10, 10a in 10b vse države članice lastna sredstva knjižijo v dobro računa, ki je v imenu Komisije odprt pri njihovem ministrstvu za finance ali nacionalni centralni banki. Ta račun se lahko bremeni samo po navodilu Komisije.
Račun se vodi v nacionalni valuti, in to brezplačno in brez obresti.“,
(ii) doda se naslednji tretji pododstavek:
„Vsaka država članica Komisiji zagotovi nadomestilo za vse stroške ali negativne obresti, ki se obračunajo za ta račun, na prvi delovni dan drugega meseca po obračunu teh stroškov ali negativnih obresti.“;
(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Države članice ali njihove nacionalne centralne banke pošljejo Komisiji v elektronski obliki:
(a) na delovni dan, ko so lastna sredstva knjižena na račun Komisije, izpisek stanja na računu ali potrdilo o vknjižbi sredstev, iz katerega je razvidno knjiženje teh lastnih sredstev;
(b) brez poseganja v točko (a), najpozneje drugi delovni dan po knjiženju lastnih sredstev na račun izpisek stanja na računu, iz katerega je razvidno knjiženje teh lastnih sredstev.“;
(4) člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 10
Dajanje na razpolago tradicionalnih lastnih sredstev
1. Ko se odštejejo stroški zbiranja v skladu s členom 2(3) in členom 10(3) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, se tradicionalna lastna sredstva iz člena 2(1)(a) navedenega sklepa vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil določen upravičeni znesek v skladu s členom 2 te uredbe.
Upravičeni zneski, ki se prikazujejo na posebnih računih na podlagi drugega pododstavka člena 6(3), pa se vknjižijo najpozneje prvi delovni dan po devetnajstem dnevu drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem so bili upravičeni zneski izterjani.
2. Po potrebi lahko Komisija pozove države članice, da sredstva, razen lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, vknjižijo en mesec prej, in sicer na podlagi podatkov, ki jih imajo 15. dan istega meseca.
Vsaka taka vnaprejšnja vknjižba se uskladi naslednji mesec pri knjiženju zneskov iz odstavka 1. Ta uskladitev pomeni knjiženje negativnega zneska v višini zneska, ki je bil knjižen en mesec prej.
Člen 10 a
Dajanje na razpolago lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND
1. Lastna sredstva iz naslovov DDV in BND se ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, knjižijo v dobro prvi delovni dan vsakega meseca v višini, ki pomeni eno dvanajstino ustreznih skupnih zneskov v proračunu, preračunanih v nacionalne valute po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
2. Komisija lahko za posebne potrebe plačevanja odhodkov EKJS v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta* ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta** ter odvisno od stanja kratkoročnih likvidnostnih sredstev Unije pozove države članice, da v prvih šestih mesecih proračunskega leta do tri mesece prej knjižijo dvanajstino ali del dvanajstine zneskov v proračunu za lastna sredstva iz naslovov DDV in BND, in sicer ob upoštevanju vpliva, ki ga imajo nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanja, odobrena Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski.
Po prvih šestih mesecih zahtevane mesečne vknjižbe ne smejo presegati ene dvanajstine lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND, hkrati pa morajo ostati v mejah zneskov, ki so v ta namen predvideni v proračunu.
Komisija o tem obvesti države članice vnaprej, najpozneje dva tedna pred zahtevanim knjiženjem.
Za te vnaprejšnje vknjižbe se uporablja odstavek 4, ki se nanaša na znesek, ki se knjiži vsako leto januarja, oziroma odstavek 5, če proračun pred začetkom proračunskega leta še ni dokončno sprejet.
3. Za vsako spremembo enotne stopnje lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ter popravka proračunskih neravnovesij, odobrenega Združenemu kraljestvu, in financiranja tega popravka iz členov 4 in 5 Sklepa 2014/335/EU, Euratom ter financiranja bruto znižanj, odobrenih Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, je potrebno dokončno sprejetje spremembe proračuna in zaradi vsake take spremembe se popravijo dvanajstine, knjižene od začetka proračunskega leta.
Ti popravki se izvedejo pri prvem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna, če je ta sprejeta pred 16. dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se izvedejo pri drugem knjiženju po dokončnem sprejetju spremembe proračuna. Z odstopanjem od člena 11 finančne uredbe se ti popravki knjižijo na računih za proračunsko leto, na katero se nanaša zadevna sprememba proračuna.
4. Izračun dvanajstin za januar vsakega proračunskega leta temelji na zneskih iz predloga proračuna iz člena 314(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), preračunanih v nacionalne valute po prvem veljavnem menjalnem tečaju po 15. decembru koledarskega leta pred zadevnim proračunskim letom; popravek se izvede z vknjižbo za naslednji mesec.
5. Če do začetka proračunskega leta proračun še ni dokončno sprejet, države članice prvi delovni dan vsakega meseca, vključno z januarjem, knjižijo eno dvanajstino zneska lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND ob upoštevanju vpliva, ki ga imata nanje popravek proračunskih neravnovesij, odobren Združenemu kraljestvu, ter bruto znižanje, odobreno Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, iz zadnjega sprejetega proračuna; popravek se izvede na prvi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna, če je ta sprejet pred šestnajstim dnem v mesecu. V nasprotnem primeru se popravek izvede na drugi datum knjiženja po dokončnem sprejetju proračuna.
6. V primeru sprememb podatkov o BND v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 se financiranje bruto znižanj, odobrenih Danski, Nizozemski, Avstriji in Švedski, naknadno ne spremeni.
Člen 10b
Popravki lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND iz preteklih proračunskih let
1. Vsem državam članicam se na podlagi letnega poročila o osnovi za lastna sredstva iz naslova DDV iz člena 7(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 v letu po predložitvi tega poročila knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi podatkov iz navedenega poročila z upoštevanjem enotne stopnje, sprejete za proračunsko leto, na katero se nanaša poročilo, v dobro pa 12 plačil, izvršenih v navedenem proračunskem letu. Vendar pa osnova za lastna sredstva iz naslova DDV posamezne države članice, pri kateri se upošteva navedena stopnja, ne sme presegati odstotka njenega BND, določenega v členu 2(1)(b) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, pri čemer se uporablja opredelitev BND iz prvega pododstavka člena 2(7) tega sklepa.
2. Ob vsaki spremembi osnove za lastna sredstva iz naslova DDV iz člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89 vsaka zadevna država članica, katere osnova ob upoštevanju teh popravkov ne presega odstotkov iz člena 2(1)(b) in člena 10(2) Sklepa 2014/335/EU, Euratom, popravi razliko iz odstavka 1 tega člena na naslednji način:
(a) popravki po prvem pododstavku člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, izvedeni do 31. julija, so podlaga za splošni popravek v naslednjem letu;
(b) kadar je zaradi ukrepov za popravek osnove, ki jih sprejme Komisija v skladu z drugim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89, potreben poseben popravek vknjižb na računu iz člena 9(1) te uredbe, se popravek knjiži na datum, ki ga določi Komisija v skladu z navedenimi ukrepi. Vendar pa se lahko poseben popravek knjiži kadar koli, če se tako dogovorita zadevna država članica in Komisija v skladu s prvim pododstavkom člena 9(1) Uredbe (EGS, Euratom) št. 1553/89.
Prav tako se razlika popravi zaradi sprememb BND iz odstavka 4, in sicer za vsako državo članico, katere osnova za lastna sredstva iz naslova DDV je ob upoštevanju popravkov iz prvega pododstavka tega odstavka omejena navzgor z odstotki, določenimi v členu 2(1)(b) in členu 10(2) Sklepa 2014/335/EU, Euratom.
3. Na podlagi podatkov o skupnem BND po tržnih cenah in o sestavnih delih BND za preteklo leto, ki jih predložijo države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003, se vsaki državi članici v letu po predložitvi podatkov knjiži v breme znesek, izračunan na podlagi njenega BND z upoštevanjem stopnje, sprejete za leto pred letom predložitve podatkov, v dobro pa se ji knjižijo plačila, izvršena v navedenem letu.
4. Ob vsaki spremembi BND iz preteklih proračunskih let v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003 ob upoštevanju člena 5 navedene uredbe se za vsako zadevno državo članico popravi razlika, določena v skladu z odstavkom 3 tega člena. Po 30. novembru četrtega leta po danem proračunskem letu sprememb BND ni več mogoče upoštevati, razen v točkah, za katere je v tem roku Komisija ali država članica poslala obvestilo.
5. Komisija za vsako državo članico izračuna razliko med zneskom, ki je rezultat popravkov iz odstavkov 1 do 4, razen posebnih popravkov v skladu z odstavkom 2(b), in rezultatom zmnožka skupnega zneska popravkov z deležem BND te države članice v BND vseh držav članic, kakor se uporablja 15. januarja za veljavni proračun za leto, ki sledi letu predložitve podatkov za popravke.
Za namene tega izračuna se zneski preračunavajo med nacionalno valuto in eurom po zadnjih veljavnih menjalnih tečajih v koledarskem letu pred letom vknjižbe, kakor so objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije.
Komisija obvesti države članice o zneskih, ki so rezultat tega izračuna, pred 1. februarjem leta, ki sledi letu predložitve podatkov za popravke. Vsaka država članica vknjiži neto znesek na račun iz člena 9 na prvi delovni dan meseca junija istega leta.
6. Postopki iz odstavkov 1 do 5 tega člena pomenijo spremembo prihodkov za proračunsko leto, v katerem se jih vknjiži na račun iz člena 9.
______________________________________________
*Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608).
**Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;
(5) v členu 11 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Komisija izračuna popravek v letu, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu.
Izračun se opravi na podlagi naslednjih podatkov v zvezi z zadevnim proračunskim letom:
(a) skupnega BND po tržnih cenah in sestavnih delov BND, ki so jih predložile države članice v skladu s členom 2(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1287/2003;
(b) proračunske realizacije odhodkov iz poslovanja zadevnega ukrepa ali politike.
Popravek je enak zmnožku celotnega zneska zadevnih odhodkov, razen odhodkov, ki jih financirajo tretje države, z deležem BND države članice, ki ima pravico do popravka, v BND vseh držav članic. Popravek financirajo sodelujoče države članice glede na lestvico, določeno z deležem njihovega BND v skupnem znesku BND vseh sodelujočih držav članic. Za izračun popravka se zneski preračunavajo med nacionalno valuto in eurom po zadnjem veljavnem menjalnem tečaju v koledarskem letu pred zadevnim proračunskim letom.
Popravek za vsako zadevno leto se izvede samo enkrat in je v primeru naknadne spremembe BND dokončen.“;
(6) v členu 12 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:
„2. Če je država članica v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ki jo uporablja Evropska centralna banka za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan meseca, v katerem znesek zapade v plačilo, povečana za 3,5 odstotne točke.
Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude.
Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 20 odstotnih točk. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.
3. Če država članica ni v ekonomski in monetarni uniji, je uporabljena obrestna mera enaka meri, ki jo uporabljajo centralne banke za refinanciranje glavnice in ki velja na prvi dan zadevnega meseca, povečana za 3,5 odstotne točke, ali, za države članice, za katere obrestna mera centralne banke ni na voljo, najbolj enakovredna mera, ki velja na denarnem trgu te države članice na prvi dan zadevnega meseca, povečana za 3,5 odstotne točke.
Ta obrestna mera se poveča za 0,25 odstotne točke za vsak mesec zamude.
Skupno povečanje na podlagi prvega in drugega pododstavka ne presega 20 odstotnih točk. Povečana obrestna mera velja za celotno obdobje zamude.“;
(7) člen 13 se spremeni:
(a) v odstavku 2 se vstavi naslednji drugi pododstavek:
„Države članice so obveznosti iz prvega pododstavka oproščene tudi, če se vknjižba ali obvestilo o carinskem dolgu v skladu s carinskimi predpisi odložita zato, da to ne bi ogrozilo kazenske preiskave, in določenih upravičenih zneskov ni mogoče izterjati izključno zaradi tega odloga, ter če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) kazenske preiskave so upravičene zaradi zaščite finančnih interesov Unije;
(b) kazenske preiskave so izvedene skrbno;
(c) nacionalni davki in dajatve niso deležni ugodnejše obravnave kot neizterljivi upravičeni zneski.“;
(b) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V treh mesecih po upravni odločbi iz odstavka 2 ali v skladu z roki iz navedenega odstavka države članice predložijo Komisiji poročilo s podatki o primerih, ko se je uporabil odstavek 2, če zadevni določeni upravičeni zneski presegajo 100 000 EUR.“;
(8) v členu 14 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Samo v primeru zamude pri vračanju posojil, ki so sklenjena ali za katere je dano jamstvo v skladu z uredbami in sklepi Sveta ali Evropskega parlamenta in Sveta, v okoliščinah, ko Komisija ne more pravočasno sprožiti drugih ukrepov, predvidenih s finančnimi aranžmaji za ta posojila, da bi lahko zagotovila izpolnitev pravnih obveznosti Unije do posojilodajalcev, se lahko za servisiranje dolgov Unije začasno uporabljajo določbe odstavkov 2 in 4, ne glede na pogoje iz odstavka 2.“;
(9) člen 15 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 15
Izvrševanje plačilnih nalogov
1. Države članice ali nacionalne centralne banke izvršijo plačilne naloge Komisije po navodilih Komisije najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu. V primeru gotovinskih transakcij pa države članice izvršijo plačilne naloge v roku, ki ga zahteva Komisija.
2. Države članice ali nacionalne centralne banke pošljejo Komisiji v elektronski obliki najpozneje drugi delovni dan po zaključku posamezne transakcije izpisek stanja na računu, iz katerega je razviden s transakcijo povezan pretok.“
Člen 2
1. Ta uredba začne veljati na datum začetka veljavnosti Uredbe (EU, Euratom) št. 609/2014.
Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se uporablja od 1. januarja 2014.
2. Točka 1, točka 2(b), točka 3(a)(ii) ter točki 4 in 7 člena 1 se uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Drugi odstavek člena 3, tretji pododstavek člena 6(3), člen 10 ter odstavka 2 in 3 člena 13 Uredbe št. 609/2014 v različici pred datumom začetka veljavnosti te uredbe se uporabljajo za obdobje med 1. januarjem 2014 in datumom začetka veljavnosti te uredbe.
3. Člen 1(6) te uredbe se uporablja za izračun obresti za zamude pri plačilu lastnih sredstev, ki zapadejo po datumu začetka veljavnosti te uredbe. Vendar se omejitev skupnega povečanja obrestne mere uporablja tudi za izračun obresti za zamude pri plačilu lastnih sredstev, ki so zapadla pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, Komisiji ali zadevni državi članici pa so postala znana šele po datumu začetka veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
NASLOV PREDLOGA
Sprememba Uredbe št. 609/2014.
1.PRORAČUNSKE VRSTICE
Poglavji 31 in 32 ter člen 700.
2.FINANČNE POSLEDICE
◻ Predlog nima finančnih posledic.
◻ Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke – učinek je naslednji:
(v milijonih EUR na eno decimalno mesto natančno)
|
Proračunska vrstica |
Prihodki 17 |
12-mesečno obdobje z začetkom dd.mm.llll |
[Leto n] |
|
Člen |
Posledice za lastna sredstva |
||
|
Člen |
Posledice za lastna sredstva |
|
Stanje po ukrepu |
|||||
|
[n+1] |
[n+2] |
[n+3] |
[n+4] |
[n+5] |
|
|
Člen |
|||||
|
Člen |
|||||
3.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM
Ni treba sprejeti nobenih ukrepov.
4.DRUGE OPOMBE
Pojasnilo, da se za račune Komisije v skladu s členom 9 Uredbe št. 609/2014 ne zaračunavajo stroški ali obresti, onemogoča zmanjšanje prihodkov proračuna Unije zaradi takih stroškov in/ali obresti.
Popravki lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND: ker zneski, ki so lahko pozitivni ali negativni, niso znani, je v naslovu 3 (poglavji 31 in 32) proračuna samo zaznamek p.m. V letu po začetku veljavnosti zaradi predlaganega odloga ne bo razlik. Proračunski učinek predlaganega „pobotanja“ vseh razlik držav članic je za Komisijo proračunsko nevtralen.
Obresti na lastna sredstva, dana na razpolago z zamudo: obresti so značilnost transakcij, za katere ni mogoče pričakovati, da jih lahko Evropska komisija ali proračunski organ v času priprave in sprejetja proračuna napovesta s kakršno koli mero predvidljivosti ali točnosti. Vendar se v prihodkovni del proračuna vsako leto v vrstici 7000 vključi simbolični znesek v višini 5 milijonov EUR, da se olajša pravilna proračunska obravnava morebitnih zneskov, prejetih zaradi obresti. Dejansko prejeti zneski so navedeni v letnih računovodskih izkazih.
