24.11.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 399/10

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. decembra 2013 z naslovom „Skupaj h konkurenčni in z viri gospodarni mobilnosti v mestih“ (COM(2013)0913),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 15. decembra 2011 o načrtu za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (1),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 23. junija 2011 o evropski mestni agendi in njeni prihodnosti v kohezijski politiki (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom "Akcijski načrt o mobilnosti v mestih (COM(2009)0490),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. julija 2014 z naslovom „Mestna razsežnost politik EU – glavne značilnosti agende EU za mesta“ (COM(2014)0490),

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 25. septembra 2007 z naslovom „Za novo kulturo mobilnosti v mestih“ (COM(2007)0551),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Eurobarometra št. 406 iz decembra 2013 o odnosu Evropejcev do mobilnosti v mestih,

—

ob upoštevanju tega, da je Komisija vzpostavila evropsko platformo za načrte za trajnostno mobilnost v mestih,

—

ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 29. novembra 1995 z naslovom „Mreža državljanov: uresničevanje možnosti javnega potniškega prometa v Evropi“ (COM(1995)0601),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 1998 z naslovom „Promet in CO2 – oblikovanje pristopa Skupnosti“ (COM(1998)0204),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Pariški protokol – načrt za obravnavo svetovnih podnebnih sprememb po letu 2020 (COM(2015)0081),

—

ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (3),

—

ob upoštevanju uredb (ES) št. 715/2007 (4) in (ES) št. 595/2009 (5) v zvezi z zmanjšanjem emisij onesnaževal iz cestnih vozil,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2015 o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju (6),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2013 z naslovom „Program ‚Čist zrak za Evropo‘“ (COM(2013)0918),

—

ob upoštevanju smernic Svetovne zdravstvene organizacije za kakovost zraka in njenega orodja za ekonomsko oceno zdravja,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z naslovom Burden of disease from environmental noise – Quantification of healthy life years lost in Europe (Breme bolezni zaradi okoljskega hrupa, določitev izgubljenih let zdravega življenja v Evropi),

—

ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje iz decembra 2013 z naslovom „A closer look at urban transport“ (Podrobnejši pregled mestnega prometa),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2013 o varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020 – prvi mejniki pri oblikovanju strategije o poškodbah (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 1988 o zaščiti pešcev in Evropski listini o pravicah pešcev (8),

—

ob upoštevanju dunajske konvencije o cestnem prometu,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi“ (COM(2012)0636),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o CARS 2020: za konkurenčno in trajnostno avtomobilsko industrijo v Evropi (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: Program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

—

ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (10),

—

ob upoštevanju Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (11),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 1/2014 o uspešnosti projektov javnega mestnega prometa, ki prejemajo podporo EU,

—

ob upoštevanju listine iz Leipziga o trajnostnih evropskih mestih,

—

ob upoštevanju konvencije županov,

—

ob upoštevanju člena 52 Poslovnika

—

ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0319/2015),

A.

ker bo po ocenah do leta 2050 skoraj 82 % državljanov EU živelo na mestnih območjih;

B.

ker se bodo mestna središča zaradi pričakovanega povečanja mestnega prebivalstva soočila z družbenimi izzivi ter izzivi, povezanimi s kakovostjo življenja in trajnostnim razvojem, in bo zato treba ukrepati s celostnim načrtovanjem;

C.

ker mobilnost v mestih še vedno pretežno temelji na uporabi vozil na konvencionalni pogon in ker je posledično več kot 96 % energijskih potreb prometa v EU odvisnih od nafte in naftnih derivatov, kar ustreza približno tretjini celotne porabe energije;

D.

ker je mestni promet vir približno 25 % emisij CO2 in približno 70 % vseh emisij na mestnih območjih, te pa povzročajo podnebne spremembe, in ker se v EU samo v tem sektorju emisije toplogrednih plinov še vedno povečujejo;

E.

ker po podatkih posebne raziskave Eurobarometer št. 406 iz leta 2013 približno 50 % evropskih državljanov dnevno uporablja osebni avtomobil, medtem ko jih le 16 % uporablja javni prevoz, le 12 % pa kolo;

F.

ker ugotovitve iste raziskave kažejo, da so po mnenju evropskih državljanov nižje cene javnega prevoza (59 %), boljše storitve javnega prevoza (56 %) in boljša kolesarska infrastruktura (33 %) učinkoviti ukrepi za izboljšanje mobilnosti v mestih;

G.

ker je približno 50 % voženj na mestnih območjih krajših od 5 km in bi se torej ta pot lahko opravila peš, s kolesom ali z javnimi/kolektivnimi ali drugimi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi, kot je skupni prevoz;

H.

ker je splošna uporaba dizelskega goriva v prometu, zlasti pri starejših vozilih in vozilih brez filtrov za zaščito pred delci, eden glavnih vzrokov za visoko koncentracijo delcev v mestih EU in ker je zato treba spodbujati uporabo alternativnih goriv pri načinih prevoza v mestih in spremembe navad pri uporabi teh načinov prevoza, ne da bi ogrozili mobilnost v mestih;

I.

ker je bilo po podatkih Evropske agencije za okolje leta 2011 več kot 125 milijonov evropskih državljanov izpostavljenih obremenitvi s hrupom, ki je presegala mejno vrednost 55 dB, njen glavni povzročitelj pa je bil cestni promet;

J.

ker so kakovostne prevozne storitve temeljnega pomena za ljudi, ki živijo v mestih, saj je treba zadostiti njihovim potrebam po mobilnosti, povezanimi z njihovim poklicnim življenjem, izobraževanjem, turizmom in dejavnostmi v prostem času; ker lahko trajnostna mobilnost v mestih prispeva k manjši porabi energije, čistejšemu zraku in manjši obremenitvi s hrupom, manjšemu številu nesreč in zastojev v prometu ter manjši rabi zemljišč in pozidavi tal;

K.

ker so ciljno usmerjeni ukrepi za trajnostno mobilnost v mestih možni in so tudi nujni za dosego ciljev EU in izvrševanje zakonodaje na področju prometa in okolja;

L.

ker bi morala EU ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti v podporo lokalnim ukrepom pomagati razviti celosten dolgoročni pristop k mobilnosti v mestih, s katerim se bodo zmanjšali onesnaženost, zastoji in hrup, ki jih povzroča promet, in število nesreč v cestnem prometu ter se bo zagotovila podpora mestom ter omogočilo boljše informiranje, usklajevanje in sodelovanje med državami članicami EU;

M.

ker je pomembno poudariti pomen javnega prevoza za gospodarske dejavnosti v mestih, tudi v prikrajšanih predelih, in priznati njegove socialne koristi, saj na primer pomaga v boju proti revščini in socialni izključenosti ter zagotavlja dostop do delovnega mesta za vse državljane;

N.

ker je kakovosten in enostaven javni prevoz najboljše sredstvo za odvračanje od uporabe zasebnega prevoza in eden od najboljših načinov za zmanjšanje prometnih zastojev;

O.

ker 73 % evropskih državljanov meni, da je varnost v cestnem prometu resna težava v mestih, in ker se na cestah na mestnih območjih zgodi več kot 30 % nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami, kar pogosto vključuje ranljive udeležence v cestnem prometu in pešce;

P.

ker se 38 % vseh nesreč s smrtnim izidom zgodi na mestnih območjih in 55 % na medmestnih cestah, pri čemer so pogoste žrtve kolesarji in drugi ranljivi udeleženci v cestnem prometu, in ker so nesreče povezane z visoko koncentracijo vozil in veliko hitrostjo;

Q.

ker je trajnostni promet v mestih del širše politike trajnostnega načrtovanja rabe prostora in ker lahko zelene površine v mestih deloma zmanjšajo onesnaženost zaradi cestnega prometa;

R.

ker uporaba alternativnih pogonskih in prevoznih sredstev vključuje razvoj potrebne infrastrukture, prizadevati pa si je tudi treba za drugačne navade ljudi na področju mobilnosti;

S.

ker se mesta in druga večja mestna območja kot pomembni centri gospodarske dejavnosti in inovacijski centri v novi strategiji TEN-T upravičeno priznavajo kot osrednja vozlišča, pole tega so glavni člen v prometni verigi za potnike in tovor;

T.

ker lahko večmodalna omrežja in vključitev različnih načinov prevoza in storitev na mestnih območjih in njihovi okolici pripomorejo k izboljšanju učinkovitosti potniškega in tovornega prometa, s tem pa tudi k zmanjšanju emisij ogljika in drugih škodljivih emisij;

U.

ker so se voditelji držav in vlad leta 2012 na konferenci OZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) obvezali, da bodo podpirali razvoj trajnostnih prometnih omrežij (12);

V.

ker enotna rešitev, ki bi bila ustrezna za vsa mestna območja, ne obstaja in se posamezna mesta v Evropski uniji soočajo s posebnimi razmerami in potrebami, zlasti v zvezi z geografskimi in podnebnimi pogoji, demografsko strukturo, kulturnimi tradicijami in drugimi vidiki;

W.

ker sta mobilnost v mestih in upravljanje mestnega prometa v pristojnosti lokalnih in regionalnih organov, ki na svojem območju te javne politike oblikujejo in izvajajo v povezavi z veljavnim nacionalnim okvirom in agendo EU za mesta;

X.

ker je zaskrbljujoče, da Komisija razmišlja o razvoju prometnih konceptov na evropski ravni, ki bi jih nato morali prilagoditi razmeram v posameznih državah članicah; ker bi bilo treba ob upoštevanju potrebe po skupnih normah in standardih namesto tega pristopa od zgoraj navzdol uporabiti pristop od spodaj navzgor, ki bi vključeval vzporedno preskušanje na kraju samem, kar bi spodbudilo inovacije; ker bi bilo zato treba odločno podpreti oblikovanje platform, v okviru katerih bi si lokalni deležniki izmenjevali izkušnje in tako širili uspešne modele;

1.

poudarja, da so bila dosedanja prizadevanja na evropski ravni in v številnih mestih uspešna in da bi jih bilo treba nadaljevati, zato pozdravlja omenjeno sporočilo Komisije o mobilnosti v mestih;

2.

poudarja, da je prostorsko načrtovanje najpomembnejša stopnja pri oblikovanju pretočnih in varnih prometnih omrežij, ki so dolgotrajna in imajo dejanski učinek na obseg prometa in njegovo razporeditev; opozarja, da je treba varnost vedno obravnavati kot ključni element urbanističnega načrtovanja;

3.

je prepričan, da sta informiranje državljanov EU, trgovcev na drobno, prevoznikov tovora in drugih deležnikov s področja mobilnosti v mestih ter posvetovanje z njimi ključna za preglednejše načrtovanje, razvoj in odločanje; poudarja, da bi morale biti te informacije javne in zlahka dostopne; opozarja, da je zaželeno spodbujati sodelovanje med ustreznimi deležniki in mesti na ravni EU z namenom izmenjave trajnostnih rešitev v zvezi z mobilnostjo;

4.

je prepričan, da so dolgoročni načrti za trajnostno mobilnost v mestih, podprti z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, pomembno sredstvo za zagotavljanje ustreznih in varnih rešitev v zvezi z mobilnostjo za vse državljane; poziva pristojne organe, naj v načrtih za trajnostno mobilnost v mestih upoštevajo posebne potrebe v zvezi s povezavami za osebe z omejeno mobilnostjo; poudarja, da je za te osebe ključna infrastruktura brez ovir; poudarja, da morajo načrti za trajnostno mobilnost v mestih zajemati posebne strategije za varnost v cestnem prometu in zagotavljati varno infrastrukturo z dovolj prostora za najranljivejše udeležence v cestnem prometu;

5.

poudarja pomen načrtov za trajnostno mobilnost v mestih za doseganje ciljev EU v zvezi z emisijami CO2, hrupom, onesnaženostjo zraka in zmanjšanjem nesreč; meni, da je oblikovanje teh načrtov pomemben element, ki bi ga bilo treba upoštevati pri financiranju projektov EU na področju mestnega prometa, in da bi lahko s financiranjem EU in informacijsko podporo zagotovili spodbude za oblikovanje in izvajanje teh načrtov; poziva Komisijo, naj pristojnim organom zagotovi potrebno svetovanje in tehnično podporo pri oblikovanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih;

6.

spodbuja organe v državah članicah, naj pripravijo načrte za trajnostno mobilnost v mestih, v katerih se prednost namenja načinom prevoza z nizkimi emisijami, vključno z električnim pogonom in vozili na alternativna goriva, in ki vključujejo inteligentne prometne sisteme; podpira uvedbo prometnih con in intermodalnih platform, kjer se prednost namenja uporabi javnega prevoza;

7.

spodbuja države članice in evropska mesta, naj oblikujejo politiko parkiranja (ponudba parkirnih prostorov, uporaba inteligentnih parkirnih sistemov in določanje ustreznih cen), ki je lahko del celotne mestne politike, in naj si obenem bolj prizadevajo za razvoj funkcionalnih intermodalnih vozlišč, ki omogočajo različne storitve prevoza in nemoteno povezovanje prevoznih rešitev, kot so skupinski prevoz, skupni prevoz, prevoz s kolesom in najem vozil; poziva k boljši povezanosti primestnih parkirišč z železnico in javnim prevozom, na primer z možnostjo „parkiraj in se pelji“; poudarja, da je treba odpraviti pomanjkljivosti pri omogočanju pogojev za invalide;

8.

poudarja, da bi morali glede na to, da je treba zmanjšati negativni vpliv na okolje zaradi odvisnosti prometnega sistema EU od nafte (večinoma od nafte in stranskih proizvodov), evropske strukturne in investicijske sklade sistematično uporabljati za pripravo in izvajanje celostnih in vključujočih načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, da bi dopolnilni in vzajemno okrepili ukrepe za mobilnost v mestih v širšem okviru prostorskega načrtovanja, pri tem pa ne bi ustvarjali nove potrebe po prevozu s prekomerno uporabo avtomobila, in sicer s poudarkom na celostnem prometnem sistemu, ki temelji na sodelovanju med posameznimi vrstami prevoza;

9.

je trdno prepričan, da bi bilo treba prek platforme komisije o načrtih za trajnostno mobilnost v mestih ponuditi trdno podporo mestom in regijam pri snovanju in izvajanju načrtov za trajnostno mobilnost v mestih; poudarja, da je treba pri naložbah v mobilnost v mestih upoštevati vsa mesta ne glede na velikost ter osrednjo vlogo, ki jo imajo evropska mesta in regije pri spodbujanju in promoviranju trajnostne mobilnosti v mestih; poziva k vključitvi predstavnikov lokalnih in regionalnih organov različnih velikosti ter predstavnikov različnih deležnikov (npr. združenj kolesarjev) v evropsko platformo in skupino strokovnjakov držav članic za mobilnost in promet v mestih;

10.

poudarja, da bi morali biti načrti za trajnostno mobilnost v mestih skladni z veljavno agendo in cilji EU, zlasti tistimi o modalnem prehodu s cestnega na železniški promet, določenimi v beli knjigi leta 2011;

11.

poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj opravijo oceno in revizijo načrtov za mobilnost v mestih v skladu s krovnimi cilji in cilji strategije Promet 2050;

12.

zlasti opozarja na številne negativne učinke sedanjega prometnega modela na temeljne elemente naravnega okolja, vključno z zrakom, vodo in prstjo, ter na različne ekosisteme;

13.

je prepričan, da ima onesnaževanje zraka lokalno, regionalno, nacionalno in čezmejno razsežnost in je zato potrebno ukrepanje na vseh ravneh upravljanja; zato poziva h krepitvi pristopa upravljanja na več ravneh, kjer vsi akterji prevzamejo odgovornost za ukrepe, ki jih je mogoče in treba sprejeti na posamezni ravni;

14.

poziva mesta, naj skrbno ocenijo potrebe državljanov in podjetij ter posebnosti posameznih vrst prometa, da se zagotovi trajnostna mobilnost v mestih, ter naj sprejmejo potrebne ukrepe za boljšo kakovost življenja v mestih, med drugim s spodbujanjem modalnega prehoda na trajnostne vrste prometa, vključno s hojo in kolesarjenjem, in promoviranjem integrirane intermodalne in/ali somodalne politike;

15.

poziva lokalne organe, naj pri oblikovanju načrtov za mobilnost upoštevajo dobrobit državljanov; zlasti poziva pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje hrupa v mestih, ki ga povzroča promet;

16.

spodbuja pristojne organe, naj v skladu s previdnostnim načelom in načelom sorazmernosti sprejmejo preventivne ukrepe, da bi se izboljšala kakovost zraka v mestih in da bi zagotovili, da koncentracija onesnaževal ne bo presegla ravni, ki je določena v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije; v ta namen podpira vzpostavitev območij z nizkimi emisijami; poudarja, da morajo pristojni organi državljanom ponuditi varne in zdrave rešitve v zvezi z mobilnostjo; meni, da bi lahko te rešitve temeljile na cenovno sprejemljivih, pametnih, zanesljivih in dostopnih sistemih javnega prevoza; spodbuja države članice, pa tudi lokalne organe, naj preučijo, ali obstaja tveganje, da bi se ravni iz smernic Svetovne zdravstvene organizacije presegle, in naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje dostopa do javnega prevoza, na primer z izmeničnim prometom;

17.

opozarja, da je potreben celosten pristop k onesnaženosti zraka v evropskih mestih; zato poziva Komisijo, naj predlaga učinkovite ukrepe, ki bodo državam članicam omogočali skladnost z direktivo o kakovosti zunanjega zraka (Direktiva 2008/50/ES), in sicer naj v okviru direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij določi učinkovite in ambiciozne zgornje meje emisij za leti 2025 in 2030 ter naj zagotovi večjo usklajenost ukrepov na podlagi te direktive z določitvijo ambicioznih standardov emisijskih vrednosti za avtomobile za leti 2025 in 2030 v okviru pravočasne revizije Uredbe (ES) št. 443/2009 v zvezi z emisijami CO2 in avtomobili ter z določitvijo jasnega časovnega okvira za izvajanje preskusov dejanskih emisij, ki nastajajo med vožnjo, za osebna vozila;

18.

poziva Komisijo, naj v posameznih načrtih držav članic oceni namestitve postaj za merjenje in spremljanje onesnaženosti zraka v večjih mestnih aglomeracijah s slabšo kakovostjo zraka, saj se je treba zavedati, da so podatki zaradi neustrezne namestitve postaj zelo pogosto napačni, kar lahko ogrozi javno zdravje;

19.

je seznanjen z vedenjskimi spremembami na področju lastništva in uporabe vozil (soupraba vozil in skupni prevoz); spodbuja Komisijo, naj razvija in podpira prometne sisteme, ki vključujejo skupinske in javne oblike mobilnosti;

20.

meni, da bi morala Komisija oceniti, kako utegnejo nove oblike mobilnosti, ki temeljijo na modelu ekonomije delitve, vključno s skupnim prevozom, vplivati na družbo; meni, da bi si morale države članice, kar zadeva mobilnost in promet, na nacionalni ravni prizadevati za koncept skupnih mest (shareable city), saj bi to lahko koristilo državljanom, zlasti v manjših in srednje velikih mestih z manjšim omrežjem javnega prevoza, in bi morda omogočilo razvoj vzajemnih rešitev v zvezi z mobilnostjo;

21.

poudarja, da je visoko razvit, učinkovit, cenovno sprejemljiv, varen in dostopen javni prevoz sestavni del trajnostnega razvoja mest; je prepričan, da lahko ima zanesljiv javni prevoz pomembno vlogo za zmanjšanje zastojev, onesnaženosti zraka in hrupa v mestih; zato poziva države članice, naj promovirajo javni prevoz, da bi se do leta 2030 povečala njegova uporaba; poleg tega spodbuja nacionalne in lokalne organe, naj spodbujajo razpoložljivost digitalnih storitev v javnem prevozu in na postajah, podpirajo razvoj inovativnih oblik mobilnosti ter uvajajo inteligentne prometne rešitve in druge najsodobnejše tehnologije; poudarja, da mora novi spletni sistem za souporabo avtomobila, skupni prevoz in skupinski avtomobilski prevoz bolje izkoristiti obstoječe vire in pomagati zmanjšati število avtomobilov v mestih; priznava pomen evropskih satelitskih navigacijskih programov Galileo in EGNOS ter visokohitrostnih mobilnih omrežij; podpira oblikovanje regulativnega okvira, ki bo omogočal uporabo novih oblik mobilnosti in nove modele delitve, s katerimi bo mogoče bolje izkoristiti obstoječe vire;

22.

poudarja pomen obveščanja javnosti o ponudbi javnega prevoza v mestih, pri čemer je treba upoštevati tudi jezikovne potrebe turistov in koristi trajnostne turistične politike; spodbuja lokalne organe, naj na internetu in na zadostnem številu zaslonov v mestih zagotovijo informacije v realnem času; poziva javne organe in prevoznike, naj v javnem prevozu in na postajah izboljšajo razpoložljivost brezplačnih digitalnih storitev;

23.

poudarja socialne prednosti tirnega javnega prevoza v obliki dostopnosti mestnih območij, prenove mest, socialne vključenosti in izboljšanja podobe mest;

24.

priznava kakovost in raznolikost delovnih mest, ki jih nudijo javni prevozniki ter z njimi povezane prednosti za gospodarstvo; poziva Komisijo, naj spremlja in oceni prispevek javnega prevoza k ustvarjanju zelenih delovnih mest in k strategijam zelene rasti na nacionalni in evropski ravni;

25.

poziva države članice, naj ob upoštevanju lokalnih pristojnosti uvedejo učinkovite ukrepe na področju varnosti javnega prevoza;

26.

opominja, da ima nemotorizirana mobilnost posameznikov, na primer hoja in kolesarjenje, največji potencial za dosego nevtralnosti z vidika CO2;

27.

spodbuja države članice, naj pregledajo svoje strategije in izboljšajo nemotroiziran promet, da bodo izpolnile konvergenčne interese izboljšanja mobilnosti in mestnega okolja; poziva države članice, naj po potrebi spodbujajo vožnjo s kolesi, med drugim z določitvijo ambicioznih ciljev za delež kolesarjev do leta 2030, in naj izboljšajo pogoje za pešce in kolesarje;

28.

spodbuja Komisijo in države članice, naj ozaveščajo o kolesarjenju in drugih vrstah prometa ter tako prispevajo k modalnemu prehodu na trajnostne vrste prometa, poleg tega naj še naprej podpirajo kampanjo o evropskem tednu mobilnosti; poziva mesta, naj v povezavi z javnim prevozom organizirajo sisteme izposoje koles; pozdravlja pobude na nacionalni, regionalni in lokalni ravni za promocijo in organiziranje kampanj „nedelja brez avtomobila“ in „dan koles“ na ravni EU, da bi se izboljšala kakovost zraka v mestih;

29.

spodbuja zasebna podjetja, uprave in institucije EU, naj dodatno izboljšajo storitve upravljanja mobilnosti za svoje člane, uslužbence in obiskovalce; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo politike, namenjene spodbujanju podjetij, da zmanjšajo vožnje na delovno mesto in z njega, med drugim tako, da omogočijo in promovirajo delo na daljavo ter spodbujajo uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter videokonferenc; meni, da imajo ukrepi za mobilnost, kot so ukrepi, ki jih usklajuje Evropska platforma za upravljanje mobilnosti (EPOMM), velik potencial za reševanje prometnih zastojev v mestih in zagotavljanje dostopnosti za vse;

30.

spodbuja države članice in lokalne organe, naj v postopkih javnih naročil opredelijo zahteve glede okoljske učinkovitosti, zlasti ob nakupih vozil za javni prevoz ali vozil, ki jih uporabljajo javni organi;

31.

meni, da sta energetska učinkovitost in uporaba nizkoogljičnih in obnovljivih virov energije ključnega pomena za doseganje trajnostne mobilnosti v mestih, pa tudi za izboljšanje okoljskih pogojev, ter da bi bilo treba pri sprejemanju ukrepov za doseganje ciljev EU glede emisij CO2 in prihrankov energije spoštovati tehnološko nevtralnost;

32.

spodbuja države članice, naj podpirajo cilje iz bele knjige o prometu v zvezi z zmanjšanjem števila avtomobilov na konvencionalno gorivo v mestnem prometu za polovico do leta 2030 in popolno odpravo njihove uporabe v mestih do leta 2050; poziva mesta, naj spodbujajo in podpirajo prehod na alternativna prevozna sredstva in vozila, ki manj onesnažujejo okolje, pri čemer je treba upoštevati dejanski ogljični odtis, da bi dosegli cilje EU o 60-odstotnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2050; pozdravlja pobude o združevanju različnih vrst potniškega prometa;

33.

opozarja na pomen uporabe električnih vozil in vozil na alternativna goriva (biogoriva druge in tretje generacije, vodik, ki temelji na obnovljivih virih, stisnjeni zemeljski plin in utekočinjeni zemeljski plin) za zmanjšanje emisij v mestih; želi spomniti na določbe iz Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva in spodbuja države članice, naj v tesnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi ter industrijo s tega področja hitro razvijejo to infrastrukturo, zlasti ob vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T); poziva javni in zasebni sektor k spodbujanju namestitve polnilnih naprav na skupnih parkiriščih;

34.

poziva Komisijo ter nacionalne in lokalne organe, naj po možnosti spodbujajo celinsko plovbo kot celostno rešitev za mehko mobilnost v mestih;

35.

poudarja pomen pristopa od spodaj navzgor; zato na primer odločno podpira konvencijo županov s 6 000 podpisniki o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in pozdravlja poziv komisarja Caneteja z dne 13. oktobra 2015 v Bruslju za bolj ambiciozno konvencijo; podpira Komisijo pri prevzemanju pozitivne vloge dejavnega pospeševalca pri takih pobudah;

36.

poziva Komisijo in države članice, naj med najpomembnejše točke dnevnega reda 21. podnebne konference v Parizu decembra 2015 uvrstijo ambiciozne ukrepe za trajnostno mobilnost v mestih; spodbuja Komisijo, naj dejavno podpre pobude programa ukrepov za integrirano trajnostno mobilnost v mestih;

37.

želi spomniti, da je zaradi inteligentnih prometnih sistemov mobilnost varnejša, učinkovitejša, okolju prijaznejša in bolj pretočna, zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja na področju teh sistemov, tudi kar zadeva inovacije in izvajanje na področju zagotavljanja informacij v realnem času, visokoavtomatiziranih vozil, pametne infrastrukture in inteligentnih sistemov prometne signalizacije; opozarja na pomen teh sistemov za zagotavljanje točnih podatkov o prometu in potovanju v realnem času in zato poziva Komisijo, naj se v digitalni agendi osredotoči na mobilnost v mestih; spodbuja deležnike, naj tesneje sodelujejo pri razvoju medobratovanih in integriranih storitev na področju mobilnosti, kot so večmodalni javni prevoz, skupna mobilnost in integrirani intermodalni sistemi za izdajanje vozovnic; poziva Komisijo, naj prednost nameni razvoju inovativnih aplikacij in novih tehnologij, s katerimi bodo lahko uporabniki cest bolj proaktivni v prometnem sistemu, saj bodo lahko prevzeli vlogo razvijalcev in proizvajalcev podatkov, kar bo pripomoglo k vzpostavitvi platform za storitve na področju mobilnosti v skladu s pravili EU in varstvom podatkov;

38.

spodbuja vse strani, naj v celoti izrabijo možnosti uporabe podatkov in digitalizacije in s pomočjo deregulacije spodbujajo nove poslovne modele;

39.

poziva Komisijo in države članice, naj podprejo raziskovalne programe za nove tehnologije, nove poslovne modele in nove primere prakse integrirane trajnostne mobilnosti v mestih in logistiko v mestih; podpira prednostne naloge programa Obzorje 2020 v zvezi z družbenimi izzivi za pameten, zelen in integriran promet in mobilnost v mestih, pa tudi oblikovanje pobud, kot je „mobilnost kot storitev“ (MAAS), po vsej Evropi; meni, da je treba v okviru programa Obzorje 2020 spodbuditi raziskave in inovacije na področju kakovosti življenja, trajnostnih delovnih mest, demografskih vprašanj, sprememb za aktivno mobilnost, okolja in podnebnih ukrepov; meni, da bi morala Komisija upoštevati te prednostne naloge, zagotoviti dovolj sredstev EU za prihodnje raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju mestnih železniških sistemov in povečati uspešnost trajnostnih prometnih rešitev;

40.

ugotavlja, da se s temeljitimi varnostnimi predpogoji ter naprednim upravljanjem prometa in hitrosti izrazito zmanjšuje število prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi poškodbami v mestih; poudarja, da varnostne sile z nalogo upravljanja in nadzora prometa ter z doslednim izvajanjem pregledov kršitve prometne varnosti, kot so prehitra vožnja, vožnja pod vplivom alkohola, drog in zdravil ter uporaba mobilnih telefonov ter drugih komunikacijskih in informacijskih naprav med vožnjo, prispevajo k zmanjšanju števila nesreč v cestnem prometu v mestih;

41.

poziva države članice in lokalne organe, naj ob upoštevanju lokalnih pogojev ponovno pretehtajo upravljanje hitrosti do leta 2020 in zagotovijo varnost, med drugim na stanovanjskih območjih ter v okolici šol, vzgojnih ustanov in socialne infrastrukture, ter naj preučijo razvoj in oblikovanje varnejše cestne infrastrukture; poziva države članice in lokalne organe, naj uporabijo vse sodobne rešitve, vključno z naprednim inteligentnim upravljanjem prometa, da zagotovijo varnost za vse udeležencev v cestnem prometu, tudi za pešce; spodbuja evropska mesta k izmenjavi najboljše prakse na področju varnostnega upravljanja;

42.

meni, da je za reševanje problema zastojev in okoljskih težav v mestih nadvse pomemben razvoj inovativnih, trajnostnih in okolju prijaznih strategij mestne logistike, pri katerem sodelujejo zasebni in javni akterji; meni, da bi morala ta logistika temeljiti na trajnostnih vrstah prometa; poziva k bolj optimizirani dobavni verigi na mestnih področjih, ki bo temeljila na novih stroškovno učinkovitih vrstah dejavnosti, tehnologije in poslovnih modelov; opozarja na pomen načrtov za trajnostno mobilnost v mestih, ki zajemajo somodalne logistične strategije, in poudarja, da je treba v logistične strategije in načrte za trajnostno mobilnost v mestih po potrebi vključiti železnice, čisto celinsko plovbo in pristanišča; poziva pristojne organe, naj po možnosti zmanjšajo promet težkih tovornih vozil v mestnih središčih;

43.

opozarja, da se gosto naseljena in druga območja, kot so nakupovalna središča, soočajo s težavami povečanega prometa in zastojev, in poudarja pomen učinkovitih in celovitih politik načrtovanja za povezavo teh območij z učinkovitim javnim prevozom in pametnimi storitvami dostave na domu;

44.

poziva Komisijo, naj oblikuje politike, s katerimi bi panogo tovornega prometa spodbudila k očiščenju voznega parka, lokalne oblasti pa k zagotavljanju podpore in/ali spodbud za operaterje, da bodo ti tovorni promet v mestu bolj trajnostno naravnali; želi spomniti, da lahko imajo železniški promet in druge bolj trajnostne vrste prometa skupaj z dobro načrtovanimi prestopi in logistiko pomembno vlogo pri dostavi blaga na mestno obrobje;

45.

poudarja, da bi morala biti ocena stroškov in koristi naložb usmerjena v maksimizacijo zunanjih družbenih koristi in minimizacijo zunanjih stroškov, ki izvirajo na primer iz podnebnih sprememb, nesreč, zdravja, hrupa, onesnaženja zraka in uporabe prostora;

46.

poudarja, da bi morala mobilnost v mestih prispevati k ciljem EU v zvezi z učinkovitostjo virov, zlasti tistim, ki so vezani na krožno gospodarstvo, ter bi morala biti vanje popolnoma vključena;

47.

opozarja, da bi lahko bilo določanje cestnin in parkirnin v mestih, ki bi temeljilo na nediskriminaciji, interoperabilnosti in načelu, da onesnaževalec plača, del integrirane politike mobilnosti v mestih;

48.

opozarja na načelo uporabe prihodkov pri zaračunavanju cestnin in poziva, naj se po potrebi del prihodkov od uporabe cestne infrastrukture (cestnine in/ali evrovinjete) nameni za trajnostno mobilnost v mestih;

49.

meni, da bi se morala mobilnost v mestih odražati v ukrepih instrumenta za povezovanje Evrope/vseevropskega prometnega omrežja, če je to primerno in skladno z zakonodajo TEN-T, vključno s podporo mestnim vozliščem in vključitvijo načrtov za mobilnost za čezmejna mesta, saj to spodbuja gospodarski in družbeni razvoj ter podpira večjo dostopnost; meni, da bi se z učinkovitim medsebojnim povezovanjem različnih vrst prometa in prometnih omrežij, vključno s primestnimi in medregionalnimi omrežji, izboljšala mobilnost državljanov; podpira razvoj integriranih sistemov za izdajo vozovnic, s čimer bi se povečala dostopnost javnega prevoza;

50.

poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj za mestna vozlišča izkoristijo nove možnosti financiranja mestnih projektov v okviru instrumenta za povezovanje Evrope; želi spomniti, da v okviru instrumenta za povezovanje Evrope obstaja možnost financiranja projektov za ustvarjanje sinergije, s posebno stopnjo sofinanciranja za prometne projekte na področju energije in telekomunikacij, ter da ima ta možnost velik potencial za mestne projekte; poziva Komisijo, naj pri pregledu proračuna Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada predvidi ustrezna sredstva EU za projekte trajnostne mobilnosti v mestih; poziva pristojne organe, naj zagotovijo močne povezave med pametno in trajnostno politiko mobilnosti v mestih in projekti mobilnosti v mestih, ki se financirajo s sredstvi EU, in opredelijo jasne cilje in kazalnike uporabe, da bi se preprečila nezadostna uporaba projektov, kar bi ogrozilo gospodarske in socialne koristi; priznava, da so potrebne nove oblike trajnostnega financiranja za javni prevoz, ki bodo omogočale ekološko trajnost, digitalizacijo, dostopnost, spodbujanje gospodarstva na mestnih območjih in ustvarjanje novih delovnih mest;

51.

opozarja, da je bil nedavno sprejet Evropski sklad za strateške naložbe in da so v okviru tega instrumenta posebno pozornost in poudarek dobile horizontalne prednostne naloge in projekti za pametna in trajnostna mesta; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo projekte trajnostne mobilnosti v mestih, razvijejo potrebno sinergijo med različnimi viri in programi financiranja ter vzpostavijo povezave med mobilnostjo v mestih, novo digitalno agendo in energetsko unijo;

52.

poudarja pomen krepitve zmogljivosti lokalnih organov in na primestnih območjih za razvoj in izvajanje integriranih razvojnih strategij, ki lajšajo sodelovanje med različnimi območji, s čimer se krepita medsebojna povezanost in dopolnjevanje;

53.

meni, da naložbe v trajnostni javni prevoz niso le odgovor na težave v zvezi z mobilnostjo v mestih, temveč vključujejo tudi elemente prenove mest, ki vplivajo na splošni gospodarski sistem mest in omogočajo oblikovanje zelenega mestnega okolja, pa tudi dostop do središč mešanih dejavnosti (komercialnih, bivalnih, prostočasnih, kulturnih in izobraževalnih); poudarja, da je dobra usklajenost mobilnosti in načrtovanja mest bistvena za večji učinek naložb;

54.

poziva, naj se pobude za zaposlovanje mladih ter drugi evropski strukturni in investicijski skladi uporabijo za spodbujanje zaposlovanja na področjih, ki spodbujajo trajnostno mobilnost v mestih; poudarja, da izvajanje projektov mobilnosti v mestih pozitivno vpliva na vse regije in njihove prebivalce, saj na ustreznih področjih spodbuja zaposlovanje na obstoječih in inovativnih delovnih mestih, tudi v poklicih, kjer primanjkuje delovne sile;

55.

poziva Komisijo, naj pripravi lahko dostopen pregled programov mobilnosti v mestih, ki jih EU sofinancira; nadalje zahteva, naj se na uporabniku prijazen način zagotovijo informacije o možnostih sofinanciranja prometnih projektov v mestih; poziva Komisijo, naj pri upravljanju projektov mobilnosti v mestih, ki jih financira EU, zagotovi, da: (a) bodo do začetka izvajanja projektov vzpostavljena orodja za spremljanje kakovosti storitev in ravni zadovoljstva uporabnikov, (b) bodo projekti mobilnosti v mestih vključeni v preudarno politiko mobilnosti in (c) da bodo zgoraj omenjene točke obravnavali tudi organi držav članic; poziva Komisijo, naj v okviru vmesnega pregleda izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov pripravi kvalitativno in kvantitativno analizo podpore kohezijske politike za trajnostno mobilnost v mestih;

56.

poziva države članice, naj spodbujajo upravljanje na več ravneh, da bi spodbudile sodelovanje med regionalnimi, nacionalnimi in evropskimi organi pri pripravi politik, tudi pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju mestnih politik, ki nedvomno vplivajo na mestna območja;

57.

se sklicuje na pobudo Komisije o mreži državljanov in meni, da je dobra podlaga za spodbujanje in podpiranje intermodalnih trajnostnih verig mobilnosti, ki temeljijo na hoji/kolesarjenju/javnem prevozu poleg souporabe avtomobilov/skupnega prevoza ter vožnje s taksiji;

58.

poziva Komisijo, naj promovira in spodbuja izmenjavo najboljše prakse in smernic za premagovanje izzivov na področju mobilnosti v mestih in lajšanje prenosa spretnosti in tehnologij na področju trajnostne mobilnosti, zlasti v korist javnosti in zasebnim deležnikom, ki razvijajo rešitve v zvezi s trajnostno mobilnostjo, ter zadrugam, vzajemnim družbam in nepridobitnemu sektorju; poziva Komisijo, naj vzpostavi mrežo trajnostne mobilnosti za zglede najboljše prakse pri prostorskem načrtovanju in rabi prostora; poleg tega poziva države članice, naj mesta spodbudijo k sodelovanju v evropskem partnerstvu za inovacije – pametna mesta in skupnosti; poziva Komisijo in države članice, naj začnejo kampanje ozaveščanja za spodbujanje mobilnosti, ki je učinkovita, trajnostna in manj odvisna od uporabe zasebnih vozil na konvencionalna goriva;

59.

podpira delo opazovalne skupine za mobilnost v mestih (Eltis) ter je prepričan, da bi bilo treba okrepiti komunikacijo o tej pobudi;

60.

pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi uskladila in povezala pobude EU na področju mobilnosti v mestih, kot so CIVITAS 2020 za raziskave in inovacije, opazovalna skupina za mobilnost v mestih za izmenjavo najboljše prakse in izkušenj ter platforma za načrte za trajnostno mobilnost v mestih; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za zmanjšanje razdrobljenosti in večjo usklajenost med ustreznimi pobudami in programi EU ter naj upošteva uspeh programov, kot sta URBAN in URBACT; poziva Komisijo, naj spodbuja organe v državah članicah, da vzpostavijo omrežja odličnosti na področju mobilnosti v mestih, nadaljujejo prizadevanja pri pobudi CIVITAS 2020 in državljane EU spodbujajo k sodelovanju pri tem projektu;

61.

je prepričan, da bi si bilo treba v razpravi o izvedbi prihodnjih politik mobilnosti še dodatno prizadevati za povezovanje in usklajevanje pilotnih projektov EU, na primer s pomočjo projektov CIVITAS, POLIS in Eltis, ter za vključitev mest z njihovimi praktičnimi izkušnjami in znanjem; v ta namen poziva Komisijo, naj pripravi lahko dostopen pregled programov mobilnosti v mestih, ki jih EU sofinancira; nadalje zahteva, da se – na uporabniku prijazen način – pojasni, kako za projekte mobilnosti v mestih pridobiti sofinanciranje EU; poudarja, da je treba poleg infrastrukture financirati tudi storitve informacijske tehnologije, procese spremljanja in medregionalne projekte ter da je treba za razvoj mestnih sistemov prihodnosti skleniti strateška partnerstva med industrijo in evropskimi mesti;

62.

priporoča tesno povezavo med načrti za mobilnost in trajnostno mobilnost ter drugimi pobudami, kot sta pobuda za pametna mesta in konvencija županov, ki sta usmerjeni k bolj trajnostnim in samooskrbnim mestom; meni, da lahko prostovoljne zaveze v okviru konvencije županov služijo kot izhodišče za posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi pri oblikovanju načrtov za mobilnost in trajnost, ki jih je mogoče stroškovno učinkovito oglaševati; pozdravlja pobudo CITIEs – Mesta prihodnosti: naložbe v Evropo in poziva Komisijo, naj obstoječe platforme uporabi za razvoj komunikacijskih orodij, ki bodo združevala deležnike na področju trajnostnega razvoja mest;

63.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.