EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.11.2015

COM(2015) 692 final

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

o ekonomski politiki euroobmočja

{SWD(2015) 700 final}

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

o ekonomski politiki euroobmočja

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 136 v povezavi s členom 121(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 , zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 , zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Gospodarsko okrevanje euroobmočja je še vedno zmerno 3 . Za ohranitev in krepitev rasti v euroobmočju so potrebna nenehna prizadevanja politike za podporo uravnoteženi prilagoditvi v zasebnem in javnem sektorju, izboljšanje zmogljivosti za prilagoditev ter srednjeročno in dolgoročno povečanje konkurenčnosti gospodarstva in potenciala za rast. Rast zavira zapuščina nedavnih gospodarskih in finančnih kriz, vključno s tekočim zunanjim uravnoteženjem, visokimi stopnjami javnega in zasebnega dolga, visoko brezposelnostjo ter vztrajno strukturno togostjo nacionalnih trgov dela in proizvodnih trgov. Naložbe so še vedno šibke zaradi teh dejavnikov, pa tudi zaradi drugih ozkih grl, na primer neugodnega poslovnega okolja, neučinkovite javne uprave in ovir pri dostopu do financiranja.

(2)Treba je okrepiti izvajanje daljnosežnih strukturnih reform, ki povečujejo produktivnost in potencial rasti, v skladu s prednostnimi nalogami politik, določenimi v letnem pregledu rasti za leto 2016 za vse države članice EU 4 . Če se strukturne reforme izvajajo v vseh državah članicah, je to lahko ugodno za euroobmočje kot celoto zaradi pozitivnih učinkov prelivanja, predvsem prek trgovinskih in finančnih poti. Kljub določenemu napredku pri reformah za izboljšanje odpornosti trgov dela so v euroobmočju še vedno velike razlike, zlasti v stopnjah dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih. Države članice, ki so pred začetkom krize izvedle celovite reforme trga dela in socialne zaščite, so v času gospodarskega upada lažje spodbujale zaposlovanje in ohranjale pravičnost. Te reforme obsegajo prožne in zanesljive pogodbene ureditve, celostne strategije vseživljenjskega učenja, učinkovite aktivne politike trga dela in sodobne sisteme socialne zaščite. Poleg tega se lahko z zmanjšanjem davčnega primeža stroškov dela, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, in zagotovitvijo pravičnih davčnih sistemov rezultati še izboljšajo.

(3)Z ustrezno pripravo in hitrim izvajanjem se lahko pripomore k reševanju obstoječih in preprečevanju novih neravnovesij v euroobmočju. Tematske razprave Euroskupine lahko z večjim poudarkom na določanju referenčnih meril, izvajanju dobrih praks in medsebojnem pritisku prispevajo k spodbujanju konvergence, da bi izboljšali uspešnost. Euroskupina bi morala zato še okrepiti tematske razprave o reformah na področjih, ki so bistvenega pomena za delovanje ekonomske in monetarne unije, ter redno spremljati izvajanje reform, ki jih izvajajo države članice euroobmočja, in napredek pri odpravljanju neravnotežij v okviru postopka v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem.

(4)Fiskalne politike so v ekonomski in monetarni uniji vprašanje ključnega skupnega interesa. Odgovorne fiskalne politike na nacionalni ravni, ki spoštujejo skupna fiskalna pravila, so bistvene za zagotovitev vzdržnosti dolga in delovanja fiskalnih stabilizatorjev, ki blažijo šoke v posameznih državah. Poleg tega je glede na velike učinke prelivanja med državami članicami euroobmočja pomembno tudi, da se doseže ustrezna fiskalna naravnanost na ravni euroobmočja kot celote in da se izogiba procikličnim fiskalnim politikam. Da bi to dosegli, je treba okrepiti usklajevanje fiskalnih politik v euroobmočju, pri tem pa v celoti spoštovati Pakt za stabilnost in rast. V tem kontekstu se zdi večinoma nevtralna skupna fiskalna naravnanost, ki se za euroobmočje pričakuje v letu 2016, ustrezna glede na splošno makroekonomsko okolje in navzdol usmerjena tveganja za gospodarsko rast. V letu 2017 bi morale fiskalne politike na podlagi napovedi za postopno zmanjšanje proizvodne vrzeli uravnotežiti potrebo po izogibanju procikličnosti in zmanjšanju javnega dolga, da se obnovijo fiskalne rezerve. To bi se moralo odražati pri pripravi posodobljenih programov za stabilnost spomladi 2016 ob upoštevanju najnovejših gospodarskih in fiskalnih gibanj. Fiskalne strategije še niso dovolj rasti prijazne. Kot je poudarjeno v priporočilih državam članicam euroobmočja iz poletja 2015 5 , bi morale države članice voditi tematske razprave o izboljšanju kakovosti in vzdržnosti javnih financ.

(5)Treba je dokončno vzpostaviti bančno unijo. Prvič, do 30. novembra 2015 je treba direktivo o sanaciji in reševanju bank v celoti prenesti v nacionalne zakonodaje vseh 28 držav članic. Drugič, brez odlašanja je treba vzpostaviti ustrezno premostitveno financiranje za reševanje bank, da bo mogoče plačilo potencialnih potreb po financiranju, ki bi se pojavile od 1. januarja 2016 dalje, iz Enotnega sklada za reševanje bank. Poleg tega bi se bilo treba v prehodnem obdobju čim prej dogovoriti o fiskalno nevtralni varovalni ureditvi za Enotni sklad za reševanje bank. In tretjič, za nadaljnji razvoj bančne unije je Komisija 24. novembra 2015 za države članice euroobmočja predlagala vzpostavitev evropskega sistema zajamčenih vlog 6 .

(6)Razmere na finančnih trgih so v euroobmočju glede na akomodativno naravnano monetarno politiko na splošno še vedno ugodne. Vendar pa slabi gospodarski temelji in visoka zadolženost zasebnega sektorja še naprej negativno vplivajo na povpraševanje po bančnih posojilih in s tem na gospodarsko rast. Bančne bilance so še naprej pod pritiskom zaradi visoke stopnje slabih posojil, kar ovira kreditiranje. Zaradi raznolikih in včasih neustreznih shem insolventnosti v EU je upočasnjeno zmanjševanje dolga zasebnega sektorja, kar ovira naložbe.

(7)Ne glede na nedavne dosežke pri krepitvi strukture ekonomske in monetarne unije je treba še zagotoviti njeno dokončanje. Poročilo petih predsednikov iz junija 2015 določa načrt za dokončanje ekonomske monetarne unije najpozneje do leta 2025 7 . Evropska komisija je 21. oktobra 2015 na podlagi poročila sprejela prvi niz nadaljnjih predlogov 8 . Države članice euroobmočja bi morale skupaj prevzeti odgovornost za predlagane ukrepe ter pohiteti z izvajanjem kratkoročnih in srednjeročnih pobud za dokončanje ekonomske in monetarne unije. Za nadaljnje spodbujanje konvergence v euroobmočju predlogi vključujejo ukrepe za okrepitev razsežnosti euroobmočja v okviru evropskega semestra, med drugim z zgodnejšo objavo priporočil za euroobmočje, da bi že zgodaj v postopku določili skupne izzive in pripravili podlago za oblikovanje priporočil za posamezne države članice euroobmočja, ki bodo sprejeta pozneje v okviru evropskega semestra –

PRIPOROČA, da države članice euroobmočja v obdobju 2016–2017 posamično in skupno znotraj Euroskupine ukrepajo tako, da:

1.Izvajajo politike, ki podpirajo okrevanje, spodbujajo konvergenco, pospešujejo odpravo makroekonomskih neravnotežij in izboljšujejo zmogljivosti za prilagoditev. V ta namen bi morale države članice, zlasti tiste z visokimi ravnmi zasebnega in zunanjega dolga, izvesti reforme za spodbujanje produktivnosti in ustvarjanje delovnih mest, povečanje konkurenčnosti in izboljšanje poslovnega okolja. Države članice z velikimi presežki na tekočih računih bi morale prednostno izvesti ukrepe, ki pomagajo usmerjati presežne prihranke v domače gospodarstvo, da bi spodbudile domače naložbe.

2.Izvajajo reforme, ki združujejo (i) prožne in zanesljive pogodbe o zaposlitvi, ki spodbujajo prehode na trgu dela in preprečujejo dvotirni trg dela; (ii) celostne strategije vseživljenjskega učenja; (iii) učinkovite politike za pomoč brezposelnim pri ponovnem vključevanju na trg dela; (iv) sodobne sisteme socialne zaščite, ki podpirajo tiste, ki potrebujejo pomoč, in zagotavljajo spodbude za vključevanje na trg dela, ter (v) odprte in konkurenčne proizvodne trge in trge storitev. Zmanjšajo davčni primež stroškov dela, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, na proračunsko nevtralen način, da bi spodbudile ustvarjanje delovnih mest.

3.V letu 2016 ohranjajo načrtovano pretežno nevtralno fiskalno naravnanost. Do leta 2017 zmanjšajo javni dolg, da bi obnovile fiskalne rezerve, ter se izogibajo procikličnosti, pri tem pa v celoti spoštujejo Pakt za stabilnost in rast. Diferencirajo fiskalne napore posameznih držav članic ob upoštevanju njihovega položaja glede na zahteve iz Pakta za stabilnost in rast, njihovih potreb po stabilizaciji ter učinkov prelivanja v državah euroobmočja. V ta namen proučijo fiskalno naravnanost euroobmočja še pred pripravo in predstavitvijo programov za stabilnost in osnutkov proračunskih načrtov.

4.Pospešujejo postopno zmanjševanje ravni slabih bančnih posojil in izboljšujejo postopke zaradi insolventnosti za podjetja in gospodinjstva. Države članice z visokimi ravnmi zasebnega dolga spodbujajo nadzorovano razdolževanje, tudi z omogočanjem lažje odprave nepoplačljivega dolga.

V Bruslju,

(1) UL L 209, 2.8.1997, str. 1.

(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(3) Komisijina napoved gospodarskih gibanj iz jeseni 2015.

(4) Letni pregled rasti za leto 2016.

(5) UL C 272, 18.8.2015, str. 98.

(6) COM(2015) 586 final, 24.11.2015.

(7) Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije, Poročilo Jeana-Clauda Junckerja v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem.

(8) http://ec.europa.eu/priorities/economic-monetary-union/docs/single-market-strategy/communication-emu-steps_en.pdf.