EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.11.2015

COM(2015) 572 final

SPOROČILO KOMISIJE

Stanje energetske unije 2015

{SWD(2015) 208}
{SWD(2015) 209}
{SWD(2015) 217 à 243}

1.     Uvod

„Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ 1 Evropske komisije je dala nov zagon za uresničitev prehoda na nizkoogljično, varno in konkurenčno gospodarstvo. Da bi ohranili zagon, to prvo poročilo o stanju energetske unije 2 obravnava napredek, dosežen v zadnjih devetih mesecih, in opredeljuje ključna vprašanja, ki jim bo treba v letu 2016, tj. ključnem letu za izvedbo energetske unije, nameniti posebno politično pozornost 3 . 

Čez nekaj dni se bodo svetovni voditelji zbrali v Parizu, da bi se dogovorili, kako se spopasti z enim od največjih izzivov človeštva: podnebnimi spremembami. Poročilo o stanju energetske unije poudarja prispevek Evrope k pariškim pogajanjem in se osredotoča na nadaljnje ukrepe. Evropa, ki je vodilna pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, mora po pariški konferenci – z izvajanjem ciljev na področju energije in podnebnih sprememb do leta 2030 ter usklajeno diplomacijo na področju energije in podnebnih sprememb – še naprej zagotavljati, da vse države nadalje ukrepajo glede svojih zavez.

Ta prehod je zelo pomemben za podjetja. Vodilna evropska podjetja spreminjajo svoje poslovne modele. Energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost ustvarjata delovna mesta v Evropi, ki zahtevajo nova znanja in spretnosti ter naložbe. Številne spremembe, povezane s tem prehodom, se bodo zgodile v mestih in občinah; ko naša mesta postanejo pametnejša, postanejo ključni akterji, ki omogočajo politike EU na področju trajnostne energije.

Trg električne energije in trg plina še vedno ne delujeta tako, kot bi morala. Da bi bil prehod v nizkoogljično gospodarstvo in družbo uspešen in socialno pravičen, ga morajo državljani še bolj sprejeti za svojega, izkoristiti nove tehnologije in večjo konkurenčnost, da si znižajo stroške, ter dejavneje sodelovati na trgu.

Zaradi geopolitičnih dogodkov v naši neposredni bližini je energetika leta 2015 ostala visoko na dnevnem redu. Energetska varnost, učinkovitost, razvoj infrastrukture, dokončanje notranjega energetskega trga in trajnost so neločljivo povezani z obravnavanjem teh izzivov. Drugi seznam projektov skupnega interesa določa tiste projekte, ki so nujno potrebni za doseganje naših ciljev energetske politike.

Poročilo o stanju energetske unije predstavlja temeljne gradnike za izvedbeni mehanizem, ki vodi v predvidljivejše, preglednejše in stabilnejše politike. Smernice o integriranih nacionalnih načrtih na področju energije in podnebnih sprememb državam članicam zagotavljajo podlago za razvoj integriranih nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb za obdobje 2021–2030. Predlagana metodologija v zvezi s ključnimi kazalniki bo prvi korak za merjenje in spremljanje uresničevanja energetske unije.

V zadnjih mesecih je Komisija obiskala številne države članice, da bi se o energetski uniji pogovarjala s širokim krogom deležnikov. Poleg tega so v vsaki državi članici potekale tehnične razprave. Ti stiki so Komisiji omogočili, da je pripravila oceno energetske unije za vsako državo članico in opredelila sklepe politike za vseh pet razsežnosti energetske unije.

2.    Razogljičenje gospodarstva 

Doseženi napredek

Gospodarstvo EU je trenutno ogljično najučinkovitejše veliko gospodarstvo na svetu. Zlasti uspešno je pri ločevanju gospodarske rasti od emisij toplogrednih plinov. Med letoma 1990 in 2014 se je skupni bruto domači proizvod EU povečal za 46 %, medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 23 %. EU je eno od samo treh velikih gospodarstev 4 , ki več kot polovico svoje električne energije proizvedejo brez emisij toplogrednih plinov 5 . 

Eden od ciljev strategije energetske unije je, da bi se še bolj odmaknili od gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih. Leta 2015 je bil dosežen napredek na treh področjih, ki so bistvena za ta prehod: trgovanje z emisijami, obnovljivi viri energije ter nadaljnje naložbe v nizkoogljične tehnologije in energijsko učinkovitost.

Dogovor o uvedbi rezerve za stabilnost trga, ki bo na voljo od leta 2019, bo okrepil sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Komisija je julija 2015 predstavila predlog za revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami. To je zadnji korak za zagotovitev ustreznosti sistema EU za trgovanje z emisijami, da se v celoti izkoristi kot glavni evropski instrument za doseganje cilja v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj zdaj predlog obravnavata prednostno.

Komisija je julija 2015 skladno s ciljem, da bi postali številka ena na področju obnovljivih virov energije, predložila posvetovalno sporočilo o novi zasnovi trga električne energije, katerega glavni cilj je pripraviti trg, ki bo ustrezal vse večjemu deležu obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije postajajo glavni vir energije. Že zdaj zadovoljijo potrebe 78 milijonov Evropejcev, zato je EU kot taka na pravi poti, da izpolni svoj cilj, tj. 20 % porabe končne energije iz obnovljivih virov do leta 2020.

Za prehod v nizkoogljično gospodarstvo bodo potrebne precejšnje naložbe, zlasti v elektroenergetska omrežja, proizvodnjo, energijsko učinkovitost in inovacije 6 . Proračun EU prispeva k uresničitvi te spremembe, saj cilje na področju podnebnih sprememb vključuje v vse ustrezne pobude politik, s čimer zagotavlja, da je vsaj 20 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 namenjenih podnebnim spremembam. To pomeni približno 180 milijard EUR v obdobju 2014–2020. Več kot 110 milijard EUR je na voljo prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Poleg tega so bili projekti trajnostne energije med prvimi projekti, za katere je bilo odobreno jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), zlasti na Danskem, Finskem, v Franciji, Španiji in Združenem kraljestvu.  

EU je marca 2015 predložila zavezujoči cilj, da se domače emisije iz celotnega gospodarstva do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 40 % v primerjavi s stopnjami iz leta 1990, in sicer na podlagi Komisijinega okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. EU je septembra 2015 dosegla dogovor o svojem stališču za podnebno konferenco v Parizu (COP21) 7 . Potrjena je bila pripravljenost EU za pogajanja o ambicioznem, zavezujočem in preglednem globalnem podnebnem dogovoru, ki določa jasno opredeljeno pot za omejitev dviga povprečne temperature na svetovni ravni pod 2 °C. V trenutku sprejetja tega poročila o stanju energetske unije je več kot 160 držav, ki ustvarijo več kot 90 % trenutnih svetovnih emisij, predstavilo svoj načrtovani prispevek na nacionalni ravni. Obseg teh prispevkov je brez primere in bo pomenil znatno zmanjšanje emisij po vsem svetu, kar pomeni premik od „ukrepanja nekaterih“ v skladu s Kjotskim protokolom k „ukrepanju vseh“.

Za doseganje teh ciljev bo potrebno nadaljnje drzno ukrepanje na lokalni ravni. Komisija je s tem ciljem v mislih 15. oktobra 2015 pripravila srečanje predstavnikov manjših in večjih mest, da bi uvedli novo konvencijo županov, ki zajema ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in pobude za prilagoditev. Uvedba nove konvencije županov bo spodbudila ukrepanje lokalnih organov po vsem svetu, vključno z regijami, ki doslej niso bile vključene.

Do zasedanja COP21 se bo k ukrepanju zavezalo tudi več kot 4 000 podjetij. Uresničevanje teh zavez na terenu ponuja pomembne poslovne priložnosti za inovativna podjetja EU ter bo v EU ustvarilo delovna mesta in rast. 

Pot naprej

Takoj po pariški podnebni konferenci morajo vse države svoje zaveze prenesti v konkretne ukrepe politike. Zato bo Komisija v prvi polovici leta 2016 pripravila predloge o uresničevanju cilja 30-odstotnega zmanjšanja emisij iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem ETS, v primerjavi z letom 2005, tako da bo določila nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in obravnavala vključitev sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF).

Ker približno tretjina emisij toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem ETS, izhaja iz prometnega sektorja, Komisija načrtuje sporočilo o potrebnih ukrepih za razogljičenje vseh načinov prevoza. Temu bodo sledili predlogi glede standardov za emisije CO2 za osebna in kombinirana vozila, spremljanja težkih tovornih vozil, poštenega in učinkovitega oblikovanja cen ter pravil o dostopu na trg za cestni prevoz.

Učinkovito izvajanje regulativnih standardov je bistven element pri zmanjševanju emisij v cestnem prometu. Sistemi preskušanja so precej podcenili emisije toplogrednih plinov in nekatera onesnaževala zraka. Komisija v tem okviru pripravlja predlog za uporabo svetovno usklajenega preskusnega postopka za lahka tovorna vozila v EU 8 . Ko bo leta 2017 uveljavljen, bo zagotovil natančnejše informacije o emisijah CO2 in porabi goriva. Poleg tega bo od leta 2017 postalo obvezno preskušanje emisij pri dejanski vožnji, namenjeno merjenju emisij onesnaževal zraka iz dizelskih avtomobilov, da bi učinkovito zmanjšali njihove emisije dušikovih oksidov (NOx) 9 . Komisija tudi pripravlja predloge za okrepitev sistema homologacije in nadzora trga ter neodvisnosti preskušanja vozil.

Nova direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in politika za trajnostno bioenergijo do leta 2030, ki bosta predstavljeni leta 2016, bosta zagotovili pravi okvir za doseganje zavezujočega cilja na ravni EU, tj. vsaj 27 % energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Opredeljeni bodo politike in ukrepi EU, ki bodo skupaj s prispevki držav članic, opisanimi v njihovih nacionalnih načrtih na področju energije in podnebnih sprememb, zagotovili, da bo dosežen zadevni cilj. Da bi uveljavili prave pobude za razogljičenje, si prizadevamo tudi za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva.

3.    Energijska učinkovitost kot prispevek k zmanjšanju povpraševanja po energiji 

Doseženi napredek

Da bi dosegli ambiciozen cilj glede energijske učinkovitosti do leta 2030, je Komisija začela uvajati orodja in instrumente, ki energijsko učinkovitost obravnavajo kot vir energije, ki predstavlja vrednost prihranjene energije. Komisija je julija 2015 kot prvi korak predstavila predlog za revizijo direktive o označevanju energijske učinkovitosti 12 . S tem predlogom postaja veljavna zakonodaja o označevanju energijske učinkovitosti učinkovitejša in krepi se izvajanje. V letu 2015 so začeli veljati tudi številni ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in označevanja energijske učinkovitosti, s katerimi bi se lahko še bolj zmanjšala poraba gospodinjstev in s tem tudi znižali stroški. Komisija namerava konec tega leta pripraviti nov delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo, ki bo v prihodnje – poleg izboljšanja energijske učinkovitosti – podprl krožno gospodarstvo.

Energijska učinkovitost ima pomembno vlogo v Evropskem skladu za strateške naložbe. Sklad že podpira strateške projekte za energijsko učinkovitost, na primer v Franciji in Italiji. Še veliko več projektov je v fazi potrjevanja. To bo dopolnilo naložbe iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Iz priloženega poročila o napredku pri uresničevanju 20-odstotnega cilja energijske učinkovitosti do leta 2020 13 , ki je priloženo temu sporočilu, izhaja, da je bil sicer dosežen precejšen napredek, vendar da skupna prizadevanja držav članic ustrezajo le 17,6-odstotnemu prihranku primarne energije v primerjavi z napovedmi za leto 2020 14 . Vendar Komisija ostaja optimistična, da je mogoče 20-odstotni cilj doseči, če se veljavna zakonodaja EU izvaja pravilno in v celoti. Države članice bi si morale postaviti višje cilje in naložbene pogoje, tako da se bo energijska učinkovitost v Evropi še naprej izboljševala.

Pot naprej

Številne ovire še vedno preprečujejo, da bi v celoti izkoristili potencial energijske učinkovitosti, na primer pomanjkljivost obveščanja in pomanjkanje namenskih finančnih orodij. To vodi v omejeno izkoriščenost priložnosti, proizvodov in tehnologij na področju energijske učinkovitosti.

Komisija v letu 2016 predvideva zakonodajne predloge za uskladitev direktive o energijski učinkovitosti z okvirnim ciljem na ravni EU za leto 2030, ki je najmanj 27 % (kar bo revidirano do leta 2020, pri čemer bo upoštevan cilj 30-odstotni cilj na ravni EU). Enako pomembno se je treba zlasti osredotočiti na stavbe, katerih poraba energije predstavlja približno 40 % skupne porabe končne energije v EU in ki prispevajo približno četrtino emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v ETS. Izvaja se temeljita ocena direktive o energijski učinkovitosti stavb zaradi njene revizije.

Financiranje potrebnih vnaprejšnjih naložb za energijsko učinkovitost ostaja precejšen izziv. Naložbe v energijsko učinkovitost je treba do leta 2030 petkrat povečati 15 . Komisija si je za prednostno nalogo zastavila sodelovanje s partnerji, da bi leta 2016 vzpostavili programe združevanja manjših projektov na področju energijske učinkovitosti. Ti programi naj bi vlagateljem zagotovili boljše priložnosti za naložbe v energijsko učinkovitost in boljšo dostopnost kapitala za nacionalne, regionalne ali lokalne platforme in programe za energijsko učinkovitost, zlasti v tistih državah članicah, ki jih najbolj potrebujejo. Vključevali bodo krepitev tehnične pomoči in pomoči za razvoj projektov v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH), ki sta ga Komisija in Evropska investicijska banka vzpostavili, da bi javnim promotorjem pomagali strukturirati njihove projekte in spodbujati programe financiranja s standardnimi pogoji, zlasti na področju stavb. Komisija bo v začetku leta 2016 vzpostavila Evropski portal naložbenih projektov (EIPP). Njegov namen je pritegniti vlagatelje v dobre naložbene projekte v Evropi. Deležniki na področju energije so pozvani, naj predložijo svoje projekte, da bi se zagotovilo zadostno številko projektov, ki so tik pred izvedbo.

Za ogrevanje in hlajenje se v EU porabi največ energije. Za začetek leta 2016 se načrtuje namenska strategija za ogrevanje in hlajenje, katere cilj je pametno preoblikovanje tega sektorja. V strategiji bodo med drugim opredeljeni rešitve in ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po ogrevanju in hlajenju v stanovanjskem, terciarnem in industrijskem sektorju, ob spremljanju vsaj kakovosti storitev in udobja, ter ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

4.     Povsem integrirani notranji energetski trg 

Doseženi napredek

Elektrovodi in plinovodi so hrbtenica integriranega energetskega trga. Od predstavitve okvirne strategije za energetsko unijo se je zgodilo precej. Z odprtjem električnega kabelskega sistema med Italijo in Malto aprila 2015 se je končala energetska izoliranost malteškega elektroenergetskega omrežja. Dokončanje projektov električne povezave Eastlink med Finsko in Estonijo ter Nordbalt med Litvo in Švedsko je baltskim državam omogočilo, da letos sodelujejo na trgu električne energije NordPool. Še en primer dobrega sodelovanja je pobuda LitPolLink za čezmejno povezavo med Litvo in Poljsko, ki bo odprta decembra 2015. Leta 2015 je bil odprt tudi novi povezovalni daljnovod za električno energijo, ki je podvojil zmogljivosti prenosa med Francijo in Španijo. V sektorju plina je nov terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipedi (Litva) prvič zagotovil diverzifikacijo oskrbe na baltskem trgu plina, medtem ko bo nedavni sporazum o povezovalnem plinovodu med Poljsko in Litvo prekinil izoliranost baltskih držav od notranjega trga plina. Pomemben mejnik je tudi povezovalni plinovod med Madžarsko in Slovaško, znotraj EU in na njenih mejah z Ukrajino pa je bila nameščena tudi oprema za povratni tok, kar spodbuja dvostransko trgovanje. Poleg tega so se baltske države dogovorile o skupnem strateškem cilju, da svoje elektroenergetske sisteme sinhronizirajo s celinskim evropskim omrežjem.

Komisija je leta 2015 intenzivno sodelovala z državami članicami, da bi vzpostavili skupini na visoki ravni za čezmejno plinsko in elektroenergetsko povezljivost na Iberskem polotoku ter za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope (CESEC) ter preoblikovali skupino na visoki ravni za regijo Baltskega morja (BEMIP). Države članice so pospešile sodelovanje v regionalnih združenjih, ki že daje rezultate. Skupina na visoki ravni za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope se je na primer dogovorila o seznamu prednostnih projektov 16 , katerih izvedba bo državam v regiji omogočila dostop do vsaj treh virov plina.

Forum za energetsko infrastrukturo, ki ga je ustanovila Komisija, je imel svoj ustanovitveni sestanek 9. in 10. novembra v Københavnu in bo obravnaval dobre prakse v zvezi z vprašanji, kot so regulativne ovire, razvoj infrastrukture, javna sprejemljivost in financiranje.

Komisija je intenzivno sodelovala z državami članicami, da bi odpravila obstoječe regulativne ovire za čezmejno trgovanje z električno energijo in plinom. V tesnem sodelovanju z državami članicami je obravnavala težave s celovitim izvajanjem tretjega energetskega svežnja v različnih državah članicah. Namen pobude Komisije o zasnovi trga 17 je utreti pot za nadaljnjo uskladitev evropskega regulativnega okvira z dejanskim stanjem vse bolj integriranih evropskih energetskih trgov. Komisija je tudi nadaljevala strogo izvajanje pravil o konkurenci iz Pogodbe.

Povsem integrirani notranji energetski trg bi moral najprej in predvsem prinesti konkretne koristi za odjemalce. To načelo je v celoti izraženo v sporočilu Zagotovitev novega dogovora za odjemalce iz julija 2015 18 . V sporočilu se priznava, da odjemalci še vedno ne morejo polno sodelovati v prehodu na nov energetski sistem. Z vidika odjemalca trgi električne energije in trgi plina še vedno ne delujejo tako, kot bi bilo treba, kar je razvidno iz dokumenta o trendih odjemalcev energije, predstavljenega skupaj s tem poročilom o stanju energetske unije 19 .

Pot naprej

V letu 2016 morajo vsi akterji pospešiti delo na infrastrukturnih projektih. Zlasti projekti skupnega interesa potrebujejo nujno politično spodbudo. Čeprav bo 13 projektov s prvega seznama projektov skupnega interesa končanih do konca leta 2015 in čeprav je nekaj več kot 100 projektov skupnega interesa v fazi odobritve, več kot četrtina 20 projektov zamuja predvsem zaradi izdaje dovoljenj in/ali finančnih vprašanj. Postopki preprosto trajajo predolgo, da bi bili učinkoviti. Če jih želijo države članice uspešno obravnavati, morajo v celoti izvesti določbe uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (TEN-E), zlasti tiste v zvezi z izdajanjem dovoljenj.

Drugi seznam projektov skupnega interesa 21 , sprejet skupaj s tem sporočilom, določa tiste projekte, ki so nujno potrebni za doseganje naših ciljev energetske politike. V spremnem delovnem dokumentu služb Komisije 22 so opredeljene izboljšave, ki so potrebne za zagotovitev infrastrukturne hrbtenice za integrirani evropski energetski trg. Prve koristi za infrastrukturne naložbe iz instrumentov, razvitih v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, naj bi se pokazale leta 2016. Komisija namerava posebej za področje električne energije pripraviti sporočilo o ukrepih, potrebnih za dosego cilja predlagane 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezljivosti do leta 2030. Poleg tega bo preučila, kako financirati obe strani projektov na mejah EU in Energetske skupnosti.

Države članice in deležniki so izrazili veliko zanimanje za sodelovanje v severnomorski regiji. Skoraj polovica investicijskih odhodkov za vse projekte skupnega interesa na področju električne energije bo v severnomorski regiji. Zato namerava Komisija ustanoviti skupino na visoki ravni za regionalno sodelovanje na Severnem morju , da bi obravnavala regulativna in finančna vprašanja ter vprašanja prostorskega načrtovanja, ki ovirajo izvajanje teh projektov.

Potrebne bodo tudi nadaljnje naložbe v nacionalno omrežno infrastrukturo, da bi se izognili regionalnim omejitvam. Posebna skrb so izkrivljanja, ki jih povzroča nezadostna nacionalna infrastruktura v primeru velikih enotnih trgovalnih območij. Postopek pregleda trgovalnih območij, ki ga izvede Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), bi moral opredeliti kritične omejitve omrežja in, kjer je primerno, ločiti trgovalna območja za območja z omejitvami. Taka trgovalna območja bi pomagala tudi poudariti potrebo po večjih naložbah v omrežje.

Poleg tega je treba zagotoviti, da se obstoječa plinska in elektroenergetska infrastruktura v celoti uporablja v korist integracije trga. Cilj nenehnega strogega izvajanja pravil konkurence bo zlasti zagotoviti, da trgi niso razdeljeni z umetnim omejevanjem uporabe obstoječe zmogljivosti.

Zakonodajni predlogi za izvedbo nove zasnove trga so načrtovani za leto 2016. Ključni cilji zakonodaje so bolje povezani veleprodajni in maloprodajni trgi, okrepljeno regionalno sodelovanje in čezmejno trgovanje ter razvoj kratko- in dolgoročnih trgov, da se proizvajalcem in odjemalcem električne energije pošljejo pravilni naložbeni signali za sodobne tehnologije. Vpliv revidiranega sistema EU za trgovanje z emisijami bi moral zagotoviti tudi boljše dolgoročne naložbene signale za nizkoogljične naložbe. Komisija zagotavlja, da so podporne politike, kadar države članice podpirajo povečane naložbe v svoje energetske trge prek državne pomoči, oblikovane skladno z zahtevami iz smernic o državni pomoči za področje okolja in energetike 23 , da bi se izognili morebitnim izkrivljanjem trga. Poleg tega se v trenutni preiskavi sektorja glede državne pomoči v zvezi z mehanizmi zmogljivosti na področju električne energije 24 preučuje, koliko lahko obstoječi in načrtovani mehanizmi zmogljivosti ovirajo učinkovitost notranjega trga.

Komisija bo pri pripravi zakonodajnih predlogov posebej poudarjala spodbujanje sodelovanja pri prilagajanju odjema, kar je sredstvo za povečanje učinkovitosti in prožnosti energetskih omrežij. Pomanjkanje informacij o stroških in porabi, težave pri zamenjavi dobaviteljev in pomanjkanje nagrade za dejavno sodelovanje bi morali postati stvar preteklosti.

Odjemalci – gospodinjstva in industrija – želijo večjo preglednost cen in stroškov energije. Zato Komisija pripravlja novo poročilo o cenah in stroških energije, ki bo objavljeno leta 2016, da bi zagotovila pregled nad stroški energije, davki, dajatvami, pa tudi subvencijami. To bi moralo prispevati k bolj obveščeni razpravi o različnih ravneh cen v državah članicah, različnih postavkah cen energije, njihovem vplivu na konkurenčnost evropske industrije in naložbe v Evropi ter njihovi zmožnosti, da vplivajo na vedenje odjemalcev. Komisija je danes v prvem koraku predstavila predlog za izboljšanje evropskih statističnih podatkov o cenah plina in električne energije 25 .

Komisija pri pregledu ključne zakonodaje v letu 2016 posebno pozornost namenja zaščiti ranljivih odjemalcev, kot je opredeljena v pregledu direktive o energijski učinkovitosti ali predlogu o novi zasnovi trga, pri čemer bi lahko bolje opredelili obveznosti držav članic in akterjev na trgu glede ranljivih odjemalcev. Komisija namerava zagotoviti, da bodo programi financiranja za energijsko učinkovitost dostopni revnim in ranljivim odjemalcem energije, ter si bo prizadevala izboljšati zbiranje podatkov o energijski revščini.

5.     Energetska varnost, solidarnost in zaupanje

Doseženi napredek

EU in njene države članice so se odločile podpreti bolj usklajeno ukrepanje na področju zunanje in energetske politike EU, ki upošteva geopolitični razvoj dogodkov. Svet je julija 2015 sprejel sklepe o energetski diplomaciji skupaj z akcijskim načrtom 27 . Ti opozarjajo na potrebo po okrepitvi dvo- in večstranskih dialogov, okrepljeni uporabi instrumentov zunanje politike zaradi večje diverzifikacije ter spodbujanju na pravilih temelječih, preglednih in trajnostnih energetskih trgov.

Prehod v konkurenčno, nizkoogljično gospodarstvo bo zmanjšal porabo uvoženih fosilnih goriv, saj se bo zmanjševalo povpraševanje po energiji ter izkoriščali obnovljivi in drugi domači viri energije. Naložbe v odporno infrastrukturo morajo upoštevati to spreminjajoče se okolje, da bi se izognili nasedlim naložbam.

Za leto 2015 so bile značilne nenehne napetosti med Rusijo in Ukrajino, vztrajno nizke cene nafte, ki so vplivale na energetske trge po vsem svetu, nove pobude za dodatno infrastrukturo za oskrbo z zemeljskim plinom iz Rusije, odpiranje novih perspektiv zaradi jedrskega sporazuma z Iranom in nenehen upad domače proizvodnje fosilnih goriv.

Ukrajina se je pozimi 2014/2015 kljub težki politični situaciji izkazala za zanesljivo partnerico pri tranzitu ruskega plina. Po mnenju EU je v interesu vseh strani, da Ukrajina ostane pomembna tranzitna država. EU dejavno podpira prizadevanja ukrajinske vlade in Naftogaza za zagotovitev, da tako tudi ostane, zlasti prek temeljitih strukturnih reform plinskega sektorja, ki jih trenutno izvaja Ukrajina. Bistveno je, da se ta proces reforme nadaljuje. Komisija je v letu 2015 dejavno pospeševala pogajanja med Ukrajino in Rusijo, da bi se zagotovila oskrba Ukrajine s plinom čez zimo. Zaradi tega je bil 25. septembra 2015 parafiran zavezujoči protokol, ki se izvaja od 9. oktobra 2015. Tudi zmogljivost povratnih tokov iz EU, zlasti Slovaške, v Ukrajino se je v letu 2015 znatno povečala, kar je Ukrajini omogočilo uvoz plina prek EU in s tem zmanjšanje neposredne odvisnosti od Rusije.

Komisija je seznanjena z načrti gospodarskih družb, da zgradijo nadaljnje plinovode, ki bi Rusijo in Nemčijo povezali prek Baltskega morja. Če bodo zgrajeni, Severni tok 3 in 4 ne bi omogočila dostopa do novega vira oskrbe in bi nadalje povečala zmogljivost prenosa iz Rusije v EU, čeprav se ta že zdaj izkorišča le v 50 %. Ti plinovodi bodo morali v celoti izpolnjevati zahteve prava EU. Komisija bo vsak tak projekt neodvisno ocenila ob upoštevanju evropskega regulativnega okvira.

EU bo podprla le infrastrukturne projekte, ki so skladni s ključnimi načeli energetske unije, vključno s strategijo za energetsko varnost 28 . Diverzifikacija virov energije, dobaviteljev energije in poti oskrbe z energijo je ključnega pomena za zagotovitev varne in zanesljive oskrbe za evropske državljane in podjetja. Energetska varnost Unije je tudi tesno povezana z energetsko varnostjo v njeni soseščini 29 . V tem pogledu ima Energetska skupnost osrednjo vlogo tako pri spodbujanju prednostnih čezmejnih povezav kot tudi pri zagotavljanju, da regija izvaja dejavnosti v skladu s pravili, ki so združljiva s pravili EU. Glede tega so se države Zahodnega Balkana na srečanju na vrhu na Dunaju odločile vzpostaviti regionalni trg električne energije. V skupini na visoki ravni za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope se je šest držav Energetske skupnosti pridružilo Memorandumu o soglasju in se skupaj z devetimi državami članicami EU dogovorilo o akcijskem načrtu – kar je prvovrsten primer dejstva, da se energetska unija širi in prinaša koristi zunaj meja EU. Leta 2015 si je Komisija prizadevala podpreti reformni proces v Energetski skupnosti. Evropska Komisija je na konferenci, ki je potekala 20. in 21. maja 2015 v Haagu, sopodpisala mednarodno energetsko listino.

Nedavna odkritja plina v Sredozemskem morju povečujejo potencial sredozemske regije, da prispeva k energetski varnosti v Evropi. Zato je bilo pospešeno sodelovanje z ustanovitvijo treh Euro-Med platform za plin, regionalnim trgom električne energije ter spodbujanjem energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti. Leta 2015 so se ponovno začeli pogovori o transkaspijskem plinovodu in nadaljevalo delo na južnem plinskem koridorju.

V zadnjih mesecih je bila pozornost poudarjeno usmerjena v električno energijo. V nekaterih državah članicah se je v zadnjem desetletju zmanjšala presežna ponudba električne energije in zdaj se pojavlja nevarnost delnih zatemnitev. Da bi ocenili, kje v sistemu električne energije so resnične težave in kako jih je mogoče najbolje obravnavati, je bilo sprejetih več pobud za zagotovitev, da se izvede analiza ustreznosti proizvodnje električne energije na regionalni podlagi in ob uporabi skupne metodologije 30 . 

Pot naprej

Geopolitični izzivi leta 2016 ne bodo izginili. EU bo morala učinkovito slediti novi energetski diplomaciji in enotno nastopati v odnosu do tretjih držav. Prav tako bo morala razviti tudi ustrezne akcijske načrte za energetsko diplomacijo, da bi se diverzifikacija okrepila tudi prek instrumentov zunanje politike.

Namen revizije uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, predvidena za leto 2016, je izboljšati odpornost EU na motnje v oskrbi. Posebej pomembno bo okrepiti regionalno sodelovanje med državami članicami, da se prepreči in ublaži pretrese pri oskrbi ter zagotovi solidarnost v nujnem primeru. Komisija hkrati namerava pripraviti strategijo za utekočinjen zemeljski plin in skladiščenje plina zaradi zagotovitve, da lahko Evropska unija povsem izkoristi diverzifikacijski potencial, ki ga ponuja utekočinjen zemeljski plin. Vzporedno še naprej poudarja, kako pomembna je energija na splošno in zlasti utekočinjen zemeljski plin pri tekočih pogajanjih o Čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP).

Zaradi povečanja preglednosti in zagotovitve, da so medvladni sporazumi na področju energetike skladni z veljavno zakonodajo in politikami EU, Komisija pripravlja predlog za revizijo veljavnega sklepa o medvladnih sporazumih.

Komisija namerava do konca leta 2016 predlagati nov pravni instrument o zanesljivosti oskrbe z električno energijo, oblikovan zaradi povečanja preglednosti, zagotovitve skupnega pristopa in boljšega obravnavanja čezmejnih rešitev za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Ta instrument naj bi bili povem usklajen z novo zasnovo trga električne energije.

Kar zadeva jedrsko področje, bo leta 2016 objavljen nov usmeritveni jedrski program, ki bo zagotovil pregled naložb, ki jih države članice predvidevajo do leta 2050 za vse faze jedrskega cikla. Ker je polovica držav članice EU izrazila namero, da se bo pri proizvodnji električne energije še naprej opirala na ta vir energije, bi morala navedena pobuda vnesti več jasnosti glede dolgoročnih potreb po naložbah v jedrsko energijo in obvladovanju jedrskih obveznosti.

6.     Energetska unija za raziskave, inovacije in konkurenčnost

Doseženi napredek

Raziskave, inovacije in konkurenčnost so bistvene za pospešitev energetskega prehoda EU in izkoriščanje njegovih koristi v smislu delovnih mest in rasti, ki jih lahko prinese energetska unija. Komisija je septembra 2015 predstavila sporočilo z naslovom „Na poti k integriranemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET)“ 31 . S tem je dan nov zagon za razvoj in uvedbo nizkoogljičnih tehnologij, saj se prizadevanja na področju raziskav in inovacij po vsej Evropi usklajujejo in prednostno razvrščajo.

Financiranje je ključno za uvedbo inovacij na trg. Zato Komisija in Evropska investicijska banka razvijata prizadevanja v okviru Naložbenega načrta za Evropo in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). V tem smislu predstavitveni projekti na področju energije InnovFin zagotavljajo financiranje tveganja v obliki posojil, lastniškega kapitala in jamstev, kar presega tradicionalno podporo v obliki nepovratnih sredstev. To bi moralo spodbuditi konkurenčnost podjetij, ki se ukvarjajo z inovativno energetsko tehnologijo.

Tudi sistem EU za trgovanje z emisijami zagotavlja priložnosti za financiranje naložb in inovacij. V letu 2014 so države članice za namene, povezane s podnebnimi spremembami in energijo, v povprečju porabile ali načrtovale porabiti približno 87 % skupnih prihodkov z dražb pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, kar znaša 3,2 milijarde EUR. V okviru programa NER 300 so sredstva v višini 2,1 milijarde EUR, ki naj bi prek finančnega vzvodja zagotovila dodatne 2,7 milijarde EUR zasebnih naložb, namenjena financiranju inovativnih projektov v 20 državah članicah.

Komisija je v predlogih za revizijo direktive o sistemu trgovanja z emisijami, ki so bili predstavljeni julija 2015, predlagala nov sklad za inovacije in nov sklad za modernizacijo. Sklad za inovacije gradi na programu NER 300, pri čemer širi njegovo področje uporabe na nizkoogljične inovacije v industrijskih panogah. S podporo nizkoogljičnim inovacijam in predstavitvam bo prispeval tudi k uresničenju ključnih ukrepov strateškega načrta za energetsko tehnologijo. Novi sklad za modernizacijo pa je namenjen državam članicam, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je nižji od 60 % povprečja EU, ter bo usmerjen v posodobitev energetskega sistema in izboljšanje energijske učinkovitosti. V revidirani direktivi o sistemu trgovanja z emisijami se predlagajo tudi bolj ciljno usmerjena pravila glede selitve virov ogljikovega dioksida, da bi ohranili mednarodno konkurenčnost sektorjev, pri katerih obstaja največje tveganje, da bo njihova proizvodnja premeščena zunaj EU.

Poleg tega je za podporo raziskovalnim in inovacijskim ciljem energetske unije bistven okvirni program Obzorje 2020. V obdobju 2014–2015 je njegov finančni prispevek v podporo energetskim raziskavam (tudi jedrskim), čistemu prevozu, podnebnim ukrepom in učinkoviti rabi virov, biogospodarstvu in ključnim omogočitvenim tehnologijam presegel 9 milijard EUR. Poleg tega so raziskave in inovacije na področju energije in nizkoogkljičnosti med najpogosteje izbranimi področji pametne specializacije – za več kot 100 regij EU –, kar kaže, da bo temu dodeljenih precej sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Platforma za pametno specializacijo na področju energije, ki jo je leta 2015 uvedla Komisija 32 , bo podprla ta prizadevanja.

Pot naprej

Komisija namerava kot del svežnja poročila o stanju energetske unije 2016 predstaviti celovito strategijo energetske unije za raziskave, inovacije in konkurenčnost. Ta celovita strategija bi morala izražati ugotovitve posvetovanj, ki jih bo Komisija začela z državami članicami in deležniki o treh medsebojno povezanih področjih: energetskih tehnologijah, prometu in svetovni konkurenčnosti. Vključuje povečanje javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije, odstranitev odvračilnih dejavnikov za inovacije in premagovanje ovir za zasebne naložbe. Bolj je treba spodbujati raziskave od spodaj navzgor, kar je pomembna značilnost živahnega inovacijskega ekosistema.

V letu 2016 bo pozornost namenjena učinkovitejšemu usklajevanju med energetsko unijo, enotnim digitalnim trgom in krožnim gospodarstvom. To med drugim zadeva progresivno digitalizacijo v energetskem in prometnem sektorju.

Energetski prehod bo prinesel spremembe v številnih sektorjih, zato je treba bolje vključiti socialne partnerje. To bi lahko zajemalo zagotovitev, da so znanja in spretnosti ter programi usposabljanja usklajeni s potrebami po novih profilih delovnih mest, preučitev delovnih pogojev v novih sektorjih ali olajšanje socialno pravičnega prehoda v sektorjih ali regijah, kjer bodo delovna mesta izgubljena. Komisija je začela sodelovati s socialnimi partnerji na evropski ravni in bo leta 2016 nadaljevala ta dialog. Spodbuja države članice, naj s socialnimi partnerji enako razpravljajo o posledicah energetskega prehoda in najboljšem načinu, kako te posledice predvideti in obvladovati 33 .

7.     Izvajanje energetske unije 

Doseženi napredek

Energetska unija potrebuje zanesljiv in pregleden proces upravljanja, utemeljen na zakonodaji, s čimer se bo zagotovilo, da bodo vsi energetski ukrepi na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni prispevali k uresničitvi ciljev energetske unije.

Na politični ravni se je podpredsednik Šefčovič v zadnjih sedmih mesecih odpravil na krožno potovanje na temo energetske unije. Pogovarjal se je z nacionalnimi vladami in parlamenti, Evropskim parlamentom ter deležniki in državljani. Ti obiski so skupaj z veliko dejavnosti ozaveščanja številnih drugih komisarjev, zlasti komisarja Ariasa Cañeteja, bistveni, da se prisluhne energetski uniji in priložnostim, ki jih prinaša EU in državam članicam, ter razpravlja o njih.

Ta proces je, podprt s tehničnim dialogom z državami članicami, dal precej jasnejšo sliko o priložnostih, prednostih, nevarnostih in slabostih energetske unije na ravni države članic, kar je razvidno iz spremnih informativnih listov, ki so jih države članice potrdile po dvostranskih razpravah 35 . Njegov rezultat je tudi predlagana metodologija glede ključnih kazalnikov, priloženih temu poročilu o stanju energetske unije 36 . Ta delovni dokument služb Komisije vsebuje primerjavo stanja po vsej EU za pet razsežnosti energetske unije, tako da uporablja te prve ključne kazalnike. Ključni kazalniki se bodo v prihodnje uporabljali za merjenje in spremljanje uresničevanja energetske unije.

Energetski prehod zahteva strateško načrtovanje. Trenutno ima le približno tretjina držav članic izčrpne energetske in podnebne strategije za obdobje po letu 2020, vključno z okvirnimi nacionalnimi cilji za emisije toplogrednih plinov, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost. To vzbuja resno zaskrbljenost glede na potrebo po oblikovanju predvidljivega okvira za naložbe na področjih, kjer se pogosto zahteva dolgoročno načrtovanje.

Pot naprej

Integrirani nacionalni načrti na področju energije in podnebnih sprememb, ki obravnavajo vseh pet razsežnosti energetske unije, so potrebno orodje za več strateškega načrtovanja. Za doseganje ciljev za leto 2030 bodo bistvenega pomena. Povezani dokument s smernicami, priložen temu poročilu o stanju energetske unije, državam članicam zagotavlja podlago, da začnejo razvijati načrte za obdobje, zajeto v okviru do leta 2030.

Pripravljalno delo bi se moralo nemudoma začeti, da bi razvijalcem projektov in vlagateljem v hitro spreminjajočem se okolju zagotovili gotovost in napovedljivost. Zato bi morale države članice leta 2017 predložiti osnutke nacionalnih načrtov, kar bo podlaga za nadaljnje razprave, da bodo ti nacionalni načrti leta 2018 dokončani in pripravljeni za uporabo precej pred letom 2021.

Nacionalni načrti morajo izražati tudi rezultate regionalnih posvetovanj na področjih, ki bi imela koristi od okrepljenega sodelovanja s sosednimi državami članicami. Komisija namerava leta 2016 predstaviti smernice o tem, kako okrepiti regionalno sodelovanje v širšem smislu in kako lahko Komisija pospeši regionalne pristope.

Zaradi spremljanja napredka bo uveljavljen pregleden sistem spremljanja, ki bo temeljil na ključnih kazalnikih in dvoletnih poročilih držav članic o doseženem napredku v zvezi z njihovimi nacionalnimi načrti. Komisija namerava v letnem poročilu o stanju energetske unije oceniti skupen napredek, dosežen na ravni EU, in po potrebi predlagati ukrepe politike, da se zagotovi uresničevanje ciljev energetske unije.

Komisija namerava leta 2016 na podlagi, med drugim, preverjanja ustreznosti trenutnih obveznosti poročanja 37 in nenehnih razprav z državami članicami, Evropskim parlamentom in deležniki predstaviti predlog o racionalizaciji zahtev glede načrtovanja in poročanja v zvezi z ukrepi na področju podnebnih sprememb in energije za države članice in Komisijo, da bi se čim prej zmanjšalo nepotrebno upravno breme v skladu z agendo za boljše pravno urejanje ter uskladile zahteve glede načrtovanja in poročanja z okvirno strategijo za energetsko unijo.

8.     Sklepi in pot naprej

Bistveno je, da se ohranijo ambicije, uravnoteženost in zagon, ustvarjeni z uvedbo okvirne strategije za energetsko unijo februarja 2015. Leto 2016 bo pomembno leto, tj. leto rezultatov, ko bo strateška vizija, opredeljena v strategiji za energetsko unijo, prenesena v zakonodajne pobude na ravni EU, leto večje usklajenosti pri naših odnosih z zunanjimi partnerji ter leto nadaljnjega razvoja in izvajanja energetske unije.

(1)

     COM(2015) 80.

(2)

     Spremlja ga več poročil in delovnih dokumentov služb Komisije kot prvi korak k racionalizaciji obveznosti poročanja Komisije.

(3)

     Delovni program Komisije, COM(2015) 610. Vsi predlogi bodo pripravljeni v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in boljše pravne ureditve. Nekateri od teh predlogov bodo pobude REFIT.

(4)

     Drugi dve sta Brazilija in Kanada.

(5)

     27 % električne energije se proizvede z energijo iz obnovljivih virov, drugih 27 % pa z jedrsko energijo.

(6)

     COM(2014) 15 in njegova ocena učinka.

(7)

     Sklepi Sveta za okolje z dne 18. septembra 2015.

(8)

     Svetovno usklajeni preskusni postopek za lahka tovorna vozila je bil sprejet leta 2014 v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), da bi nadomestil stari preskusni postopek, imenovan „novi evropski vozni cikel“.

(9)

     To bo zagotovilo dejansko usklajenost vrednosti emisij vozil v dejanski uporabi z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, pri čemer je treba upoštevati odstopanja zaradi negotovosti preskusnega postopka in merilnih instrumentov, ki se bodo sčasoma znatno zmanjšala.

(10)

     Glej Poročilo o napredku na področju podnebnih sprememb, COM(2015) 576 in SWD(2015) 246.

(11)

     Ker se vmesni cilji določajo kot povprečje dveh let, bi lahko novi podatki Eurostata za leto 2014 to oceno spremenili.

(12)

     COM(2015) 341.

(13)

     COM(2015) 574 in spremni dokument služb Komisije SWD(2015) 245.

(14)

     COM(2014) 520.

(15)

     Poročilo skupine finančnih ustanov na področju energijske učinkovitosti (EEFIG) ( www.eefig.eu ).

(16)

      http://ec.europa.eu/energy/en/topics/infrastructure/central-and-south-eastern-europe-gas-connectivity .

(17)

     COM(2015) 340.

(18)

     COM(2015) 339, ki ga spremlja delovni dokument služb Komisije o dobrih praksah na področju energije iz obnovljivih virov za lastno porabo, SWD(2015) 114.

(19)

     SWD(2015) 249.

(20)

     Iz poročila Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) o spremljanju izvajanja projektov skupnega interesa izhaja, da gre za 31 % projektov na področju električne energije in 25 % projektov na področju plina.

(21)

     C(2015) 8052.

(22)

     SWD(2015) 247.

(23)

     UL C 200, 28.6.2014, str. 1.

(24)

     C(2015) 2814.

(25)

     COM(2015) 496.

(26)

     C36/14, Evropska komisija proti Republiki Poljski.

(27)

     Sklepi Sveta o diplomaciji na področju energetske in podnebne politike (10995/15 in 11029/15).

(28)

     COM(2014) 330.

(29)

     JOIN(2015) 50, ki ga spremlja SWD(2015) 500.

(30)

     Glej na primer izjavo Nemčije in njenih sosed glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo, http://www.benelux.int/files/4414/3375/5898/Jointdeclaration.pdf .

(31)

     C(2015) 6317.

(32)

      http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3p-energy .

(33)

     Nova agenda o znanju in spretnostih na ravni EU, ki jo pripravlja Komisija, bo določila ukrepe za boljše predvidevanje potreb po znanju in spretnostih ter izboljšanje preglednosti in priznavanja kvalifikacij.

(34)

     Poročilo o davčnih reformah v državah članicah EU, 2015 (november) – Dokument o davkih št.°58; http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/gen_info/economic_analysis/tax_papers/taxation_paper_58.pdf .

(35)

     Informativni listi držav članic so vključeni v dokumente SWD(2015) 208–209, 217–242.

(36)

     SWD(2015) 243.

(37)

     Točka 10 pobud REFIT, Priloga II k delovnemu programu Komisije (COM(2015) 610).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.11.2015

COM(2015) 572 final

PRILOGA

POSODOBLJENI ČASOVNI NAČRT ZA ENERGETSKO UNIJO

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Stanje energetske unije

{SWD(2015) 208}
{SWD(2015) 209}
{SWD(2015) 217 à 243}

Posodobljeni časovni načrt za energetsko unijo –
november 2015

Legenda: ZO: zanesljivost oskrbe / NET: notranji energetski trg / EU: energijska učinkovitost / TP: toplogredni plini / R&I: raziskave in inovacije

Ta časovni načrt je enak tistemu, ki je bil predstavljen v prilogi k Sporočilu Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“, sprejetemu 25. februarja 2015 (COM(2015)80). Edina novost v tej tabeli je zadnji stolpec, ki vsebuje posodobitve tistih pobud, ki so že bile sprejete ali kjer se je spremenila časovnica. Ne vsebuje novih informacij o pobudah, ki so prvotno bile predvidene za leto 2016 ali pozneje.