Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52015DC0572

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI Stanje energetske unije 2015

    COM/2015/0572 final

    Bruselj, 18.11.2015

    COM(2015) 572 final

    SPOROČILO KOMISIJE

    Stanje energetske unije 2015

    {SWD(2015) 208}
    {SWD(2015) 209}
    {SWD(2015) 217 à 243}


    1.     Uvod

    „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ 1 Evropske komisije je dala nov zagon za uresničitev prehoda na nizkoogljično, varno in konkurenčno gospodarstvo. Da bi ohranili zagon, to prvo poročilo o stanju energetske unije 2 obravnava napredek, dosežen v zadnjih devetih mesecih, in opredeljuje ključna vprašanja, ki jim bo treba v letu 2016, tj. ključnem letu za izvedbo energetske unije, nameniti posebno politično pozornost 3 . 

    Čez nekaj dni se bodo svetovni voditelji zbrali v Parizu, da bi se dogovorili, kako se spopasti z enim od največjih izzivov človeštva: podnebnimi spremembami. Poročilo o stanju energetske unije poudarja prispevek Evrope k pariškim pogajanjem in se osredotoča na nadaljnje ukrepe. Evropa, ki je vodilna pri prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, mora po pariški konferenci – z izvajanjem ciljev na področju energije in podnebnih sprememb do leta 2030 ter usklajeno diplomacijo na področju energije in podnebnih sprememb – še naprej zagotavljati, da vse države nadalje ukrepajo glede svojih zavez.

    Ta prehod je zelo pomemben za podjetja. Vodilna evropska podjetja spreminjajo svoje poslovne modele. Energija iz obnovljivih virov in energijska učinkovitost ustvarjata delovna mesta v Evropi, ki zahtevajo nova znanja in spretnosti ter naložbe. Številne spremembe, povezane s tem prehodom, se bodo zgodile v mestih in občinah; ko naša mesta postanejo pametnejša, postanejo ključni akterji, ki omogočajo politike EU na področju trajnostne energije.

    Trg električne energije in trg plina še vedno ne delujeta tako, kot bi morala. Da bi bil prehod v nizkoogljično gospodarstvo in družbo uspešen in socialno pravičen, ga morajo državljani še bolj sprejeti za svojega, izkoristiti nove tehnologije in večjo konkurenčnost, da si znižajo stroške, ter dejavneje sodelovati na trgu.

    Zaradi geopolitičnih dogodkov v naši neposredni bližini je energetika leta 2015 ostala visoko na dnevnem redu. Energetska varnost, učinkovitost, razvoj infrastrukture, dokončanje notranjega energetskega trga in trajnost so neločljivo povezani z obravnavanjem teh izzivov. Drugi seznam projektov skupnega interesa določa tiste projekte, ki so nujno potrebni za doseganje naših ciljev energetske politike.

    Poročilo o stanju energetske unije predstavlja temeljne gradnike za izvedbeni mehanizem, ki vodi v predvidljivejše, preglednejše in stabilnejše politike. Smernice o integriranih nacionalnih načrtih na področju energije in podnebnih sprememb državam članicam zagotavljajo podlago za razvoj integriranih nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb za obdobje 2021–2030. Predlagana metodologija v zvezi s ključnimi kazalniki bo prvi korak za merjenje in spremljanje uresničevanja energetske unije.

    V zadnjih mesecih je Komisija obiskala številne države članice, da bi se o energetski uniji pogovarjala s širokim krogom deležnikov. Poleg tega so v vsaki državi članici potekale tehnične razprave. Ti stiki so Komisiji omogočili, da je pripravila oceno energetske unije za vsako državo članico in opredelila sklepe politike za vseh pet razsežnosti energetske unije.

    2.    Razogljičenje gospodarstva 

    Doseženi napredek

    Gospodarstvo EU je trenutno ogljično najučinkovitejše veliko gospodarstvo na svetu. Zlasti uspešno je pri ločevanju gospodarske rasti od emisij toplogrednih plinov. Med letoma 1990 in 2014 se je skupni bruto domači proizvod EU povečal za 46 %, medtem ko so se skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšale za 23 %. EU je eno od samo treh velikih gospodarstev 4 , ki več kot polovico svoje električne energije proizvedejo brez emisij toplogrednih plinov 5 . 

    Eden od ciljev strategije energetske unije je, da bi se še bolj odmaknili od gospodarstva, ki temelji na fosilnih gorivih. Leta 2015 je bil dosežen napredek na treh področjih, ki so bistvena za ta prehod: trgovanje z emisijami, obnovljivi viri energije ter nadaljnje naložbe v nizkoogljične tehnologije in energijsko učinkovitost.

    Dogovor o uvedbi rezerve za stabilnost trga, ki bo na voljo od leta 2019, bo okrepil sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS). Komisija je julija 2015 predstavila predlog za revizijo sistema EU za trgovanje z emisijami. To je zadnji korak za zagotovitev ustreznosti sistema EU za trgovanje z emisijami, da se v celoti izkoristi kot glavni evropski instrument za doseganje cilja v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj zdaj predlog obravnavata prednostno.

    Komisija je julija 2015 skladno s ciljem, da bi postali številka ena na področju obnovljivih virov energije, predložila posvetovalno sporočilo o novi zasnovi trga električne energije, katerega glavni cilj je pripraviti trg, ki bo ustrezal vse večjemu deležu obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije postajajo glavni vir energije. Že zdaj zadovoljijo potrebe 78 milijonov Evropejcev, zato je EU kot taka na pravi poti, da izpolni svoj cilj, tj. 20 % porabe končne energije iz obnovljivih virov do leta 2020.

    Za prehod v nizkoogljično gospodarstvo bodo potrebne precejšnje naložbe, zlasti v elektroenergetska omrežja, proizvodnjo, energijsko učinkovitost in inovacije 6 . Proračun EU prispeva k uresničitvi te spremembe, saj cilje na področju podnebnih sprememb vključuje v vse ustrezne pobude politik, s čimer zagotavlja, da je vsaj 20 % proračuna EU za obdobje 2014–2020 namenjenih podnebnim spremembam. To pomeni približno 180 milijard EUR v obdobju 2014–2020. Več kot 110 milijard EUR je na voljo prek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI). Poleg tega so bili projekti trajnostne energije med prvimi projekti, za katere je bilo odobreno jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), zlasti na Danskem, Finskem, v Franciji, Španiji in Združenem kraljestvu.  

    EU je marca 2015 predložila zavezujoči cilj, da se domače emisije iz celotnega gospodarstva do leta 2030 zmanjšajo za vsaj 40 % v primerjavi s stopnjami iz leta 1990, in sicer na podlagi Komisijinega okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. EU je septembra 2015 dosegla dogovor o svojem stališču za podnebno konferenco v Parizu (COP21) 7 . Potrjena je bila pripravljenost EU za pogajanja o ambicioznem, zavezujočem in preglednem globalnem podnebnem dogovoru, ki določa jasno opredeljeno pot za omejitev dviga povprečne temperature na svetovni ravni pod 2 °C. V trenutku sprejetja tega poročila o stanju energetske unije je več kot 160 držav, ki ustvarijo več kot 90 % trenutnih svetovnih emisij, predstavilo svoj načrtovani prispevek na nacionalni ravni. Obseg teh prispevkov je brez primere in bo pomenil znatno zmanjšanje emisij po vsem svetu, kar pomeni premik od „ukrepanja nekaterih“ v skladu s Kjotskim protokolom k „ukrepanju vseh“.

    Za doseganje teh ciljev bo potrebno nadaljnje drzno ukrepanje na lokalni ravni. Komisija je s tem ciljem v mislih 15. oktobra 2015 pripravila srečanje predstavnikov manjših in večjih mest, da bi uvedli novo konvencijo županov, ki zajema ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb in pobude za prilagoditev. Uvedba nove konvencije županov bo spodbudila ukrepanje lokalnih organov po vsem svetu, vključno z regijami, ki doslej niso bile vključene.

    Do zasedanja COP21 se bo k ukrepanju zavezalo tudi več kot 4 000 podjetij. Uresničevanje teh zavez na terenu ponuja pomembne poslovne priložnosti za inovativna podjetja EU ter bo v EU ustvarilo delovna mesta in rast. 

    Pot naprej

    Takoj po pariški podnebni konferenci morajo vse države svoje zaveze prenesti v konkretne ukrepe politike. Zato bo Komisija v prvi polovici leta 2016 pripravila predloge o uresničevanju cilja 30-odstotnega zmanjšanja emisij iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem ETS, v primerjavi z letom 2005, tako da bo določila nacionalne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in obravnavala vključitev sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF).

    Ker približno tretjina emisij toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem ETS, izhaja iz prometnega sektorja, Komisija načrtuje sporočilo o potrebnih ukrepih za razogljičenje vseh načinov prevoza. Temu bodo sledili predlogi glede standardov za emisije CO2 za osebna in kombinirana vozila, spremljanja težkih tovornih vozil, poštenega in učinkovitega oblikovanja cen ter pravil o dostopu na trg za cestni prevoz.

    Učinkovito izvajanje regulativnih standardov je bistven element pri zmanjševanju emisij v cestnem prometu. Sistemi preskušanja so precej podcenili emisije toplogrednih plinov in nekatera onesnaževala zraka. Komisija v tem okviru pripravlja predlog za uporabo svetovno usklajenega preskusnega postopka za lahka tovorna vozila v EU 8 . Ko bo leta 2017 uveljavljen, bo zagotovil natančnejše informacije o emisijah CO2 in porabi goriva. Poleg tega bo od leta 2017 postalo obvezno preskušanje emisij pri dejanski vožnji, namenjeno merjenju emisij onesnaževal zraka iz dizelskih avtomobilov, da bi učinkovito zmanjšali njihove emisije dušikovih oksidov (NOx) 9 . Komisija tudi pripravlja predloge za okrepitev sistema homologacije in nadzora trga ter neodvisnosti preskušanja vozil.

    Nova direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in politika za trajnostno bioenergijo do leta 2030, ki bosta predstavljeni leta 2016, bosta zagotovili pravi okvir za doseganje zavezujočega cilja na ravni EU, tj. vsaj 27 % energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Opredeljeni bodo politike in ukrepi EU, ki bodo skupaj s prispevki držav članic, opisanimi v njihovih nacionalnih načrtih na področju energije in podnebnih sprememb, zagotovili, da bo dosežen zadevni cilj. Da bi uveljavili prave pobude za razogljičenje, si prizadevamo tudi za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva.

    Sklepi politik na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni EU:

    EU je na poti, da doseže svoje cilje glede emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (tj. zmanjšanje za 20 % do leta 2020 v primerjavi z letom 1990). Emisije EU so bile leta 2014 za 23 % manjše kot leta 1990 in bodo leta 2020 glede na projekcije, ki so jih predložile države članice, za 24 % manjše kot leta 1990.

    Pričakuje se, da bo nacionalne cilje v okviru strategije EU 2020 v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, z obstoječimi politikami in ukrepi doseglo 24 držav članic. Štiri države članice (Luksemburg, Irska, Belgija in Avstrija) bodo morale za dosego nacionalnih ciljev do leta 2020 v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, vložiti dodatna prizadevanja ali uporabiti obstoječe prožne mehanizme, predvidene v odločbi o porazdelitvi prizadevanj 10 .

    EU kot taka je glede energije iz obnovljivih virov na pravi poti, da doseže cilj za leto 2020. Vse države članice, razen treh (Luksemburga, Nizozemske in Združenega kraljestva), so dosegle svoje vmesne cilje za obdobje 2013/2014 na podlagi podatkov iz leta 2013 11 . Nekatere države članice, to so Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska in Združeno kraljestvo, nekoliko manj tudi Belgija in Španija, morajo oceniti, ali so njihove politike in njihova orodja zadostni in učinkoviti za dosego ciljev na področju energije iz obnovljivih virov. Tudi za Madžarsko in Poljsko ni gotovo, ali bosta dosegli cilje glede energije iz obnovljivih virov za leto 2020. Drugih devetnajst držav članic bo verjetno preseglo nacionalne cilje glede energije iz obnovljivih virov do leta 2020, nekatere celo znatno. Večji delež energije iz obnovljivih virov pomaga povečati evropsko energetsko varnost.

    Poleg tega so v veliki večini držav članic potrebna nadaljnja prizadevanja za zagotovitev, da bo energija iz obnovljivih virov bolje integrirana na trg in zlasti, da bodo programi podpore usklajeni z delovanjem trga električne energije. Vse države članice morajo zagotoviti, da se bodo upoštevale nove smernice o državni pomoči za področje okolja in energetike, vključno z osnovno zahtevo, da se pomoč dodeljuje v konkurenčnih postopkih zbiranja ponudb na podlagi jasnih, preglednih in nediskriminacijskih meril ter da se obnovljivi viri energije približajo trgu.

    Švedska je edina država članica, ki je doslej uporabila mehanizem sodelovanja z drugo državo članico (Norveško) na področju energije iz obnovljivih virov. Spodbudna je razširitev področja delovanja regionalnih forumov, kot je načrt povezovanja baltskega energetskega trga (BEMIP), da se vključi sodelovanje držav članic na področju energije iz obnovljivih virov. Potrebnih je več takih regionalnih pobud, na primer glede severnomorske in sredozemske regije.

    3.    Energijska učinkovitost kot prispevek k zmanjšanju povpraševanja po energiji 

    Doseženi napredek

    Da bi dosegli ambiciozen cilj glede energijske učinkovitosti do leta 2030, je Komisija začela uvajati orodja in instrumente, ki energijsko učinkovitost obravnavajo kot vir energije, ki predstavlja vrednost prihranjene energije. Komisija je julija 2015 kot prvi korak predstavila predlog za revizijo direktive o označevanju energijske učinkovitosti 12 . S tem predlogom postaja veljavna zakonodaja o označevanju energijske učinkovitosti učinkovitejša in krepi se izvajanje. V letu 2015 so začeli veljati tudi številni ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in označevanja energijske učinkovitosti, s katerimi bi se lahko še bolj zmanjšala poraba gospodinjstev in s tem tudi znižali stroški. Komisija namerava konec tega leta pripraviti nov delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo, ki bo v prihodnje – poleg izboljšanja energijske učinkovitosti – podprl krožno gospodarstvo.

    Energijska učinkovitost ima pomembno vlogo v Evropskem skladu za strateške naložbe. Sklad že podpira strateške projekte za energijsko učinkovitost, na primer v Franciji in Italiji. Še veliko več projektov je v fazi potrjevanja. To bo dopolnilo naložbe iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

    Iz priloženega poročila o napredku pri uresničevanju 20-odstotnega cilja energijske učinkovitosti do leta 2020 13 , ki je priloženo temu sporočilu, izhaja, da je bil sicer dosežen precejšen napredek, vendar da skupna prizadevanja držav članic ustrezajo le 17,6-odstotnemu prihranku primarne energije v primerjavi z napovedmi za leto 2020 14 . Vendar Komisija ostaja optimistična, da je mogoče 20-odstotni cilj doseči, če se veljavna zakonodaja EU izvaja pravilno in v celoti. Države članice bi si morale postaviti višje cilje in naložbene pogoje, tako da se bo energijska učinkovitost v Evropi še naprej izboljševala.

    Pot naprej

    Številne ovire še vedno preprečujejo, da bi v celoti izkoristili potencial energijske učinkovitosti, na primer pomanjkljivost obveščanja in pomanjkanje namenskih finančnih orodij. To vodi v omejeno izkoriščenost priložnosti, proizvodov in tehnologij na področju energijske učinkovitosti.

    Komisija v letu 2016 predvideva zakonodajne predloge za uskladitev direktive o energijski učinkovitosti z okvirnim ciljem na ravni EU za leto 2030, ki je najmanj 27 % (kar bo revidirano do leta 2020, pri čemer bo upoštevan cilj 30-odstotni cilj na ravni EU). Enako pomembno se je treba zlasti osredotočiti na stavbe, katerih poraba energije predstavlja približno 40 % skupne porabe končne energije v EU in ki prispevajo približno četrtino emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v ETS. Izvaja se temeljita ocena direktive o energijski učinkovitosti stavb zaradi njene revizije.

    Financiranje potrebnih vnaprejšnjih naložb za energijsko učinkovitost ostaja precejšen izziv. Naložbe v energijsko učinkovitost je treba do leta 2030 petkrat povečati 15 . Komisija si je za prednostno nalogo zastavila sodelovanje s partnerji, da bi leta 2016 vzpostavili programe združevanja manjših projektov na področju energijske učinkovitosti. Ti programi naj bi vlagateljem zagotovili boljše priložnosti za naložbe v energijsko učinkovitost in boljšo dostopnost kapitala za nacionalne, regionalne ali lokalne platforme in programe za energijsko učinkovitost, zlasti v tistih državah članicah, ki jih najbolj potrebujejo. Vključevali bodo krepitev tehnične pomoči in pomoči za razvoj projektov v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH), ki sta ga Komisija in Evropska investicijska banka vzpostavili, da bi javnim promotorjem pomagali strukturirati njihove projekte in spodbujati programe financiranja s standardnimi pogoji, zlasti na področju stavb. Komisija bo v začetku leta 2016 vzpostavila Evropski portal naložbenih projektov (EIPP). Njegov namen je pritegniti vlagatelje v dobre naložbene projekte v Evropi. Deležniki na področju energije so pozvani, naj predložijo svoje projekte, da bi se zagotovilo zadostno številko projektov, ki so tik pred izvedbo.

    Za ogrevanje in hlajenje se v EU porabi največ energije. Za začetek leta 2016 se načrtuje namenska strategija za ogrevanje in hlajenje, katere cilj je pametno preoblikovanje tega sektorja. V strategiji bodo med drugim opredeljeni rešitve in ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po ogrevanju in hlajenju v stanovanjskem, terciarnem in industrijskem sektorju, ob spremljanju vsaj kakovosti storitev in udobja, ter ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

    Sklepi politik na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni EU:

    Večina držav članic bi morala sprejeti dodatne ukrepe za povečanje ambicij in pospešitev prizadevanj, da bi dosegle nacionalne cilje na področju energijske učinkovitosti do leta 2020.

    Več držav članic (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Malta, Španija in Švedska) je priglasilo ambicioznejše nacionalne cilje do leta 2020, izražene s porabo primarne ali končne energije, kar je spodbudno. Hkrati je pet držav članic znižalo svojo raven ambicij za enega od obeh ciljev. Na splošno ravni okvirnih nacionalnih ciljev za leto 2020, ki so si jih zadale na primer Hrvaška, Finska, Grčija in Romunija, pa tudi Ciper, Italija in Portugalska, kadar so izraženi s porabo končne energije, niso dovolj ambiciozne glede na pričakovano gospodarsko rast.

    Belgija, Estonija, Francija, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Švedska bodo morale v obdobju 2014–2020 še bolj zmanjšati porabo primarne energije, kot so jo v obdobju 2005–2013, če želijo doseči okvirne cilje glede porabe primarne energije do leta 2020. Avstrija, Belgija, Estonija, Francija, Nemčija, Litva, Malta in Slovaška so si zadale cilje glede porabe končne energije za leto 2020, v skladu s katerimi se zahtevajo stopnje zmanjšanja porabe končne energije za obdobje 2014–2020, ki so višje od stopnje zmanjšanja v obdobju 2005–2013.

    Na področju energijske intenzivnosti je velika razlika med državo članico z največjo energijsko intenzivnostjo (Bolgarijo) in državama članicama z najnižjo energijsko intenzivnostjo (Dansko in Irsko). To je večinoma povezano s strukturnimi razlikami med državami članicami. Vendar so v obdobju 2005–2013 vse države članice, razen Grčije, Madžarske, Irske in Latvije, zmanjšale energijsko intenzivnost v industriji in gradbeništvu.

    Za sektor proizvodnje energije so analizirani kazalniki uspešnosti pokazali, da se trend v večini držav slabša. Države članice morajo bolj spodbujati zlasti delež toplote iz visoko učinkovite soproizvodnje toplotne in električne energije ter visoko učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja.

    4.     Povsem integrirani notranji energetski trg 

    Doseženi napredek

    Elektrovodi in plinovodi so hrbtenica integriranega energetskega trga. Od predstavitve okvirne strategije za energetsko unijo se je zgodilo precej. Z odprtjem električnega kabelskega sistema med Italijo in Malto aprila 2015 se je končala energetska izoliranost malteškega elektroenergetskega omrežja. Dokončanje projektov električne povezave Eastlink med Finsko in Estonijo ter Nordbalt med Litvo in Švedsko je baltskim državam omogočilo, da letos sodelujejo na trgu električne energije NordPool. Še en primer dobrega sodelovanja je pobuda LitPolLink za čezmejno povezavo med Litvo in Poljsko, ki bo odprta decembra 2015. Leta 2015 je bil odprt tudi novi povezovalni daljnovod za električno energijo, ki je podvojil zmogljivosti prenosa med Francijo in Španijo. V sektorju plina je nov terminal za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipedi (Litva) prvič zagotovil diverzifikacijo oskrbe na baltskem trgu plina, medtem ko bo nedavni sporazum o povezovalnem plinovodu med Poljsko in Litvo prekinil izoliranost baltskih držav od notranjega trga plina. Pomemben mejnik je tudi povezovalni plinovod med Madžarsko in Slovaško, znotraj EU in na njenih mejah z Ukrajino pa je bila nameščena tudi oprema za povratni tok, kar spodbuja dvostransko trgovanje. Poleg tega so se baltske države dogovorile o skupnem strateškem cilju, da svoje elektroenergetske sisteme sinhronizirajo s celinskim evropskim omrežjem.

    Komisija je leta 2015 intenzivno sodelovala z državami članicami, da bi vzpostavili skupini na visoki ravni za čezmejno plinsko in elektroenergetsko povezljivost na Iberskem polotoku ter za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope (CESEC) ter preoblikovali skupino na visoki ravni za regijo Baltskega morja (BEMIP). Države članice so pospešile sodelovanje v regionalnih združenjih, ki že daje rezultate. Skupina na visoki ravni za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope se je na primer dogovorila o seznamu prednostnih projektov 16 , katerih izvedba bo državam v regiji omogočila dostop do vsaj treh virov plina.

    Forum za energetsko infrastrukturo, ki ga je ustanovila Komisija, je imel svoj ustanovitveni sestanek 9. in 10. novembra v Københavnu in bo obravnaval dobre prakse v zvezi z vprašanji, kot so regulativne ovire, razvoj infrastrukture, javna sprejemljivost in financiranje.

    Komisija je intenzivno sodelovala z državami članicami, da bi odpravila obstoječe regulativne ovire za čezmejno trgovanje z električno energijo in plinom. V tesnem sodelovanju z državami članicami je obravnavala težave s celovitim izvajanjem tretjega energetskega svežnja v različnih državah članicah. Namen pobude Komisije o zasnovi trga 17 je utreti pot za nadaljnjo uskladitev evropskega regulativnega okvira z dejanskim stanjem vse bolj integriranih evropskih energetskih trgov. Komisija je tudi nadaljevala strogo izvajanje pravil o konkurenci iz Pogodbe.

    Povsem integrirani notranji energetski trg bi moral najprej in predvsem prinesti konkretne koristi za odjemalce. To načelo je v celoti izraženo v sporočilu Zagotovitev novega dogovora za odjemalce iz julija 2015 18 . V sporočilu se priznava, da odjemalci še vedno ne morejo polno sodelovati v prehodu na nov energetski sistem. Z vidika odjemalca trgi električne energije in trgi plina še vedno ne delujejo tako, kot bi bilo treba, kar je razvidno iz dokumenta o trendih odjemalcev energije, predstavljenega skupaj s tem poročilom o stanju energetske unije 19 .

    Pot naprej

    V letu 2016 morajo vsi akterji pospešiti delo na infrastrukturnih projektih. Zlasti projekti skupnega interesa potrebujejo nujno politično spodbudo. Čeprav bo 13 projektov s prvega seznama projektov skupnega interesa končanih do konca leta 2015 in čeprav je nekaj več kot 100 projektov skupnega interesa v fazi odobritve, več kot četrtina 20 projektov zamuja predvsem zaradi izdaje dovoljenj in/ali finančnih vprašanj. Postopki preprosto trajajo predolgo, da bi bili učinkoviti. Če jih želijo države članice uspešno obravnavati, morajo v celoti izvesti določbe uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (TEN-E), zlasti tiste v zvezi z izdajanjem dovoljenj.

    Drugi seznam projektov skupnega interesa 21 , sprejet skupaj s tem sporočilom, določa tiste projekte, ki so nujno potrebni za doseganje naših ciljev energetske politike. V spremnem delovnem dokumentu služb Komisije 22 so opredeljene izboljšave, ki so potrebne za zagotovitev infrastrukturne hrbtenice za integrirani evropski energetski trg. Prve koristi za infrastrukturne naložbe iz instrumentov, razvitih v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe, naj bi se pokazale leta 2016. Komisija namerava posebej za področje električne energije pripraviti sporočilo o ukrepih, potrebnih za dosego cilja predlagane 15-odstotne čezmejne elektroenergetske povezljivosti do leta 2030. Poleg tega bo preučila, kako financirati obe strani projektov na mejah EU in Energetske skupnosti.

    Države članice in deležniki so izrazili veliko zanimanje za sodelovanje v severnomorski regiji. Skoraj polovica investicijskih odhodkov za vse projekte skupnega interesa na področju električne energije bo v severnomorski regiji. Zato namerava Komisija ustanoviti skupino na visoki ravni za regionalno sodelovanje na Severnem morju , da bi obravnavala regulativna in finančna vprašanja ter vprašanja prostorskega načrtovanja, ki ovirajo izvajanje teh projektov.

    Potrebne bodo tudi nadaljnje naložbe v nacionalno omrežno infrastrukturo, da bi se izognili regionalnim omejitvam. Posebna skrb so izkrivljanja, ki jih povzroča nezadostna nacionalna infrastruktura v primeru velikih enotnih trgovalnih območij. Postopek pregleda trgovalnih območij, ki ga izvede Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo (ENTSO-E), bi moral opredeliti kritične omejitve omrežja in, kjer je primerno, ločiti trgovalna območja za območja z omejitvami. Taka trgovalna območja bi pomagala tudi poudariti potrebo po večjih naložbah v omrežje.

    Poleg tega je treba zagotoviti, da se obstoječa plinska in elektroenergetska infrastruktura v celoti uporablja v korist integracije trga. Cilj nenehnega strogega izvajanja pravil konkurence bo zlasti zagotoviti, da trgi niso razdeljeni z umetnim omejevanjem uporabe obstoječe zmogljivosti.

    Zakonodajni predlogi za izvedbo nove zasnove trga so načrtovani za leto 2016. Ključni cilji zakonodaje so bolje povezani veleprodajni in maloprodajni trgi, okrepljeno regionalno sodelovanje in čezmejno trgovanje ter razvoj kratko- in dolgoročnih trgov, da se proizvajalcem in odjemalcem električne energije pošljejo pravilni naložbeni signali za sodobne tehnologije. Vpliv revidiranega sistema EU za trgovanje z emisijami bi moral zagotoviti tudi boljše dolgoročne naložbene signale za nizkoogljične naložbe. Komisija zagotavlja, da so podporne politike, kadar države članice podpirajo povečane naložbe v svoje energetske trge prek državne pomoči, oblikovane skladno z zahtevami iz smernic o državni pomoči za področje okolja in energetike 23 , da bi se izognili morebitnim izkrivljanjem trga. Poleg tega se v trenutni preiskavi sektorja glede državne pomoči v zvezi z mehanizmi zmogljivosti na področju električne energije 24 preučuje, koliko lahko obstoječi in načrtovani mehanizmi zmogljivosti ovirajo učinkovitost notranjega trga.

    Komisija bo pri pripravi zakonodajnih predlogov posebej poudarjala spodbujanje sodelovanja pri prilagajanju odjema, kar je sredstvo za povečanje učinkovitosti in prožnosti energetskih omrežij. Pomanjkanje informacij o stroških in porabi, težave pri zamenjavi dobaviteljev in pomanjkanje nagrade za dejavno sodelovanje bi morali postati stvar preteklosti.

    Odjemalci – gospodinjstva in industrija – želijo večjo preglednost cen in stroškov energije. Zato Komisija pripravlja novo poročilo o cenah in stroških energije, ki bo objavljeno leta 2016, da bi zagotovila pregled nad stroški energije, davki, dajatvami, pa tudi subvencijami. To bi moralo prispevati k bolj obveščeni razpravi o različnih ravneh cen v državah članicah, različnih postavkah cen energije, njihovem vplivu na konkurenčnost evropske industrije in naložbe v Evropi ter njihovi zmožnosti, da vplivajo na vedenje odjemalcev. Komisija je danes v prvem koraku predstavila predlog za izboljšanje evropskih statističnih podatkov o cenah plina in električne energije 25 .

    Komisija pri pregledu ključne zakonodaje v letu 2016 posebno pozornost namenja zaščiti ranljivih odjemalcev, kot je opredeljena v pregledu direktive o energijski učinkovitosti ali predlogu o novi zasnovi trga, pri čemer bi lahko bolje opredelili obveznosti držav članic in akterjev na trgu glede ranljivih odjemalcev. Komisija namerava zagotoviti, da bodo programi financiranja za energijsko učinkovitost dostopni revnim in ranljivim odjemalcem energije, ter si bo prizadevala izboljšati zbiranje podatkov o energijski revščini.

    Sklepi politik na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni EU:

    Številne države članice so dobro napredovale pri odpiranju svojih veleprodajnih trgov konkurenci, kar je prineslo pomembne koristi. Vendar so med državami članicami velike razlike in številne države članice še niso v celoti izvedle potrebnih pravil, ki omogočajo konkurenčne in likvidne trge.

    Na področju elektroenergetske infrastrukture je 22 držav članic na poti, da do leta 2020 dosežejo cilj 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti, ali pa so ta cilj že dosegle. Osem držav članic, to so Ciper, Irska, Italija, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija in Združeno kraljestvo, trenutno ne dosega cilja čezmejne povezanosti do leta 2020.

    Potrebna je še večja čezmejna povezljivost zaradi nadaljnje poglobitve notranjega trga električne energije (npr. v jugozahodni Evropi), tudi med državami članicami severne in vzhodne Evrope (npr. Nemčijo, Poljsko in Češko), ali nadaljnjega povezovanja držav članic (Irske in Združenega kraljestva) s preostalim delom severozahodne Evrope.

    Regulacija maloprodajnih cen mora biti časovno omejena in namenjena le izrednim primerom, kot izhaja iz nedavne sodbe Evropskega sodišča 26 . Medtem ko se je zadnje čase še nekaj več držav članic uspešno odmaknilo od regulacije cen za končne odjemalce (Irska in Latvija), v približno polovici držav članic cene za gospodinjstva ostajajo različno regulirane, kar je lahko ovira za udeležbo na strani povpraševanja in konkurenco na maloprodajni ravni.

    Vse države članice morajo bolje obveščati odjemalce o možnostih energijske učinkovitosti in dodatno izboljšati naložbene pogoje za zasebne odjemalce. Poleg tega so potrebni bolj osredotočeni ukrepi za ranljive odjemalce, da bi učinkovito obravnavali revščino zaradi visokih stroškov energije in goriva.

    Krepitev moči potrošnikov prek postopnega uvajanja pametnega merjenja se učinkovito izvaja le v nekaterih državah članicah (predvsem na Finskem, v Italiji in na Švedskem), nekoliko manj učinkovito pa v več drugih (vključno z Dansko, Estonijo in Nizozemsko). V več državah članicah upravna bremena ovirajo odjemalce, ki želijo zamenjati dobavitelja in doseči boljše pogodbene pogoje.

    Na regionalni ravni je sredi leta 2015 večina veleprodajnih trgov električne energije v EU povezanih z enim ali več sosednjih trgov, pri čemer se kaže zbliževanje cen. Na področju plina je stanje drugačno. Kljub določenemu zbliževanju cen na večjih evropskih plinskih vozliščih ostajajo po vsej EU precejšnje cenovne razlike in neustrezna integracija trgov, kar je deloma posledica učinkov dolgoročnih pogodb in manjkajočih čezmejnih povezav. Maloprodajni trgi električne energije in plina so še vedno nacionalni (ali podnacionalni). Potrebna so nadaljnja prizadevanja vseh držav članic, da se pospeši regionalna integracija trgov.

    5.     Energetska varnost, solidarnost in zaupanje

    Doseženi napredek

    EU in njene države članice so se odločile podpreti bolj usklajeno ukrepanje na področju zunanje in energetske politike EU, ki upošteva geopolitični razvoj dogodkov. Svet je julija 2015 sprejel sklepe o energetski diplomaciji skupaj z akcijskim načrtom 27 . Ti opozarjajo na potrebo po okrepitvi dvo- in večstranskih dialogov, okrepljeni uporabi instrumentov zunanje politike zaradi večje diverzifikacije ter spodbujanju na pravilih temelječih, preglednih in trajnostnih energetskih trgov.

    Prehod v konkurenčno, nizkoogljično gospodarstvo bo zmanjšal porabo uvoženih fosilnih goriv, saj se bo zmanjševalo povpraševanje po energiji ter izkoriščali obnovljivi in drugi domači viri energije. Naložbe v odporno infrastrukturo morajo upoštevati to spreminjajoče se okolje, da bi se izognili nasedlim naložbam.

    Za leto 2015 so bile značilne nenehne napetosti med Rusijo in Ukrajino, vztrajno nizke cene nafte, ki so vplivale na energetske trge po vsem svetu, nove pobude za dodatno infrastrukturo za oskrbo z zemeljskim plinom iz Rusije, odpiranje novih perspektiv zaradi jedrskega sporazuma z Iranom in nenehen upad domače proizvodnje fosilnih goriv.

    Ukrajina se je pozimi 2014/2015 kljub težki politični situaciji izkazala za zanesljivo partnerico pri tranzitu ruskega plina. Po mnenju EU je v interesu vseh strani, da Ukrajina ostane pomembna tranzitna država. EU dejavno podpira prizadevanja ukrajinske vlade in Naftogaza za zagotovitev, da tako tudi ostane, zlasti prek temeljitih strukturnih reform plinskega sektorja, ki jih trenutno izvaja Ukrajina. Bistveno je, da se ta proces reforme nadaljuje. Komisija je v letu 2015 dejavno pospeševala pogajanja med Ukrajino in Rusijo, da bi se zagotovila oskrba Ukrajine s plinom čez zimo. Zaradi tega je bil 25. septembra 2015 parafiran zavezujoči protokol, ki se izvaja od 9. oktobra 2015. Tudi zmogljivost povratnih tokov iz EU, zlasti Slovaške, v Ukrajino se je v letu 2015 znatno povečala, kar je Ukrajini omogočilo uvoz plina prek EU in s tem zmanjšanje neposredne odvisnosti od Rusije.

    Komisija je seznanjena z načrti gospodarskih družb, da zgradijo nadaljnje plinovode, ki bi Rusijo in Nemčijo povezali prek Baltskega morja. Če bodo zgrajeni, Severni tok 3 in 4 ne bi omogočila dostopa do novega vira oskrbe in bi nadalje povečala zmogljivost prenosa iz Rusije v EU, čeprav se ta že zdaj izkorišča le v 50 %. Ti plinovodi bodo morali v celoti izpolnjevati zahteve prava EU. Komisija bo vsak tak projekt neodvisno ocenila ob upoštevanju evropskega regulativnega okvira.

    EU bo podprla le infrastrukturne projekte, ki so skladni s ključnimi načeli energetske unije, vključno s strategijo za energetsko varnost 28 . Diverzifikacija virov energije, dobaviteljev energije in poti oskrbe z energijo je ključnega pomena za zagotovitev varne in zanesljive oskrbe za evropske državljane in podjetja. Energetska varnost Unije je tudi tesno povezana z energetsko varnostjo v njeni soseščini 29 . V tem pogledu ima Energetska skupnost osrednjo vlogo tako pri spodbujanju prednostnih čezmejnih povezav kot tudi pri zagotavljanju, da regija izvaja dejavnosti v skladu s pravili, ki so združljiva s pravili EU. Glede tega so se države Zahodnega Balkana na srečanju na vrhu na Dunaju odločile vzpostaviti regionalni trg električne energije. V skupini na visoki ravni za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope se je šest držav Energetske skupnosti pridružilo Memorandumu o soglasju in se skupaj z devetimi državami članicami EU dogovorilo o akcijskem načrtu – kar je prvovrsten primer dejstva, da se energetska unija širi in prinaša koristi zunaj meja EU. Leta 2015 si je Komisija prizadevala podpreti reformni proces v Energetski skupnosti. Evropska Komisija je na konferenci, ki je potekala 20. in 21. maja 2015 v Haagu, sopodpisala mednarodno energetsko listino.

    Nedavna odkritja plina v Sredozemskem morju povečujejo potencial sredozemske regije, da prispeva k energetski varnosti v Evropi. Zato je bilo pospešeno sodelovanje z ustanovitvijo treh Euro-Med platform za plin, regionalnim trgom električne energije ter spodbujanjem energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti. Leta 2015 so se ponovno začeli pogovori o transkaspijskem plinovodu in nadaljevalo delo na južnem plinskem koridorju.

    V zadnjih mesecih je bila pozornost poudarjeno usmerjena v električno energijo. V nekaterih državah članicah se je v zadnjem desetletju zmanjšala presežna ponudba električne energije in zdaj se pojavlja nevarnost delnih zatemnitev. Da bi ocenili, kje v sistemu električne energije so resnične težave in kako jih je mogoče najbolje obravnavati, je bilo sprejetih več pobud za zagotovitev, da se izvede analiza ustreznosti proizvodnje električne energije na regionalni podlagi in ob uporabi skupne metodologije 30 . 

    Pot naprej

    Geopolitični izzivi leta 2016 ne bodo izginili. EU bo morala učinkovito slediti novi energetski diplomaciji in enotno nastopati v odnosu do tretjih držav. Prav tako bo morala razviti tudi ustrezne akcijske načrte za energetsko diplomacijo, da bi se diverzifikacija okrepila tudi prek instrumentov zunanje politike.

    Namen revizije uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom, predvidena za leto 2016, je izboljšati odpornost EU na motnje v oskrbi. Posebej pomembno bo okrepiti regionalno sodelovanje med državami članicami, da se prepreči in ublaži pretrese pri oskrbi ter zagotovi solidarnost v nujnem primeru. Komisija hkrati namerava pripraviti strategijo za utekočinjen zemeljski plin in skladiščenje plina zaradi zagotovitve, da lahko Evropska unija povsem izkoristi diverzifikacijski potencial, ki ga ponuja utekočinjen zemeljski plin. Vzporedno še naprej poudarja, kako pomembna je energija na splošno in zlasti utekočinjen zemeljski plin pri tekočih pogajanjih o Čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP).

    Zaradi povečanja preglednosti in zagotovitve, da so medvladni sporazumi na področju energetike skladni z veljavno zakonodajo in politikami EU, Komisija pripravlja predlog za revizijo veljavnega sklepa o medvladnih sporazumih.

    Komisija namerava do konca leta 2016 predlagati nov pravni instrument o zanesljivosti oskrbe z električno energijo, oblikovan zaradi povečanja preglednosti, zagotovitve skupnega pristopa in boljšega obravnavanja čezmejnih rešitev za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Ta instrument naj bi bili povem usklajen z novo zasnovo trga električne energije.

    Kar zadeva jedrsko področje, bo leta 2016 objavljen nov usmeritveni jedrski program, ki bo zagotovil pregled naložb, ki jih države članice predvidevajo do leta 2050 za vse faze jedrskega cikla. Ker je polovica držav članice EU izrazila namero, da se bo pri proizvodnji električne energije še naprej opirala na ta vir energije, bi morala navedena pobuda vnesti več jasnosti glede dolgoročnih potreb po naložbah v jedrsko energijo in obvladovanju jedrskih obveznosti.

    Sklepi politik na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni EU:

    EU napreduje na področju diverzifikacije virov, poti in dobaviteljev energije. Vendar je bilo približno 40 % plina, ki je bil leta 2013 uvožen v EU, iz Rusije in vrsta držav članic je še vedno popolnoma ali pretežno odvisnih od dobav iz Rusije, zlasti Bolgarija, Češka, Estonija, Finska, Madžarska, Latvija, Litva in Slovaška.

    Tri države članice (Bolgarija, Litva in Portugalska) morajo še doseči infrastrukturni standard iz uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom.

    Obstaja potreba po nadaljnjem povezovanju zlasti baltskih držav in Finske s srednjeevropskim trgom plina, da bi izboljšali povezave med državami članicami (npr. med Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Grčijo ter med Portugalsko in Španijo s Francijo) ter zagotovili, da imajo vse države članice dostop do vozlišč tekočega plina in koristi od zmogljivosti za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), ki so jo države razvijale ali imajo potencial za njen razvoj.

    Na regionalni ravni stresni testi, opravljeni leta 2014, jasno kažejo koristi regionalnega sodelovanja za preprečitev ali ublažitev plinske krize. Komisija že dejavno spodbuja tako sodelovanje, na primer prek skupine na visoki ravni za čezmejno plinsko povezljivost srednje in jugovzhodne Evrope (CESEC).  To delo bi se moralo nadaljevati.

    Države članice morajo okrepiti tudi (regionalno) sodelovanje glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo in zadostnosti proizvodnje.

    6.     Energetska unija za raziskave, inovacije in konkurenčnost

    Doseženi napredek

    Raziskave, inovacije in konkurenčnost so bistvene za pospešitev energetskega prehoda EU in izkoriščanje njegovih koristi v smislu delovnih mest in rasti, ki jih lahko prinese energetska unija. Komisija je septembra 2015 predstavila sporočilo z naslovom „Na poti k integriranemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET)“ 31 . S tem je dan nov zagon za razvoj in uvedbo nizkoogljičnih tehnologij, saj se prizadevanja na področju raziskav in inovacij po vsej Evropi usklajujejo in prednostno razvrščajo.

    Financiranje je ključno za uvedbo inovacij na trg. Zato Komisija in Evropska investicijska banka razvijata prizadevanja v okviru Naložbenega načrta za Evropo in Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). V tem smislu predstavitveni projekti na področju energije InnovFin zagotavljajo financiranje tveganja v obliki posojil, lastniškega kapitala in jamstev, kar presega tradicionalno podporo v obliki nepovratnih sredstev. To bi moralo spodbuditi konkurenčnost podjetij, ki se ukvarjajo z inovativno energetsko tehnologijo.

    Tudi sistem EU za trgovanje z emisijami zagotavlja priložnosti za financiranje naložb in inovacij. V letu 2014 so države članice za namene, povezane s podnebnimi spremembami in energijo, v povprečju porabile ali načrtovale porabiti približno 87 % skupnih prihodkov z dražb pravic v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, kar znaša 3,2 milijarde EUR. V okviru programa NER 300 so sredstva v višini 2,1 milijarde EUR, ki naj bi prek finančnega vzvodja zagotovila dodatne 2,7 milijarde EUR zasebnih naložb, namenjena financiranju inovativnih projektov v 20 državah članicah.

    Komisija je v predlogih za revizijo direktive o sistemu trgovanja z emisijami, ki so bili predstavljeni julija 2015, predlagala nov sklad za inovacije in nov sklad za modernizacijo. Sklad za inovacije gradi na programu NER 300, pri čemer širi njegovo področje uporabe na nizkoogljične inovacije v industrijskih panogah. S podporo nizkoogljičnim inovacijam in predstavitvam bo prispeval tudi k uresničenju ključnih ukrepov strateškega načrta za energetsko tehnologijo. Novi sklad za modernizacijo pa je namenjen državam članicam, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je nižji od 60 % povprečja EU, ter bo usmerjen v posodobitev energetskega sistema in izboljšanje energijske učinkovitosti. V revidirani direktivi o sistemu trgovanja z emisijami se predlagajo tudi bolj ciljno usmerjena pravila glede selitve virov ogljikovega dioksida, da bi ohranili mednarodno konkurenčnost sektorjev, pri katerih obstaja največje tveganje, da bo njihova proizvodnja premeščena zunaj EU.

    Poleg tega je za podporo raziskovalnim in inovacijskim ciljem energetske unije bistven okvirni program Obzorje 2020. V obdobju 2014–2015 je njegov finančni prispevek v podporo energetskim raziskavam (tudi jedrskim), čistemu prevozu, podnebnim ukrepom in učinkoviti rabi virov, biogospodarstvu in ključnim omogočitvenim tehnologijam presegel 9 milijard EUR. Poleg tega so raziskave in inovacije na področju energije in nizkoogkljičnosti med najpogosteje izbranimi področji pametne specializacije – za več kot 100 regij EU –, kar kaže, da bo temu dodeljenih precej sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Platforma za pametno specializacijo na področju energije, ki jo je leta 2015 uvedla Komisija 32 , bo podprla ta prizadevanja.

    Pot naprej

    Komisija namerava kot del svežnja poročila o stanju energetske unije 2016 predstaviti celovito strategijo energetske unije za raziskave, inovacije in konkurenčnost. Ta celovita strategija bi morala izražati ugotovitve posvetovanj, ki jih bo Komisija začela z državami članicami in deležniki o treh medsebojno povezanih področjih: energetskih tehnologijah, prometu in svetovni konkurenčnosti. Vključuje povečanje javnih in zasebnih naložb v raziskave in inovacije, odstranitev odvračilnih dejavnikov za inovacije in premagovanje ovir za zasebne naložbe. Bolj je treba spodbujati raziskave od spodaj navzgor, kar je pomembna značilnost živahnega inovacijskega ekosistema.

    V letu 2016 bo pozornost namenjena učinkovitejšemu usklajevanju med energetsko unijo, enotnim digitalnim trgom in krožnim gospodarstvom. To med drugim zadeva progresivno digitalizacijo v energetskem in prometnem sektorju.

    Energetski prehod bo prinesel spremembe v številnih sektorjih, zato je treba bolje vključiti socialne partnerje. To bi lahko zajemalo zagotovitev, da so znanja in spretnosti ter programi usposabljanja usklajeni s potrebami po novih profilih delovnih mest, preučitev delovnih pogojev v novih sektorjih ali olajšanje socialno pravičnega prehoda v sektorjih ali regijah, kjer bodo delovna mesta izgubljena. Komisija je začela sodelovati s socialnimi partnerji na evropski ravni in bo leta 2016 nadaljevala ta dialog. Spodbuja države članice, naj s socialnimi partnerji enako razpravljajo o posledicah energetskega prehoda in najboljšem načinu, kako te posledice predvideti in obvladovati 33 .

    Sklepi politik na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni EU:

    Evropska industrija, raziskovalni inštituti in akademski inovativni akterji so na splošno dobro umeščeni na globalni energetski zemljevid. Številne države članice (med njimi Avstrija, Danska, Finska, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo) so vložile precejšnja prizadevanja v spodbujanje inovacij in poslovnih priložnosti na področju energijske učinkovitosti in nizkoogljične tehnologije. To je eden od razlogov, zakaj se je zaposlovanje v sektorju energije iz obnovljivih virov kljub gospodarski in finančni krizi povečalo, saj je bilo v zadnjih petih letih v EU ustvarjenih skoraj pol milijona dodatnih delovnih mest.

    Nedavne pozitivne pobude nekaterih držav članic (med njimi Francije, Nizozemske in Portugalske) so pripeljale do okolju in rasti prijaznejših davčnih sistemov. Vendar v številnih državah članicah še vedno ostajajo priložnosti za spremembo davčnega sistema na način, ki spodbuja zaposlovanje in konkurenčnost, hkrati pa prispeva k ciljem energetske unije 34 . Države članice, ki se ukvarjajo s tako spremembo obdavčenja, bi morale hkrati zagotoviti, da ne bi prišlo do nesorazmernih učinkov na dostopnost do energije. Za vnos inovacij na trg so potrebni ključni omogočitveni pogoji. Če bodo davčne reforme bolje izražale okoljske in gospodarske stroške, lahko – na primer na področju prometa in mobilnosti – podprejo ta prehod.



    7.     Izvajanje energetske unije 

    Doseženi napredek

    Energetska unija potrebuje zanesljiv in pregleden proces upravljanja, utemeljen na zakonodaji, s čimer se bo zagotovilo, da bodo vsi energetski ukrepi na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni prispevali k uresničitvi ciljev energetske unije.

    Na politični ravni se je podpredsednik Šefčovič v zadnjih sedmih mesecih odpravil na krožno potovanje na temo energetske unije. Pogovarjal se je z nacionalnimi vladami in parlamenti, Evropskim parlamentom ter deležniki in državljani. Ti obiski so skupaj z veliko dejavnosti ozaveščanja številnih drugih komisarjev, zlasti komisarja Ariasa Cañeteja, bistveni, da se prisluhne energetski uniji in priložnostim, ki jih prinaša EU in državam članicam, ter razpravlja o njih.

    Ta proces je, podprt s tehničnim dialogom z državami članicami, dal precej jasnejšo sliko o priložnostih, prednostih, nevarnostih in slabostih energetske unije na ravni države članic, kar je razvidno iz spremnih informativnih listov, ki so jih države članice potrdile po dvostranskih razpravah 35 . Njegov rezultat je tudi predlagana metodologija glede ključnih kazalnikov, priloženih temu poročilu o stanju energetske unije 36 . Ta delovni dokument služb Komisije vsebuje primerjavo stanja po vsej EU za pet razsežnosti energetske unije, tako da uporablja te prve ključne kazalnike. Ključni kazalniki se bodo v prihodnje uporabljali za merjenje in spremljanje uresničevanja energetske unije.

    Energetski prehod zahteva strateško načrtovanje. Trenutno ima le približno tretjina držav članic izčrpne energetske in podnebne strategije za obdobje po letu 2020, vključno z okvirnimi nacionalnimi cilji za emisije toplogrednih plinov, obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost. To vzbuja resno zaskrbljenost glede na potrebo po oblikovanju predvidljivega okvira za naložbe na področjih, kjer se pogosto zahteva dolgoročno načrtovanje.

    Pot naprej

    Integrirani nacionalni načrti na področju energije in podnebnih sprememb, ki obravnavajo vseh pet razsežnosti energetske unije, so potrebno orodje za več strateškega načrtovanja. Za doseganje ciljev za leto 2030 bodo bistvenega pomena. Povezani dokument s smernicami, priložen temu poročilu o stanju energetske unije, državam članicam zagotavlja podlago, da začnejo razvijati načrte za obdobje, zajeto v okviru do leta 2030.

    Pripravljalno delo bi se moralo nemudoma začeti, da bi razvijalcem projektov in vlagateljem v hitro spreminjajočem se okolju zagotovili gotovost in napovedljivost. Zato bi morale države članice leta 2017 predložiti osnutke nacionalnih načrtov, kar bo podlaga za nadaljnje razprave, da bodo ti nacionalni načrti leta 2018 dokončani in pripravljeni za uporabo precej pred letom 2021.

    Nacionalni načrti morajo izražati tudi rezultate regionalnih posvetovanj na področjih, ki bi imela koristi od okrepljenega sodelovanja s sosednimi državami članicami. Komisija namerava leta 2016 predstaviti smernice o tem, kako okrepiti regionalno sodelovanje v širšem smislu in kako lahko Komisija pospeši regionalne pristope.

    Zaradi spremljanja napredka bo uveljavljen pregleden sistem spremljanja, ki bo temeljil na ključnih kazalnikih in dvoletnih poročilih držav članic o doseženem napredku v zvezi z njihovimi nacionalnimi načrti. Komisija namerava v letnem poročilu o stanju energetske unije oceniti skupen napredek, dosežen na ravni EU, in po potrebi predlagati ukrepe politike, da se zagotovi uresničevanje ciljev energetske unije.

    Komisija namerava leta 2016 na podlagi, med drugim, preverjanja ustreznosti trenutnih obveznosti poročanja 37 in nenehnih razprav z državami članicami, Evropskim parlamentom in deležniki predstaviti predlog o racionalizaciji zahtev glede načrtovanja in poročanja v zvezi z ukrepi na področju podnebnih sprememb in energije za države članice in Komisijo, da bi se čim prej zmanjšalo nepotrebno upravno breme v skladu z agendo za boljše pravno urejanje ter uskladile zahteve glede načrtovanja in poročanja z okvirno strategijo za energetsko unijo.

    8.     Sklepi in pot naprej

    Bistveno je, da se ohranijo ambicije, uravnoteženost in zagon, ustvarjeni z uvedbo okvirne strategije za energetsko unijo februarja 2015. Leto 2016 bo pomembno leto, tj. leto rezultatov, ko bo strateška vizija, opredeljena v strategiji za energetsko unijo, prenesena v zakonodajne pobude na ravni EU, leto večje usklajenosti pri naših odnosih z zunanjimi partnerji ter leto nadaljnjega razvoja in izvajanja energetske unije.

    (1)

         COM(2015) 80.

    (2)

         Spremlja ga več poročil in delovnih dokumentov služb Komisije kot prvi korak k racionalizaciji obveznosti poročanja Komisije.

    (3)

         Delovni program Komisije, COM(2015) 610. Vsi predlogi bodo pripravljeni v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in boljše pravne ureditve. Nekateri od teh predlogov bodo pobude REFIT.

    (4)

         Drugi dve sta Brazilija in Kanada.

    (5)

         27 % električne energije se proizvede z energijo iz obnovljivih virov, drugih 27 % pa z jedrsko energijo.

    (6)

         COM(2014) 15 in njegova ocena učinka.

    (7)

         Sklepi Sveta za okolje z dne 18. septembra 2015.

    (8)

         Svetovno usklajeni preskusni postopek za lahka tovorna vozila je bil sprejet leta 2014 v okviru Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE), da bi nadomestil stari preskusni postopek, imenovan „novi evropski vozni cikel“.

    (9)

         To bo zagotovilo dejansko usklajenost vrednosti emisij vozil v dejanski uporabi z zakonsko določenimi mejnimi vrednostmi, pri čemer je treba upoštevati odstopanja zaradi negotovosti preskusnega postopka in merilnih instrumentov, ki se bodo sčasoma znatno zmanjšala.

    (10)

         Glej Poročilo o napredku na področju podnebnih sprememb, COM(2015) 576 in SWD(2015) 246.

    (11)

         Ker se vmesni cilji določajo kot povprečje dveh let, bi lahko novi podatki Eurostata za leto 2014 to oceno spremenili.

    (12)

         COM(2015) 341.

    (13)

         COM(2015) 574 in spremni dokument služb Komisije SWD(2015) 245.

    (14)

         COM(2014) 520.

    (15)

         Poročilo skupine finančnih ustanov na področju energijske učinkovitosti (EEFIG) ( www.eefig.eu ).

    (16)

          http://ec.europa.eu/energy/en/topics/infrastructure/central-and-south-eastern-europe-gas-connectivity .

    (17)

         COM(2015) 340.

    (18)

         COM(2015) 339, ki ga spremlja delovni dokument služb Komisije o dobrih praksah na področju energije iz obnovljivih virov za lastno porabo, SWD(2015) 114.

    (19)

         SWD(2015) 249.

    (20)

         Iz poročila Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) o spremljanju izvajanja projektov skupnega interesa izhaja, da gre za 31 % projektov na področju električne energije in 25 % projektov na področju plina.

    (21)

         C(2015) 8052.

    (22)

         SWD(2015) 247.

    (23)

         UL C 200, 28.6.2014, str. 1.

    (24)

         C(2015) 2814.

    (25)

         COM(2015) 496.

    (26)

         C36/14, Evropska komisija proti Republiki Poljski.

    (27)

         Sklepi Sveta o diplomaciji na področju energetske in podnebne politike (10995/15 in 11029/15).

    (28)

         COM(2014) 330.

    (29)

         JOIN(2015) 50, ki ga spremlja SWD(2015) 500.

    (30)

         Glej na primer izjavo Nemčije in njenih sosed glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo, http://www.benelux.int/files/4414/3375/5898/Jointdeclaration.pdf .

    (31)

         C(2015) 6317.

    (32)

          http://s3platform.jrc.ec.europa.eu/s3p-energy .

    (33)

         Nova agenda o znanju in spretnostih na ravni EU, ki jo pripravlja Komisija, bo določila ukrepe za boljše predvidevanje potreb po znanju in spretnostih ter izboljšanje preglednosti in priznavanja kvalifikacij.

    (34)

         Poročilo o davčnih reformah v državah članicah EU, 2015 (november) – Dokument o davkih št.°58; http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/gen_info/economic_analysis/tax_papers/taxation_paper_58.pdf .

    (35)

         Informativni listi držav članic so vključeni v dokumente SWD(2015) 208–209, 217–242.

    (36)

         SWD(2015) 243.

    (37)

         Točka 10 pobud REFIT, Priloga II k delovnemu programu Komisije (COM(2015) 610).

    Top

    Bruselj, 18.11.2015

    COM(2015) 572 final

    PRILOGA

    POSODOBLJENI ČASOVNI NAČRT ZA ENERGETSKO UNIJO

    k

    SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

    Stanje energetske unije

    {SWD(2015) 208}
    {SWD(2015) 209}
    {SWD(2015) 217 à 243}


    Posodobljeni časovni načrt za energetsko unijo –
    november 2015

    Legenda: ZO: zanesljivost oskrbe / NET: notranji energetski trg / EU: energijska učinkovitost / TP: toplogredni plini / R&I: raziskave in inovacije

    Ta časovni načrt je enak tistemu, ki je bil predstavljen v prilogi k Sporočilu Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“, sprejetemu 25. februarja 2015 (COM(2015)80). Edina novost v tej tabeli je zadnji stolpec, ki vsebuje posodobitve tistih pobud, ki so že bile sprejete ali kjer se je spremenila časovnica. Ne vsebuje novih informacij o pobudah, ki so prvotno bile predvidene za leto 2016 ali pozneje.

    Ukrepi

    Pristojni akter

    Časovni okvir (prikazan v prilogi k sporočilu COM(2015)80)

    ZO

    NET

    EU

    TP

    R&I

    Opombe / posodobitev

    Infrastruktura

    Učinkovito uresničevanje cilja čezmejne povezanosti najmanj 10 % inštaliranih zmogljivosti proizvodnje električne energije

    Komisija

    Države članice

    Nacionalni regulativni organi

    Sistemski operaterji prenosnih omrežij

    2015–2020

    X

    X

    X

    Sprejet 25. februarja 2015 (COM(2015)82).

    2. seznam projektov skupnega interesa, ki bo podlaga za delegiran akt Komisije

    Komisija

    Države članice

    2015

    X

    X

    X

    Delegirani akt sprejet 18. novembra 2015 (C(2015)8052).

    Sporočilo o napredku pri oblikovanju seznama najpomembnejše energetske infrastrukture in ukrepih, potrebnih za dosego cilja čezmejne povezanosti 15 % inštaliranih zmogljivosti proizvodnje električne energije do leta 2030

    Komisija

    2016

    X

    X

    Vzpostavitev foruma za energetsko infrastrukturo

    Komisija

    Države članice

    2015

    X

    X

    Prvo srečanje foruma za energetsko infrastrukturo je potekalo od 9. do 10. novembra 2015 v Københavnu.

    Električna energija

    Pobuda o zasnovi trga in regionalnih elektroenergetskih trgih ter usklajevanje zmogljivosti za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, povečanje čezmejne trgovine in lažje vključevanje energije iz obnovljivih virov

    Komisija

    2015–2016

    X

    X

    X

    X

    Posvetovalno sporočilo je bilo sprejeto 15. julija 2015 (COM(2015)340), zakonodajni predlogi bodo sledili v letu 2016.

    Pregled direktive o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo

    Komisija

    2016

    X

    X

    X

    Maloprodaja

    Nov dogovor za odjemalce energije: izboljšanje položaja odjemalcev, zagotavljanje prilagajanja odjema; uporaba pametne tehnologije; povezovanje veleprodajnih in maloprodajnih trgov; postopno ukinjanje reguliranih cen; spremljevalni ukrepi za zaščito ranljivih odjemalcev

    Komisija

    Države članice

    2015–2016

    X

    X

    X

    X

    Sporočilo je bilo sprejeto 15. julija 2015 (COM(2015)339), zakonodajni predlogi bodo sledili v letu 2016.

    Plin

    Revizija uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom

    Komisija

    2015-2016

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Utekočinjeni zemeljski plin in strategija skladiščenja

    Komisija

    2015-2016

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Regulativni okvir

    Pregled vloge Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in regulativnega okvira za energijo

    Komisija

    2015-16

    X

    X

    X

    Vključeno v posvetovalno sporočilo, ki je bilo sprejeto 15. julija 2015 (COM(2015)340), zakonodajni predlogi bodo sledili v letu 2016.

    Obnovljivi viri energije

    Sveženj za energijo iz obnovljivih virov: vključno z novo direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov za leto 2030; najboljše prakse na področju energije iz obnovljivih virov za lastno porabo in programov podpore; politika za trajnostno bioenergijo

    Komisija

    2015-2017

    X

    X

    X

    Smernice iz najboljših praks na področju energije iz obnovljivih virov za lastno porabo so bile sprejete 15. julija 2015 (SWD(2015)141).

    Sveženj za energijo iz obnovljivih virov predviden za leto 2016.

    Sporočilo „Proizvodnja energije iz odpadkov“

    Komisija

    2016

    X

    X

    Podnebni ukrepi

    Zakonodajni predlog za pregled sistema EU za trgovanje z emisijami, 2021–2030

    Komisija

    2015

    X

    X

    X

    Predlog sprejet 15. julija 2015 (COM(2015)337).

    Zakonodajni predlogi o odločbi o porazdelitvi prizadevanj in vključitev rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike za leto 2030

    Komisija

    2016

    X

    Ukrepi v prometnem sektorju

    Pošteno in učinkovito oblikovanje cen za trajnostni promet – revizija direktive o evrovinjeti in okvir za spodbujanje evropskega elektronskega cestninjenja

    Komisija

    2016

    X

    X

    Pregled pravil o dostopu do trga v cestnem prometu za izboljšanje njegove energijske učinkovitosti

    Komisija

    2016

    X

    X

    Osrednji načrt za uvajanje kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov

    Komisija

    Države članice

    Industrija

    2016

    X

    X

    X

    Pregled uredb o določitvi standardov emisijskih vrednosti za določitev ciljev za obdobje po letu 2020 za osebna in kombinirana vozila

    Komisija

    2016–2017

    X

    X

    X

    Vzpostavitev sistema spremljanja in poročanja za težka vozila (tovornjake in avtobuse) z namenom izboljšanja informacij za kupce

    Komisija

    2016–2017

    X

    X

    X

    Pregled direktive o spodbujanju čistih in energijsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

    Komisija

    2017

    X

    X

    Sporočilo o razogljičenju prometnega sektorja, vključno z akcijskim načrtom za biogoriva druge in tretje generacije ter druga alternativna, trajnostna goriva

    Komisija

    2017

    X

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Energijska učinkovitost

    Pregled direktive o energijski učinkovitosti

    Komisija

    2016

    X

    X

    X

    X

    Pregled direktive o energijski učinkovitosti stavb, vključno s pobudo za pametno financiranje pametnih stavb

    Komisija

    2016

    X

    X

    X

    X

    Pregled okvira za energijsko učinkovitost izdelkov (direktiva o energijskem označevanju in okoljsko primerni zasnovi izdelkov)

    Komisija

    2015

    X

    X

    X

    X

    Predlog uredbe o označevanju z energijskimi nalepkami sprejet 15. julija 2015 (COM(2015)341).

    Delovni načrt za okoljsko primerno zasnovo, povezan s svežnjem o krožnem gospodarstvu iz decembra 2015.

    Krepitev usmerjenega izkoriščanja finančnih instrumentov za podporo naložbam v energijsko učinkovitost

    Komisija

    2015–

    X

    X

    Ogrevanje in hlajenje

    Strategija EU za ogrevanje in hlajenje – prispevek ogrevanja in hlajenja pri uresničevanju energetskih in podnebnih ciljev EU

    Komisija

    2015

    X

    X

    X

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Zunanja energetska in podnebna politika

    Diplomacija EU na področju energetske in podnebne politike

    Komisija

    VP/PP

    Države članice

    2015

    X

    X

    X

    X

    Sklepi Sveta o diplomaciji na področju podnebne politike, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve 20. julija 2015 (11029/15).

    Sklepi Sveta o diplomaciji na področju energetske politike, ki jih je sprejel Svet za zunanje zadeve 20. julija 2015 (10995/15).

    Pregled sklepa o vzpostavitvi mehanizma za izmenjavo informacij v zvezi z medvladnimi sporazumi med državami članicami in tretjimi državami na področju energije

    Komisija

    VP/PP

    2016

    X

    X

    Nov in okrepljen dialog o energiji z državami, ki so pomembne za energetsko politiko EU

    Komisija

    VP/PP

    2015–

    X

    X

    X

    X

    X

    Memorandum o soglasju o okrepljenem strateškem partnerstvu z Ukrajino

    Komisija

    VP/PP

    Evropski parlament

    Svet

    2015

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Tristranski memorandum o soglasju o transkaspijskem plinovodu z Azerbajdžanom in Turkmenistanom

    Komisija

    VP/PP

    Evropski parlament

    Svet

    2015

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Pobuda za krepitev Energetske skupnosti

    Komisija

    Pogodbenice Energetske skupnosti

    VP/PP

    2015

    X

    X

    Ključne odločitve sprejete na zasedanju Ministrskega sveta Energetske skupnosti oktobra 2015.

    Sledil bo skupni akt o zanesljivosti oskrbe.

    Okrepitev sodelovanja v okviru evro-sredozemskega partnerstva na področju plina, električne energije, energijske učinkovitosti in obnovljivih virov energije

    Komisija

    VP/PP

    2015–2016

    X

    X

    Junija 2015 oblikovana platforma za plin.

    Oktobra 2015 oblikovana platforma za regionalni trg električne energije.

    Leta 2016 bosta oblikovani platformi za obnovljive vire energije in energijsko učinkovitost.

    Sprejetje in podpis nove mednarodne energetske listine v imenu EU in Euratoma

    Komisija

    VP/PP

    2015

    X

    X

    Evropska Komisija je na konferenci, ki je potekala 20. in 21. maja 2015 v Haagu, sopodpisala mednarodno energetsko listino.

    Industrijska konkurenčnost

    Nov evropski pristop k raziskavam in inovacijam na področju energije za pospešitev preoblikovanja energetskega sistema, ki vključuje:

    - celovit Evropski strateški načrt za energetsko tehnologijo;

    - strateško agendo raziskav in inovacij na področju prometa

    Komisija

    2015–2017

    X

    Sporočilo o Evropskem strateškem načrtu za energetsko tehnologijo sprejet 15. septembra 2015 (C(2015)6317).

    V letu 2015 je bila oblikovana platforma za specializacijo na področju energije.

    Za leto 2016 je predvidena integrirana strategija energetske unije za raziskave, inovacije in konkurenčnost.

    Analiza cen in stroškov energije (vključno z davki in subvencijami)

    Komisija

    2016 in nato vsaki 2 leti

    X

    Pobuda za vodilno vlogo EU v svetu na področju energetskih in podnebnih tehnologij in inovacij za krepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest

    Komisija

    2015–2016

    X

    X

    X

    Povezana z integrirano in celostno strategijo energetske unije za raziskave, inovacije in konkurenčnost.

    Okrepljena trgovinska politika za lažji izvoz tehnologij EU

    Komisija

    2015–2019

    X

    X

    X

    Medsektorski ukrepi

    Pregled smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo

    Komisija    

    2017–2019

    X

    X

    X

    X

    X

    Poročilo o evropski strategiji za energetsko varnost, vključno s platformo in časovnim načrtom za evro-sredozemsko partnerstvo in strategije za utekočinjen zemeljski plin, shranjevanje energije ter južni plinski koridor

    Komisija

    2015–2016

    X

    X

    X

    X

    X

    Poročilo (delovni dokument služb Komisije) sprejeto 18. novembra 2015 (SWD(2015)404).

    Za leto 2016 je predvidena strategija za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina.

    Podatki, analize in spoznanja o energetski uniji: pobuda za združevanje in enostaven dostop do vsega ustreznega znanja v Komisiji in državah članicah

    Komisija

    2016

    X

    X

    X

    X

    X

    Jedrska energija

    Uredba Sveta o posodobitvi zahtev glede informacij iz člena 41 Pogodbe Euratom v skladu z evropsko strategijo za energetsko varnost

    Komisija

    2015

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Sporočilo o usmeritvenem jedrskem programu (PINC) v skladu s členom 40 Pogodbe Euratom

    Komisija

    2015

    X

    X

    Predvideno za leto 2016.

    Top

    Bruselj, 18.11.2015

    COM(2015) 572 final

    PRILOGA

    SMERNICE ZA DRŽAVE ČLANICE GLEDE NACIONALNIH NAČRTOV NA PODROČJU ENERGIJE IN PODNEBNIH SPREMEMB KOT DELA UPRAVLJANJA ENERGETSKE UNIJE

    k

    SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

    Stanje energetske unije

    {SWD(2015) 208}
    {SWD(2015) 209}
    {SWD(2015) 217 à 243}


    SMERNICE ZA DRŽAVE ČLANICE GLEDE NACIONALNIH NAČRTOV NA PODROČJU ENERGIJE IN PODNEBNIH SPREMEMB KOT DELA UPRAVLJANJA ENERGETSKE UNIJE

    1.Uvod

    V sporočilu Komisije o okvirni strategiji za energetsko unijo, sprejetem 25. februarja 2015, je pojasnjeno, da energetska unija potrebuje integriran proces upravljanja in spremljanja, s čimer se bo zagotovilo, da bodo vsi energetski ukrepi na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni prispevali k uresničitvi ciljev energetske unije. 

    Evropski svet je oktobra 2014 – ko je bil dogovorjen okvir podnebne in energetske politike za leto 2030 – pozval k zanesljivemu in preglednemu sistemu upravljanja brez nepotrebnih upravnih bremen, s čimer bi lahko zagotovili, da bi EU izpolnila svoje cilje na področju energetske politike, 19. marca 2015 pa sklenil, da je treba razviti zanesljiv in pregleden sistem upravljanja. V središču tega sistema upravljanja bodo racionalizirani in integrirani nacionalni načrti na področju energije in podnebnih sprememb. Sistem upravljanja bo temeljil na obstoječih temeljih, kot so nacionalni programi na področju podnebnih sprememb ter nacionalni načrti za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost.

    Komisija bo pri uresničevanju teh skupnih ciljev tesno sodelovala z državami članicami, da bi skupaj zagotovili uspešno izvedbo energetske unije, zmanjšali upravno breme in povečali preglednost za države članice ter zagotovili varnost za vlagatelje do leta 2030 in po njem.

    Namen tega dokumenta je državam članicam ponuditi smernice glede razvoja njihovih integriranih nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb ter glavnih elementov.

    Ta dokument uvaja in pojasnjuje glavne korake postopnega procesa od tega trenutka do dokončanja nacionalnih načrtov leta 2018, vključno z glavnimi vlogami in nalogami držav članic in Komisije. Komisija bo leta 2016 predložila zakonodajno pobudo za racionalizacijo zahtev glede načrtovanja in poročanja ter predstavila predlogo za strukturo nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb, da bi dopolnila in podrobneje opredelila te smernice.

    1.Splošna načela in področje uporabe nacionalnih načrtov

    Nacionalni načrti bi morali imeti celovit pristop in povezano obravnavati pet razsežnosti energetske unije, s čimer upoštevajo interakcije med različnimi razsežnostmi. Posebni elementi obstoječih načrtov se lahko ohranijo, odvisno od področja in periodičnosti procesov načrtovanja. Nacionalni načrt bi moral zajemati obdobje 2021–2030 in temeljiti na tem, kar bi morala vsaka država članica uresničiti v zvezi s svojimi politikami za leto 2020, ter vključevati tudi perspektivo do leta 2050.

    Države članice imajo sicer pravico razviti politike, ki so primerne nacionalnim okoliščinam, vendar bi moral biti v nacionalnih načrtih smer nacionalnih ciljev in politik na področju energije in podnebnih sprememb začrtana v skladu z uresničevanjem skupaj dogovorjenih ciljev energetske unije, zlasti ciljev za leto 2030 (zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, energija iz obnovljivih virov, energijska učinkovitost in čezmejne elektroenergetske povezave), o katerih se je oktobra 2014 dogovoril Evropski svet. Medtem ko se bo za zmanjšanje emisij v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, pristop iz odločbe o porazdelitvi prizadevanj nadaljeval do leta 2030, bodo cilji na ravni EU glede energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti doseženi s skupnimi prizadevanji držav članic ter politikami in ukrepi na ravni EU.

    Zelo pomembno je, da nacionalni načrti omogočijo dolgoročno napovedljivost in gotovost za naložbe ter zagotovijo več sodelovanja in usklajenosti med pristopi držav članic pri politikah na področju podnebnih sprememb in energije.

    2.Vsebina nacionalnih načrtov

    Nacionalni načrti bi morali zajemati obdobje 2021–2030, vključno s perspektivo do leta 2050, da bi zagotovili usklajenost z dolgoročnimi cilji politike na ravni EU in nacionalni ravni.

    Nacionalni načrti bi morali vključevati naslednje elemente:

    (a) Trenutno stanje

    Pregled nacionalnega energetskega sistema in okvira politike nacionalnega načrta po vseh petih razsežnosti energetske unije (vključno z makroekonomskim okvirom, emisijami toplogrednih plinov, mešanico energijskih virov in stanjem v vsakem podsektorju energetskega sistema).

    Ocena stanja v smislu trenutnih politik in ukrepov na področju energije in podnebnih sprememb, vključno s podpornimi programi in davčnimi sistemi za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, ki temelji na izkušnjah z doseganjem ciljev za leto 2020 na področju energije in podnebnih sprememb.

    Pregled ključnih vprašanj čezmejnega pomena, vključno s priložnostmi in izzivi za nadaljnje regionalno sodelovanje in integracijo.

    Upravna struktura izvajanja nacionalnih politik na področju energije in podnebnih sprememb, vključno z odgovornostmi glavnih upravnih organov in njihovih medsebojnih povezav.

    Nacionalni načrti lahko temeljijo na obstoječih nacionalnih strategijah politike držav članic na področju energije in podnebnih sprememb za leto 2020, 2030 in poznejša leta v skladu s temi smernicami.

    (b) Cilji, politike in ukrepi za pet razsežnosti

    V nacionalnih načrtih bi morali biti opredeljeni cilji za vsako razsežnost energetske unije. Glede ciljev na področju energije do leta 2030 bi morali biti v načrtih opredeljeni nacionalni prispevki, ki so potrebni za skupno uresničevanje ciljev na ravni EU. Za emisije toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v ETS, bi morali biti v teh načrtih opredeljeni politike in ukrepi, načrtovani za doseganje zavezujočih letnih nacionalnih omejitev v skladu z revidirano odločbo o delitvi prizadevanj.

    Opredeljena bi morala biti medsebojna povezava med različnimi razsežnostmi (npr. prispevek energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, infrastrukturne potrebe, ki izhajajo iz večje uporabe obnovljivih virov energije, itd.).

    Načrt bi moral za vsak cilj vključevati opis politik in ukrepov, načrtovanih za doseganje teh ciljev. Vključena bi morala biti tudi ocena medsebojnega vpliva teh politik, da bi zagotovili usklajenost politike in se izognili predpisom, ki se prekrivajo.

    Energetska varnost, solidarnost in zaupanje

    Srednje- do dolgoročni cilji in standardi v zvezi z zanesljivostjo oskrbe, vključno glede diverzifikacije virov energije in držav dobaviteljic, infrastrukture, shranjevanja, prilagajanja odjema, pripravljenosti za obvladovanje omejene ali prekinjene oskrbe iz nekega vira energije ter uvedbe alternativnih domačih virov. Cilji bi morali vključevati regionalno sodelovanje, ukrepi politike za dosego teh ciljev pa morajo biti regionalno usklajeni. V tem okviru bi morali nacionalni načrti temeljiti na posebnih načrtih za zanesljivost oskrbe (načrtih za oceno, preventivnih akcijskih načrtih in načrtih za izredne razmere), ki so pripravljeni v skladu z uredbo o zanesljivosti oskrbe s plinom.

    Strategije politike v zvezi z energetsko varnostjo v širšem smislu, vključno z drugimi ustreznimi izbirami politike, kot so tiste, ki se nanašajo na prihranke energije ali mešanico energijskih virov.

    Splošni pristop politike, da se zagotovi zanesljivost zunanje oskrbe z energijo, vključno prek infrastrukture, in, kot je primerno, nameravani pristop k mednarodnim vladnim sporazumom s tretjimi državami, bi tudi moral biti vključen.

    Povsem integrirani notranji energetski trg

    Razvoj čezmejne elektroenergetske povezljivosti v obdobju 2021–2030 (razmerje med zmogljivostjo čezmejnega prenosa in nameščenimi proizvodnimi zmogljivostmi), na podlagi dogovorjenega cilja 15 % za leto 2030, ob upoštevanju posebnih dejavnikov v državah članicah, kot so stroški in morebitni trgovinski tokovi. Vključena bi morala biti tudi navedba glavnih projektov, predvidenih za dosego potrebne čezmejne povezljivosti do leta 2030.

    Glede energetske infrastrukture je pomembno, kako bodo izvedeni nacionalni infrastrukturni projekti in projekti skupnega interesa, ki se nanašajo na državo članico, vključno s časovnico. V tem okviru bi morali nacionalni načrti temeljiti na uredbi o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo.

    Cilji v zvezi s tržno konkurenco, integracijo in združevanjem trga, uvedbo prožnosti na energetskem trgu, vključno z razvojem kratkoročnih trgov, konkurenčnostjo energetskih trgov pri prilagajanju odjema ter postopno uvedbo pametnih tehnologij in pametnih omrežij.

    Ocena posledic načrtovanih infrastrukturnih naložb in razvoja v proizvodnji električne energije na veleprodajne in maloprodajne cene energije ter integracijo trga z drugimi državami članicami.

    Energijska učinkovitost, ki prispeva k zmanjšanju povpraševanja

    Nacionalne politike in ukrepi, načrtovani v podporo doseganju dogovorjenega cilja glede energijske učinkovitosti na ravni EU, ki je vsaj 27 % (in ki bo revidiran do leta 2020 s ciljem povišanja na 30 %), ob upoštevanju pričakovanih prihrankov energije zaradi teh politik in ukrepov ter izvajanja veljavne zakonodaje EU.

    Razumen načrt za prihranke energije, količinsko opredeljen kot posledična stopnja porabe primarne in končne energije do leta 2030, je treba predložiti kot prispevek države članice k doseganju cilja EU.

    Nacionalne politike in ukrepi, načrtovani za povečanje energijske učinkovitosti v stavbnem sektorju. To vključuje nacionalne strategije za obnovo stavb in nacionalne programe naložb v energijsko učinkovitost.

    Razogljičenje gospodarstva

    Načrtovane politike in ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki zajemajo vse ključne sektorje, ki prispevajo emisije, vključno s prometnim in kmetijskim, da se do leto 2030 dosežejo zavezujoče nacionalne omejitve za sektorje, ki niso vključeni v ETS, ki se določijo v skladu z revidirano odločbo o delitvi prizadevanj, z razvojem dolgoročne vizije in ciljem postati nizkoogljično gospodarstvo (2050).

    Nacionalne politike in ukrepi, načrtovani v podporo doseganju dogovorjenega zavezujočega cilja glede energije iz obnovljivih virov na ravni EU, ki je vsaj 27 %, ob upoštevanju izvajanja veljavne zakonodaje EU in perspektive do leta 2050.

    Načrt za delež energije iz obnovljivih virov v bruto porabi končne energije do leta 2030, vključno z načrti za ustrezne tehnologije in povpraševanje po električni energiji (nameščene zmogljivosti in proizvedeno energijo), je treba predložiti kot prispevek države članice, ki ga usmerja potreba po skupni uresničitvi cilja EU.

    Ukrepi, ki jih je treba sprejeti zaradi povečanja prožnosti energetskega sistema glede pridobivanja energije iz obnovljivih virov. Status in načrti za združevanje in integracijo trga električne energije, regionalni ukrepi za uravnoteženje in rezerve ter način ocenjevanja ustreznosti sistema v okviru energije iz obnovljivih virov. Nacionalne politike in ukrepi, načrtovani v podporo drugim nizkoogljičnim tehnologijam.

    Nacionalne politike in ukrepi, načrtovani v podporo razogljičenju prometa.

    Če nameravajo države članice podpreti razvoj posebnih tehnologij, mora načrt vključevati tudi oceno posledic za cene energije in energetske službe ter integracijo trga z drugimi državami članicami.

    Raziskave, inovacije in konkurenčnost

    Cilji, politike in ukrepi, določeni na nacionalni ravni, da se zagotovi ustrezen prispevek k novemu evropskemu energetskemu pristopu na področju raziskav in inovacij, da se pospeši preoblikovanje energetskega sistema, zlasti k ukrepom integriranega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET).

    Nacionalne strategije politike ter programi financiranja za raziskave in inovacije na področjih energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti in drugih nizkoogljičnih tehnologij, vključno s prometnim sektorjem, ter njihova tržna sprejemljivost, vključno s strategijami v podporo raziskovalnim in tehnološkim institucijam.

    Industrijske strategije politike glede konkurenčnosti sektorja nizkoogljične tehnologije in konkurenčnosti v širšem smislu, vključno s subvencijami, vplivom na rast, delovnimi mesti in spretnostmi, podsektorji, financiranjem in viri.

    Kot je primerno, cilji glede konkurenčnosti energetskega sistema in njegovega prispevka h konkurenčnosti gospodarstva kot taki ter mednarodni trgovini s tehnologijami in opremo EU na področju energetike ter k dostopu do trgov tretjih držav.

    (c) Integrirane napovedi in kazalniki

    Nacionalni načrti bi morali vsebovati ločen oddelek o napovedih, kar je analitična podlaga načrta, vključno s sklici in scenariji politike, ki ocenjujejo ustrezne učinke predlaganih politik in ukrepov. Dvoletna poročila o napredku glede izvajanja nacionalnih programov bi morali temeljiti na ključnih kazalnikih, ki jih je Komisija razvila v sodelovanju z državami članicami, ter posodobljenih napovedih, politikah in ukrepih.

    Zaradi medsektorske narave petih razsežnosti energetske unije obstaja potreba po oceni in potrjevanju ciljev politike in instrumentov na podlagi integriranih metodoloških orodij. Zato bi morali nacionalni načrti vključevati napovedi za obdobje do leta 2030 in po njem za energetski sistem in emisije toplogrednih plinov 1 , vključno s perspektivo do leta 2050. Napovedi bi morale upoštevati na primer makroekonomski okvir (kot sta pričakovani bruto domači proizvod in rast prebivalstva), strukturne spremembe gospodarstva, ki bodo verjetno vplivale na energetski sistem in emisije toplogrednih plinov, svetovne energetske trende (kot je mednarodni razvoj cen fosilnih goriv) ter cene ogljika, čezmejne omrežne povezave in stroške tehnologije. Komisija bo zagotovila tehnična priporočila za ta vprašanja, države članice pa bodo pojasnile, kje bi od tega odstopale, na primer zaradi zahtev modela.

    V nacionalnem načrtu bi morala biti opredeljena vsaj dva scenarija: (i) referenčni scenarij, ki temelji na trenutnih trendih ter obstoječih politikah in ukrepih na ravni EU in nacionalni ravni, ter (ii) vsaj en scenarij politike, ki pomeni izvajanje predvidenih nacionalnih ciljev z dodatnimi politikami in ukrepi za pet razsežnosti energetske unije, vključno predvsem s cilji za leto 2030, kot so opredeljeni v nacionalnem načrtu. Tako bi bile poudarjene morebitne sinergije in kompromisne rešitve med politikami in ukrepi.

    Komisija lahko podpre države članice, tako da zagotovi podatke in analizo. Pomemben vložek bo nov referenčni scenarij EU na področju energetike, prometa in emisij toplogrednih plinov, pripravljen v tesnem sodelovanju z državami članicami in objavljen v prvi polovici leta 2016. Državam članicam bi lahko bili zagotovljeni tudi politike in scenariji občutljivosti, ki podpirajo njihovo strateško načrtovanje, opredeljujejo skupne izzive in ocenjujejo posledice izbir politike posameznih držav članic na doseganje skupnih ciljev energetske unije. Referenčni scenarij EU bo pomenil tudi podlago za oceno skupnih prispevkov držav članic k ciljem energetske unije.

    Nacionalne projekcije bi morale biti predložene pravočasno, da se omogoči združevanje na ravni EU in naknadna ocena splošnega stanja energetskega sistema in doseženega napredka. Zato bi morale biti predpostavke in trendi glavnih izidov modeliranja, ki opisujejo energetski sistem, predstavljeni jasno in pregledno.

    Države članice bi morale v poročilih o napredku glede izvajanja nacionalnih programov uporabljati ključne kazalnike. Komisija na podlagi kazalnikov, predlaganih v okviru do leta 2030 za področje podnebnih sprememb in energije, in tistih, ki so že vključeni v informativne liste držav, v delovnem dokumentu služb Komisije 2 predstavlja koncept in prvo analizo ključnih kazalnikov za spremljanje napredka glede ciljev energetske unije. Predlaga kazalnike za pet razsežnosti energetske unije, na primer glede cen energije, konkurenčnosti, diverzifikacije uvoza energije, razogljičenja, raziskav in inovacij ali delovanja energetskega trga.

    3.Regionalno sodelovanje za vzpostavitev nacionalnih načrtov

    Delujoča energetska unija od držav članic zahteva usklajevanje in sodelovanje pri razvoju energetskih politik. Zato bi morali nacionalni načrti od samega začetka temeljiti na regionalnih posvetovanjih.

    Države članice bi morale opredeliti področja, ki so primerna za skupno ali usklajeno načrtovanje znotraj njihove regije, in se posvetovati s svojo regijo v zgodnji fazi pripravljalnega procesa. Različni nacionalni načrti v regiji bi se morali dopolnjevati in po možnosti medsebojno krepiti, ob uporabi nacionalnih prednosti za čim bolj varno in stroškovno učinkovito obravnavanje izzivov regije. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju usklajenega pristopa, ki zadeva razvoj novih virov energije in infrastrukture.

    Skupni pristopi in skupni cilji lahko povečajo dolgoročno napovedljivost in varnost naložb. Tako bi moralo usklajevanje nacionalnih politik tudi preprečevati škodljive pobude in ublažiti morebitne škodljive učinke nacionalnih politik za druge države članice. Zato bi morali načrti vsebovati oceno, kako bodo v njih predvideni cilji in politike vplivali na druge države članice v regiji in kako okrepiti regionalno sodelovanje po področjih politike in podsektorjih.

    V ta namen se lahko uporabijo obstoječi forumi za okvir regionalnega sodelovanja, vključno z makroregionalnimi strategijami. Komisija bo dejavno sodelovala pri procesu in podpirala razvoj ustreznih novih forumov. Bistveno je, da so regije uravnotežene, kar omogoča sodelovanje prek več razsežnosti energetske unije.

    Komisija bo državam članicam zagotovila podrobnejše smernice o regionalnem sodelovanju v okviru izvajanja ciljev energetske unije v letu 2016.

    4.Poročila o izvajanju načrtov in posodobitve

    Države članice bi o izvajanju nacionalnih načrtov morale pripraviti poročila vsaki dve leti, pri čemer se bo poročanje začelo leta 2020. Ta poročila o izvajanju bodo pomemben instrument pri pomoči vsem državam članicam, da bodo spremljale dogajanje pri izvajanju ciljev energetske unije.

    Komisija bo o napredku poročala v letnem poročilu o stanju energetske unije.

    Posodobitev nacionalnih načrtov je predvidena enkrat v obdobju 2021–2030, da bi upoštevali spreminjajoče se okoliščine in spremembe za doseganje skupaj dogovorjenih ciljev energetske unije, zlasti ciljev na področju podnebnih sprememb in energije do leta 2030. Kar zadeva posebne ukrepe politike v nacionalnih načrtih, se lahko po potrebi predvidijo dodatne posodobitve.

    5.Postopek in časovni razpored

    Priprava nacionalnih načrtov bo dinamičen proces. Čeprav bo izid prihodnjih zakonodajnih postopkov v zvezi s ključno povezano zakonodajo EU vplival na zasnovo in izvajanje nacionalnih politik, se mora postopek razvoja nacionalnih načrtov začeti leta 2016, tako da bodo lahko načrti dokončani precej pred letom 2020, ob upoštevanju povezane zakonodaje EU.

    Obstoječe obveznosti načrtovanja in poročanja za področja politike z obstoječimi cilji do leta 2020 bodo ostale nespremenjene do leta 2020. Poročila bodo časovno usklajena z novim postopkom za nacionalne načrte na področju energije in podnebnih sprememb. Komisija bo za obdobje po letu 2020 predstavila zakonodajno pobudo o racionalizaciji zahtev v zvezi z načrtovanjem in poročanjem v letu 2016, da bi se zmanjšalo upravno breme in zagotovile skladnost, poenostavitev in doslednost med različnimi tokovi načrtovanja in poročanja, hkrati pa ohranila kakovost sporočenih informacij in podatkov. Komisija in države članice bi morale biti sposobne konsolidirati in racionalizirati določen obseg priprave poročil pred letom 2020, in sicer kjer se to lahko stori brez zakonodajnih sprememb in vpliva na bistvene obveznosti. Komisija že kaže smer pri konsolidaciji rednih poročil s prvim poročilom o stanju energetske unije.

    Časovni razpored za razvoj nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb, iz katerega so razvidne ustrezne dejavnosti držav članic in Komisije, je predstavljen v preglednici na koncu tega oddelka.

    Države članice so pozvane, naj do jeseni leta 2016 predložijo prve rezultate integriranih napovedi za referenčni scenarij. Začeti je treba regionalne razprave z drugimi državami članicami. V istem letu bo Komisija dokončala referenčni scenarij EU za leto 2016, zagotovila predlogo za nacionalne načrte in izdala smernice o regionalnem sodelovanju. Med letom 2016 bodo predstavljeni ustrezni zakonodajni predlogi glede revidirane odločbe o delitvi prizadevanj, energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti, zasnove trga ter racionalizacije obveznosti načrtovanja in poročanja.

    Leta 2017 bi se morali začeti nacionalni politični postopki v zvezi z načrti, da bi omogočili široko politično potrjevanje načrtov na nacionalni ravni, ter končati regionalna posvetovanja in posvetovanja z deležniki. Do marca 2017 je treba Komisiji predložiti integrirane napovedi, ki zajemajo referenčne scenarije in scenarije politike 3 . Te napovedi bodo ključni vložek za nacionalne načrte držav članic. Osnutke nacionalnih načrtov je treba Komisiji predložiti v letu 2017, nato pa bo organizirano posvetovanje z drugimi državami članicami in Komisijo, predvsem za skupno doseganje energetskih ciljev na ravni EU. Komisija bo nato izdala priporočila v zvezi z osnutki nacionalnih načrtov in jih predstavila v naslednjem poročilu o stanju energetske unije.

    Končne načrte je treba Komisiji predložiti v letu 2018, ob upoštevanju posvetovanj z drugimi državami članicami, priporočil Komisije in zadevne zakonodaje EU. Komisija bo nato izdala poročilo o stanju energetske unije, ki bo vključevalo prvo skupno oceno nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb.

    Komisija bo glede ciljev za leto 2030, ki se nanašajo na energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, dogovorjenih na ravni EU, ocenila skupna prizadevanja, predstavljena v nacionalnih načrtih držav članic, glede doseganja teh ciljev. Politike in ukrepi na ravni EU za dopolnitev nacionalnih prizadevanj pri zagotovitvi doseganja cilja bodo med drugim predstavljeni v novi direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in prenovljeni direktivi o energijski učinkovitosti, ki ju bo Komisija predstavila leta 2016. Posebna uporaba nekaterih od teh ukrepov bo opredeljena pozneje na podlagi skupnih prizadevanj držav članic, predstavljenih v njihovih nacionalnih načrtih, in poročil o napredku, in sicer za uresničitev ciljev energetske unije.

    Komisija bo med tem procesom organizirala redne sestanke in sodelovala v dialogu z državami članicami, da bi zagotovila tehnično podporo, spremljala pripravljenost načrtov in razpravljala, kako naprej.

    Pri upravljanju bo zagotovljena ustrezna vključenost vseh zadevnih evropskih institucij, predvsem Sveta in Evropskega parlamenta.



    Preglednica: Časovni razpored za razvoj nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb

    Države članice

    Evropska komisija

    2016

    Začetek razvoja splošne strategije, glavnih ciljev in pregleda politik nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb

    Razvoj integriranih metodoloških orodij za pripravo referenčnih scenarijev in scenarijev politike kot analitične podlage za nacionalne načrte in predstavitev prvih rezultatov referenčnega scenarija

    Začetek posvetovanj o nacionalnih načrtih z deležniki

    Začetek regionalnih razprav z drugimi državami članicami o pripravi nacionalnih načrtov

    Dokončanje referenčnega scenarija EU za leto 2016 v sodelovanju z državami članicami

    Zagotovitev predloge za nacionalne načrte, vključno z glavnimi spremenljivkami in parametri za integrirane nacionalne napovedi

    Zagotovitev smernic o regionalnem sodelovanju

    Predstavitev zakonodajnih predlogov glede revidirane odločbe o delitvi prizadevanj, energije iz obnovljivih virov, energijske učinkovitosti (vključno s stavbnim sektorjem), zasnove trga ter racionalizacije obveznosti načrtovanja in poročanja

    Organizacija tehničnih sestankov z državami članicami, na primer v zvezi z metodološkimi orodji in ključnimi kazalniki

    Objava drugega poročila o stanju energetske unije

    2017

    Dokončanje posvetovanj z deležniki in regionalnih posvetovanj o nacionalnih načrtih

    Sodelovanje v nacionalnem političnem procesu v zvezi z nacionalnimi načrti

    Predložitev integriranih napovedi, ki zajemajo referenčne scenarije in scenarije politike, Komisiji

    Predložitev osnutkov nacionalnih načrtov Komisiji na podlagi smernic o nacionalnih načrtih in predloge Komisije

    Zagotovitev tehnične podpore državam članicam za pripravo nacionalnih načrtov

    Pospeševanje in podpiranje regionalnih posvetovanj z drugimi državami članicami o nacionalnih načrtih, vključno z vzpostavitvijo ustreznih forumov

    Organizacija posvetovanja o osnutkih nacionalnih načrtov z državami članicami in predložitev priporočil o osnutkih načrtov

    Objava tretjega poročila o stanju energetske unije

    2018

    Dokončanje nacionalnih načrtov, ob upoštevanju medsebojnega strokovnega pregleda držav članic in priporočil Komisije

    Predložitev končnih nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb

    Zagotovitev podpore državam članicam pri dokončanju nacionalnih načrtov

    Objava četrtega poročila o stanju energetske unije, ki bo vključevalo prvo skupno oceno nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb ter bo predstavljeno Svetu in Evropskemu parlamentu

    (1)

       Izpolnjene morajo biti zahteve glede poročanja o napovedih toplogrednih plinov iz uredbe o mehanizmu spremljanja.

    (2)

       SWD(2015) 243.

    (3)

       Datum, ki je določen, bo zaradi poenostavitve omogočal, da se te napovedi uporabijo za izpolnitev obveznosti glede poročanja o napovedih toplogrednih plinov v skladu z uredbo o mehanizmu spremljanja.

    Top