This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52015DC0100
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Results of the public consultation on the Europe 2020 strategy for smart, sustainable and inclusive growth
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast
/* COM/2015/0100 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast /* COM/2015/0100 final */
Uvod Strategija Evropa
2020 je bila sprejeta leta 2010 v okviru celovite dolgoročne strategije EU
za rast in delovna mesta. Za uresničitev cilja pametne, trajnostne in
vključujoče rasti v Evropi strategija temelji na petih krovnih ciljih
na področjih zaposlovanja, raziskav in razvoja, podnebja in energetike,
izobraževanja ter boja proti revščini in socialni izključenosti, ki
jih vsaka država članica preoblikuje v nacionalne cilje. Strategija se
izvaja in spremlja v okviru evropskega semestra. Poleg tega služi kot splošen
okvir za vrsto politik na ravni EU in nacionalni ravni. Strategija je zlasti
namenjena usmerjanju načrtovanja in programiranja evropskih strukturnih in
investicijskih skladov za obdobje 2014–2020. Po prvih letih
izvajanja strategije je na pol poti do leta 2020 Komisija začela javno
posvetovanje, da bi ocenila dosedanje uresničevanje ciljev strategije.
Dejstvo, da so prva leta izvajanja strategije Evropa 2020 sovpadla s hudo
finančno in gospodarsko krizo, je znatno vplivalo na napredek pri doseganju
ciljev te strategije. To je pomenilo tudi, da so imele kratkoročne
politike pogosto neizogibno prednost pred dolgoročnimi pristopi.
Ugotovitve zadnje raziskave Eurobarometer o strategiji Evropa 2020[1] kažejo, da državljani
EU podpirajo splošno usmeritev EU v odgovor na krizo, saj je med anketiranci
skoraj dvakrat več tistih, ki menijo, da je EU ubrala pravo pot za izhod
iz krize in soočanje s svojimi izzivi, kot tistih, ki se s tem ne
strinjajo. To sporočilo navaja glavne ugotovitve javnega posvetovanja,
ki je potekalo med majem in oktobrom 2014 za pridobivanje mnenja
zainteresiranih strani o zasnovi in rezultatih strategije Evropa 2020. Spremlja
ga posodobljeno poročilo o trenutnem stanju v zvezi s cilji strategije
Evropa 2020[2].
Povzetek
Javno posvetovanje
o strategiji Evropa 2020 je potekalo med 5. majem 2014 in
31. oktobrom 2014. Namen je bil zbrati izkušnje zainteresiranih strani, da
bi se izkušnje, pridobljene v prvih letih izvajanja strategije, vključile
v pregled. Skupaj je bilo
prejetih 755 prispevkov iz 29 držav. Socialni partnerji, interesne skupine in
nevladne organizacije so najbolj zastopana kategorija anketirancev, sledijo
vlade držav članic in javni organi, posamezni državljani in možganski
trusti, akademski krogi, fundacije in nevladne organizacije. Glavni izsledki javnega posvetovanja so naslednji: – strategija Evropa 2020 velja za ustrezen splošni
okvir za spodbujanje rasti in delovnih mest na ravni EU in na nacionalni ravni.
Njeni cilji in prednostne naloge imajo pomembno vlogo glede na sedanje in
prihodnje izzive; – pet krovnih ciljev predstavlja ključne
pospeševalce za delovna mesta in rast ter ohranja usmerjenost strategije; – večina vodilnih pobud je dosegla svoj namen,
vendar je njihova prepoznavnost še vedno slaba; – obstajajo možnosti in potreba po izboljšanju
izvajanja strategije, in sicer z večjo odgovornostjo in sodelovanjem na
terenu. 1. Ozadje javnega posvetovanja o
strategiji Evropa 2020 Evropska komisija je marca 2014 objavila
sporočilo z naslovom „Ocena izvajanja strategije Evropa 2020 za pametno,
trajnostno in vključujočo rast“[3],
katerega namen je bil oceniti stališče Evropske unije in njenih držav
članic glede izvajanja strategije štiri leta po njenem začetku ter
pripraviti podlago za pregled strategije. Na pol poti do leta 2020 je
uresničitev ciljev za rast in delovna mesta negotova, zlasti zaradi vpliva
krize. Posledice krize so še vedno zelo prisotne,
zlasti na trgih dela, kjer brezposelnost na ravni EU ostaja zelo visoka,
razmere pa se v posameznih državah članicah zelo razlikujejo. Eden glavnih
razlogov za zaskrbljenost je brezposelnost mladih, ki ostaja visoka v več
državah članicah, narašča pa tudi dolgotrajna brezposelnost. Na
socialnem področju je kriza povzročila večjo izpostavljenost
revščini in socialni izključenosti ter naraščanje neenakosti.
Razmere so se še posebej poslabšale v nekaterih državah članicah, kjer sta
v porastu hudo materialno pomanjkanje in delež gospodinjstev brez delovno
aktivnih članov. Na višku krize so bili zaradi potrebe po zagotavljanju
nadzora nad javno porabo omejeni odhodki za raziskave in razvoj v več
državah članicah. Zdaj, ko se pozornost od izrednih razmer preusmerja v
gradnjo trdnih temeljev za rast in delovna mesta, je pomembno, da države
članice dajo prednost odhodkom, ki spodbujajo rast, kot so naložbe v
raziskave in razvoj. Na rast še naprej vpliva tudi vrsta dolgoročnih
trendov, na primer demografske spremembe, globalizacija in konkurenčnost
mednarodnih partnerjev, izziv produktivnosti in digitalizacije, pa tudi pritisk
na vire in okoljska vprašanja. Kriza je prizadela tudi napredek pri
doseganju krovnih ciljev strategije Evropa 2020. Imela
je očiten negativen učinek na zaposlovanje in raven revščine ter
zavrla napredek pri uresničevanju drugih ciljev, z izjemo njenega učinka
na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Kljub krizi pa je prišlo do
pozitivnejših strukturnih gibanj, na primer višjih stopenj izobrazbe, razvoja
bolj trajnostne mešanice energijskih virov in zmanjšanja ogljične
intenzivnosti gospodarstva. Zato je EU kot celota na pravi poti, da izpolni ali
se zelo približa svojim ciljem na področju izobraževanja, podnebja in
energije. To pa ne velja za zaposlovanje, raziskave in razvoj ter zmanjšanje
revščine, kjer je bil vpliv krize najhujši. Na vseh področjih si je
treba še naprej prizadevati za utrjevanje napredka in nadaljnje pozitivne
premike. Cilji strategije Evropa 2020 so
politične zaveze[4]. Politična narava ciljev je pomembna
značilnost strategije in odraža glavno vlogo, ki bi jo v skladu z
načelom subsidiarnosti morale prevzeti nacionalne vlade pri izvajanju
strategije. Vendar na večini področij nacionalni cilji niso dovolj
ambiciozni, da bi skupaj dosegli cilj, določen na ravni EU. Na primer,
če bi vse države članice dosegle svoje nacionalne cilje, bi skupne
naložbe v raziskave in razvoj na ravni EU znašale 2,6 % BDP do leta 2020,
kar je nižje od cilja 3 %, ki ga je določila EU. Te različne
stopnje zavezanosti se odražajo tudi v različnih stopnjah odzivanja
politike in ambicioznosti po vsej EU. Neenakomeren napredek pri
uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 je mogoče delno pripisati
tudi zamiku polnega učinka strukturnih reform na gospodarstvo. Čeprav se hitrost in kakovost strukturnih reform med državami
članicami razlikujeta, je večina držav članic začela
izvajati pomembne strukturne reforme svojih trgov dela, da bodo v prihodnje
bolj odporni, trgov proizvodov in storitev, da bodo bolje delovali in
spodbudili učinkovito razdelitev virov, ter javnih uprav, da bodo
učinkovitejše. Vendar bo trajalo nekaj časa, preden bodo te reforme
obrodile sadove v obliki konkretnih rezultatov, zato je njihovo hitro in
temeljito izvajanje ključnega pomena. Vedno večje razlike med državami
članicami in pogosto tudi znotraj njih so zavirale napredek pri
uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020.
Kriza je povzročila naraščajočo vrzel med najbolj in najmanj
uspešnimi državami članicami, namesto da bi prišlo do želene konvergence
naših gospodarstev. Prav tako je opaziti naraščajočo vrzel med
regijami znotraj držav članic in med njimi. V letu 2013 je bila na primer
razlika med najvišjo in najnižjo uspešnostjo glede stopnje zaposlenosti
prebivalstva v starosti od 20 do 64 let 26,9 odstotne točke, pri
čemer so se stopnje zaposlenosti gibale od 52,9 % v Grčiji do
79,8 % na Švedskem. To je mogoče primerjati s stanjem leta 2000, ko
je bila razlika med najbolj in najmanj uspešno državo 22,7 odstotne točke,
stopnje zaposlenosti pa so se gibale med 55,3 % v Bolgariji in 78,0 %
na Danskem. CILJI STRATEGIJE EVROPA 2020 NA RAVNI EU || NAJNOVEJŠI PODATKI Povečati stopnjo zaposlenosti prebivalstva med 20. in 64. letom starosti na vsaj 75 % || 68,4 % (2013) Povečanje naložb v raziskave in razvoj na 3 % BDP || 2,02 % (2013) Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % v primerjavi z letom 1990 || zmanjšanje za 17,9 % (2012) Povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije na 20 % || 14,1 % (2012) Povečanje deleža energijske učinkovitosti (izmerjenega v smislu porabe primarne energije in končne porabe energije) za 20 % || poraba primarne energije: povečanje energijske učinkovitosti za 11,9 % (2013), Končna poraba energije: povečanje energijske učinkovitosti za 12,8 % (2013), Zmanjševanje stopnje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja na manj kot 10 % || 12,0 % (2013) Povečanje deleža prebivalstva med 30 in 34 letom starosti, ki je končalo terciarno izobraževanje, na vsaj 40 % || 36,9 % (2013) Rešitev vsaj 20 milijonov ljudi pred nevarnostjo revščine in socialne izključenosti (enakovreden cilju 96,6 milijona EUR) || 121,6 milijonov ljudi, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost (2013)[5] Vir: Evropska komisija Glede na to je bil eden od ciljev javnega
posvetovanja o strategiji Evropa 2020 pridobiti poglobljeno poznavanje
izvajanja strategije na terenu. Kot partnerstvo med EU
in njenimi državami članicami je uspeh strategije zlasti odvisen od
zavezanosti in sodelovanja nacionalnih vlad, parlamentov, lokalnih in
regionalnih organov, socialnih partnerjev, drugih zainteresiranih strani ter
civilne družbe. Zato je bilo pomembno zbrati mnenja vseh udeležencev pri
izvajanju strategije ter se učiti iz njihovih izkušenj in dobrih praks. 2. Ključni podatki javnega
posvetovanja o strategiji Evropa 2020 Javno posvetovanje o strategiji Evropa 2020
je potekalo med 5. majem 2014 in 31. oktobrom 2014. Za izboljšanje
njegove prepoznavnosti in spodbujanje sodelovanja pri njem je bilo uporabljenih
več orodij. Poleg sporočila javnega
posvetovanja na spletišču Vaš glas v Evropi je bilo na posebnem
spletišču[6]
mogoče izpolniti vprašalnik ali predložiti dokument o stališču,
objavljene pa so bile tudi povezave na glavne dokumente v zvezi s strategijo
Evropa 2020. Komisija je ta vprašalnik pripravila za zbiranje mnenj o prvih
letih izvajanja strategije in predlogov za njen nadaljnji razvoj. To spletišče
vsebuje tudi razdelek, kjer so objavljeni prejeti prispevki[7]. V javnem posvetovanju je sodelovalo 755
anketirancev. Porazdelitev odgovorov po državah kaže,
da jih je bila velika večina iz Belgije, kjer prevladujejo interesne
skupine na evropski ravni. Stopnja udeležbe je bila zelo nizka v srednje- in
vzhodnoevropskih državah. Udeleženci iz tretjih držav so bili iz Norveške,
Švice, Kanade in Združenih držav. Udeleženci odražajo širok razpon
zainteresiranih strani, ko gre za strategijo Evropa 2020. Najbolj zastopana
kategorija so bili socialni partnerji, interesne skupine in nevladne
organizacije (41 %), sledijo jim vlade in javni organi držav članic,
vključno z lokalnimi in regionalnimi organi (20 %), posamezni
državljani (19 %) ter možganski trusti, akademski krogi in fundacije
(14 %). Podjetja predstavljajo 6 % anketirancev, kar je razmeroma
nizek odstotek, kot protiutež pa je višje število interesnih skupin, ki jih
zastopajo. Porazdelitev anketirancev po kategorijah zainteresiranih strani Vir:
Evropska komisija Porazdelitev po področjih odraža
vključujoč značaj strategije Evropa 2020. Večina udeležencev je v svojih odgovorih zajela vsa področja
strategije, vključno z gospodarskimi in finančnimi zadevami,
konkurenčnostjo, industrijo, enotnim trgom, zaposlovanjem, raziskavami,
razvojem in inovacijami, digitalnim gospodarstvom, podnebjem, energijo in
gospodarno rabo virov, izobraževanjem in usposabljanjem ter revščino in
socialno izključenostjo. Porazdelitev prispevkov, ki se osredotočajo
na specifično področje, je na splošno uravnotežena. Poleg uradnih odgovorov na javno
posvetovanje so v razpravi o pregledu strategije sodelovale tudi institucije EU
in nacionalne institucije. Na pobudo italijanskega
predsedstva Sveta so pregled obravnavali v večini področnih sestav
Sveta. Na podlagi izsledkov te razprave je predsedstvo decembra 2014
predstavilo povzetek v okviru seje Sveta za splošne zadeve[8]. Vse od uvedbe
strategije ima pomembno vlogo Evropski parlament, tudi pri spodbujanju
nacionalnih parlamentov k sodelovanju. V zadnjih mesecih je potekalo več
izmenjav mnenj z nacionalnimi parlamenti o strategiji Evropa 2020 in njenem
nadaljnjem razvoju. Razprava o pregledu strategije Evropa 2020
je vzbudila velik interes in mobilizirala zainteresirane strani, vključene
v izvajanje strategije. Odbor regij prek svoje
platforme za spremljanje in Evropski ekonomsko-socialni odbor sta bila še
posebej dejavna, saj sta organizirala izmenjavo mnenj ter razprave na
različnih področjih strategije Evropa 2020. Podobno je bila v državah
članicah organizirana vrsta dogodkov s podporo uradnikov Evropske
komisije, pristojnih za evropski semester, in sicer o strategiji kot celoti ali
o nekaterih njenih značilnostih. Ti dogodki so obogatili dialog z vsemi
zainteresiranimi akterji, vzpostavili povezave med različnimi mrežami
zainteresiranih strani ter pomagali pridobiti izkušnje in dobre prakse na
terenu, ki se bodo upoštevale pri pregledu strategije. 3.
Ključni rezultati javnega posvetovanja o strategiji Evropa 2020 3.1
Področje uporabe in cilji strategije Evropa 2020 so še vedno ustrezni Obstaja velika podpora za strategijo EU za
rast in delovna mesta. Velika večina anketirancev
(86 %) meni, da Evropa v prihodnjih letih potrebuje celovito in splošno
srednjeročno strategijo za delovna mesta in rast, medtem ko jih ima le
nekaj (14 %) o tem mešano ali negativno mnenje. Slednji, predvsem
posamezni državljani, menijo, da bi se morala EU osredotočiti na izvajanje
obstoječih instrumentov ali da je družbeni, gospodarski in okoljski razvoj
pomembnejši kot rast sama po sebi ali da bi morali nosilci odločanja
opustiti zamisel o neskončni rasti. Velika večina udeležencev
povezuje strategijo s svojim področjem ukrepanja in ceni njen krovni
značaj. Pomembnost triptiha „pametna, trajnostna in vključujoča
rast“ je bila sprejeta pozitivno. Strategija Evropa 2020 obravnava današnje
in jutrišnje izzive. Prispevki, prejeti v okviru
javnega posvetovanja, kažejo na močno povezanost med področji, ki so
jih udeleženci opredelili kot prednostne naloge, in področji, ki so
opredeljena v strategiji Evropa 2020. 3.2 Sedanjih pet krovnih ciljev je
pomembnih in se tudi medsebojno krepijo Anketiranci v veliki meri pozdravljajo
cilje kot uporaben instrument za izvajanje strategije.
Večina (87 %) meni, da so cilji koristno orodje za izvajanje in
spremljanje strategije Evropa 2020, saj delujejo kot merila uspešnosti, ki
pomagajo usmeriti pozornost na nekatera ključna področja. Nekateri
prispevki (10 %) navajajo možnosti za izboljšanje, priznavajo pa tudi, da
so cilji dragocen instrument. Več anketirancev v svojih prispevkih
poudarja, da se je treba izogniti prevelikemu številu ciljev in tako ohraniti
usmerjen pristop. Le nekaj anketirancev (3 %) meni, da so cilji
neuporabni. Nekateri anketiranci poudarjajo pomen dopolnjevanja vseh
kvantitativnih ocen napredka pri doseganju ciljev s kvalitativno analizo.
Komisija se strinja s pomenom kvalitativne analize in vrednotenjem, ki se
izvajata zlasti v okviru evropskega semestra. Večji del udeležencev se je izrekel za
ohranitev nespremenjenih sedanjih petih krovnih ciljev. Velika večina anketirancev (78 %) meni, da sedanji cilji
zadostujejo. Nekateri anketiranci predlagajo, da se dodajo novi cilji, drugi pa
dvomijo glede ustreznosti cilja, povezanega s terciarno izobrazbo, ter
poudarjajo pomen prilagajanja spretnosti potrebam trga dela, da bi se izognili
neusklajenosti med povpraševanjem in ponudbo. Treba je poudariti, da cilji ne
odražajo vseh politik ali ambicij EU, temveč gre za reprezentativne
meritve tiste vrste sprememb, ki jih zagovarja strategija Evropa 2020. Nekateri
cilji, ki jih predlagajo udeleženci, na primer okvirni cilji za učinkovito
rabo virov in delež industrije v BDP, so že vključeni v druge politike EU.
Poleg tega iz javnega posredovanja ni razvidna jasna hierarhična
razporeditev ciljev. Približno polovica anketirancev meni, da so cilji enako
pomembni in medsebojno odvisni, da se medsebojno krepijo in da skupaj
prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti. 3.3 Vodilne pobude so dosegle svoj namen Vodilne pobude so na splošno dosegle svoj
namen, ukrepe na njihovih območjih pa je treba izvajati v drugi obliki. Na splošno udeleženci menijo, da je namen vodilnih pobud izboljšati
uspešnost EU pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Vendar je znatno
število udeležencev (32 %), vključno z vladami in predstavniškimi
organizacijami, podalo mešano oceno: zdi se, da so vodilne pobude dosegle svoj
namen, saj so spodbudile celo vrsto prednostnih ukrepov. Vendar je njihovo
dodano vrednost zasenčilo pomanjkanje ozaveščenosti in
prekrivajoči se politični ukrepi, tako da so postale nepotrebne.
Nekateri anketiranci navajajo, da ni povezave med vodilnimi pobudami in
njihovimi širšimi področji politike, drugi pa menijo, da prihaja do
nejasnosti zaradi prekrivanja in pomanjkanja prednostnega razvrščanja
vodilnih pobud. Zato anketiranci menijo, da bi jih bilo treba nadomestiti z
bolj usklajenimi in splošnimi političnimi programi. 3.4 Boljše
uresničevanje in izvajanje strategije bi bilo pomembno in zaželeno Obstajajo možnosti za boljše
uresničevanje strategije Evropa 2020. Na
vprašanje, ali so vidne koristi strategije Evropa 2020, je večina
(60 %) anketirancev odgovorila pozitivno, vendar jih je veliko (40 %)
to zanikalo in izpostavilo več vrzeli pri izvajanju ter predlagalo
načine za njihovo odpravo. Na uspešno izvajanje strategije so vplivale
pomanjkljivosti pri ozaveščanju, sodelovanju in izvrševanju. Prvič, prispevki, prejeti v okviru javnega posvetovanja, kažejo
na pomanjkljivo poznavanje strategije, in sicer neposredno, ko anketiranci
navajajo, da na nekatera vprašanja ne morejo odgovoriti, ali posredno, ko
odgovori kažejo na nepravilno razumevanje vsebine ali cilja strategije.
Drugič, manj kot polovica anketirancev (46 %) trdi, da so vpleteni v
strategijo, tri četrtine (77 %) pa jih izraža pripravljenost za
sodelovanje pri strategiji. Iz prispevkov izhaja tudi več koristnih dobrih
praks, kot je odbor zainteresiranih strani, ki ga je ustanovila danska vlada in
združuje približno 30 organizacij, kot so poslovna združenja, sindikati,
občine ter nevladne organizacije. Anketiranci podpirajo okrepljeni okvir
izvrševanja za zagotovitev uspešnosti strategije, in sicer prek ustrezne ravni
ambicioznosti in načinov izvrševanja. Več kot polovica anketirancev
(58 %) meni, da je pomembno in primerno imeti nacionalne cilje, vendar
skoraj tretjina (28 %) poudarja, da bi morali biti dovolj ambiciozni, EU
pa bi morala povečati zavezanost držav članic s krepitvijo svojih
postopkov spremljanja. Anketiranci poudarjajo možnosti za boljše
uresničevanje strategije Evropa 2020. Bolj
ciljno usmerjeno komuniciranje in obveščanje, intenzivnejša izmenjava
izkušenj in dobrih praks med državami članicami, sodelovanje vseh zadevnih
ravni zainteresiranih strani, skrbno spremljanje napredka ter uvajanje spodbud
za večjo zavezanost k ciljem strategije so glavne rešitve, za katere se
zavzemajo anketiranci. 3.5 Povzetek glavnih pridobljenih
izkušenj Na
podlagi prejetih prispevkov Komisija ugotavlja naslednje prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti v zvezi s strategijo Evropa 2020. PREDNOSTI • Velika podpora vseevropski strategiji za rast in delovna mesta • Usklajenost področij, ki jih zajema strategija Evropa 2020, z izzivi, s katerimi se je treba soočiti • Ustrezni cilji, ki se medsebojno krepijo • Že dosežen oprijemljiv napredek: EU je na pravi poti, da izpolni ali se zelo približa ciljem na področju izobraževanja, podnebja in energije || POMANJKLJIVOSTI • Premajhna prepoznavnost in učinkovitost vodilnih pobud • Potreba po boljšem uresničevanju in izvajanju strategije • Nezadostna vključenost ustreznih zainteresiranih strani • Daleč od izpolnitve ciljev na področju zaposlovanja, raziskav in razvoja ter zmanjševanja revščine PRILOŽNOSTI • Udeleženci, ki želijo imeti dejavno vlogo pri strategiji • Pozorno spremljanje strategije v okviru evropskega semestra • Usklajevanje strategije Evropa 2020 s prednostnimi nalogami Komisije (delovna mesta, rast in naložbe) || NEVARNOSTI • Kriza je še povečala razlike med državami članicami in znotraj njih • Politična narava ciljev in pomanjkanje ambicioznosti držav članic Zaključek Komisija bo rezultate javnega posvetovanja
upoštevala pri nadaljnjem razmisleku o načinu izvajanja strategije Evropa
2020 v prihodnosti. Poleg izida javnega posvetovanja bo Komisija upoštevala
prispevke Evropskega parlamenta, Sveta, nacionalnih parlamentov in Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora ter Odbora regij. Zagotovila bo tudi, da bodo vsi
predlogi v celoti skladni s trenutnimi prizadevanji za krepitev ekonomske in
monetarne unije. V skladu z delovnim programom Komisije za leto 2015 bo Komisija pred
koncem leta predstavila predloge za pregled strategije Evropa 2020. [1] Standardni Eurobarometer 81, pomlad 2014, Poročilo o strategiji
Evropa 2020. [2] Publikacija „Smarter, greener, more inclusive? Indicators to support
the Europe 2020 strategy“, izdaja iz leta 2015, Eurostat. [3] COM(2014) 130 final. [4] Izjema so cilji pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uporabi
energije iz obnovljivih virov, ki jih podpira pravno zavezujoč okvir na
ravni EU, vključno z vrednostmi, ki jih je treba doseči na nacionalni
ravni. [5] Cilj je izmerjen za EU27, saj niso na voljo podatki za Hrvaško v letu
2008, tj. v referenčnem letu za izračun cilja. [6] http://ec.europa.eu/europe2020/public-consultation/index_sl.htm, v
okviru splošnega spletišča o strategiji Evropa 2020 [7] http://ec.europa.eu/europe2020/public-consultation/contributions/index_sl.htm [8] http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-16559-2014-INIT/sl/pdf