18.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 177/21

1.1

Komisija je sočasno in skupaj s svojim predlogom evropskega sistema jamstva za vloge (v nadaljevanju ESJV) objavila tudi sporočilo z naslovom Dokončanje bančne unije  (1). Iz objave je razvidno, da je treba besedili obravnavati vzporedno in da uvedbo novih ukrepov za delitev tveganja (glej predlog ESJV) spremljajo dodatni ukrepi za zmanjšanje tveganja v bančni uniji (glej sporočilo). Zdi se, da besedili skupaj tvorita celoto, zato se Odbor želi opredeliti tudi glede tega sporočila. EESO pozdravlja tako zakonodajni predlog kot sporočilo.

1.2

Če povzamemo, Odbor načelno meni, da so ESJV in napovedani ukrepi za zmanjšanje tveganja osnovni in pomembni cilji krepitve in dokončanja bančne unije ter da jim je skupno to, da obe vrsti ukrepov delujeta na enak način ter z dejansko enakovrednimi instrumenti in metodami. Te metode, ki morajo dajati enaka zagotovila, da bodo dejansko doseženi eni in drugi cilji, so toliko bolj pomembne, saj se ti dve vrsti ukrepov dopolnjujeta in sta potrebni za uravnoteženo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse in tudi dokončna. Zaradi tega in zato, da bi prišlo do dejanskega napredka, je za Odbor ključno, da se tako ESJV kot ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja obravnavajo skupaj ter začno čim prej učinkovito izvajati v skladu z jasnim in konkretnim časovnim okvirom. Ustvarjanje ustreznih pogojev za nadaljnje korake ima prav tako velik pomen za dokončno oblikovanje EMU, katere pomemben del je bančna unija.

1.3

Na drugi strani je ESJV zelo pomemben v bančni uniji, saj je njen tretji steber. Odbor je bil že v preteklosti velik zagovornik dokončanja bančne unije ter sistema jamstva za vloge in je vztrajal, da mora do tega priti čim prej, da bi povečali gospodarsko in finančno stabilnost EU.

1.4

Stabilne, varne in dobro zaščitene vloge so v interesu vsakogar, predvsem varčevalcev in vlagateljev. EESO se še naprej zdi pomembno ohranjati njihovo zaupanje in jih čim bolje zaščititi. Zato je treba povečati zaupanje varčevalcev in vlagateljev v banke ter jim omogočiti, da izkoristijo prednosti finančnega povezovanja in enakih konkurenčnih pogojev med bankami. Stabilne vloge so tudi nujne za financiranje gospodarstva, gospodinjstev in podjetij, še zlasti malih in srednjih podjetij.

1.5

EESO meni, da bi z ESJV dodatno okrepili bančno unijo, povečali odpornost proti morebitnim finančnim krizam ter finančno stabilnost. Evropski sistem jamstva za vloge bi ugodno vplival na razmere v posameznih državah članicah in bankah ter jim pomagal, da bi se bolje spopadle z velikimi lokalnimi krizami. To lahko nekatere odvrne od špekuliranja proti določenim državam ali bankam in pripomore k zmanjšanju možnosti za naval na banke. Hkrati bi se povezava med bankami in njihovimi državami dodatno oslabila.

1.6

Napovedani ukrepi za zmanjšanje tveganja v bančni uniji so prav tako nujni. Prispevajo h krepitvi bančne unije, saj skrbijo za bolj izenačene pogoje med bankami in zmanjšujejo njihove povezave z državami. Tako se povečata odpornost in stabilnost sistema. Sprejetje mehanizmov delitve tveganja zahteva učinkovito izvajanje enakih pogojev v smislu pravil in nadzora, kar na drugi strani prispeva k potrebnemu medsebojnemu zaupanju med vsemi vpletenimi stranmi v bančni uniji.

1.7

Ti ukrepi zahtevajo, da se veljavna zakonodaja s področja bančne unije (direktiva o sanaciji in reševanju bank in direktiva o sistemih jamstva za vloge) v celoti prenese in izvaja v vseh državah članicah. Pozitivna ugotovitev je, da se je po objavi predlogov o ESJV in sporočila zmanjšalo število držav članic, ki tega še niso storile. Zanje Komisija sprejema ukrepe.

1.8

Razmisliti bi bilo treba o dodatnem zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju in o maksimalni uskladitvi v bančni uniji na področjih, na katerih so ukrepi že bili sprejeti. Zato je nujno najprej vzpostaviti dobro kapitalizirane, stabilne in učinkovite nacionalne sisteme jamstev za vloge. Tudi pri prihodnjem razvoju tega stebra bančne unije se je treba v največji možni meri izogniti potencialni nevarnosti moralnega tveganja, tako za banke in vlade kot tudi za varčevalce. Nenazadnje bi lahko dejansko moralno tveganje ogrozilo učinkovitost in varnost delovanja bančne unije. Zahteva, da lahko država članica uporablja ESJV šele, ko izpolnjuje vse pogoje, je povsem umestna.

1.9

Zaradi pomembnosti tega vprašanja za bančno unijo, dokončno oblikovanje EMU ter zaupanje varčevalcev in vlagateljev Odbor meni, da bi morala Komisija pripraviti celovito in podrobno oceno učinka, ki bi lahko temeljila na prejšnjih podobnih ocenah v okviru direktiv o sistemu jamstev za vloge. Izsledki te študije bi morali biti objavljeni, tudi zato, da se dodatno okrepi legitimnost predloga.

1.10

Poleg tega so med državami velike razlike in na različnih področjih je še veliko izzivov, kar je razvidno iz vrste nedavnih mednarodnih poročil. S temi razlikami in izzivi se je treba spopasti. Ne da bi šli v podrobnosti, gre tu zlasti za zadeve v zvezi z velikim obsegom slabih posojil v bančnem sektorju in neenakomerno porazdelitvijo tega obsega v bankah in državah članicah euroobmočja.

1.11

Odbor meni, da bi morali pri nadaljnjem zmanjševanju tveganja nameniti dovolj pozornosti njegovemu učinku na posojila. Ključna prednostna naloga EU in držav članic je in ostaja predvsem dajanje posojil malim in srednjim podjetjem, mali in srednje veliki industriji, zagonskim podjetjem in drugim mladim podjetjem.

1.12

Poleg tega se Odboru zdi pomembno napredovati v smeri dokončnega oblikovanja EMU, ki med drugim temelji na monetarnem in finančnem stebru, kar pomeni celovito izvajanje bančne unije pod vodstvom EU. Kot je Odbor že ugotovil, je EMU še vedno krhka in se sooča z velikimi izzivi, zato bi jo bilo treba še bolj okrepiti in nadaljevati razvoj vseh njenih stebrov.

1.13

Po mnenju Odbora je na tem področju nujno ustvariti ugodne in ustrezne pogoje, ki bi omogočili napredek. Odbor meni, da je vse povezano z zaupanjem, ki ga je treba med državami članicami krepiti. Za zaupanje med državami članicami pa so potrebni enaki pogoji in usklajeni pristopi, ki vodijo k zbliževanju.

1.14

To zbliževanje je prizadela kriza in čim hitreje bi bilo treba ponovno narediti korak naprej v državah članicah in med njimi. Poleg tega je treba spodbuditi tudi okrevanje, olajšati odpravo makroekonomskih neravnovesij in izboljšati prilagodljivost.

1.15

EESO z veseljem ugotavlja, da naj novi sistem jamstev za vloge ne bi povzročal dodatnih stroškov za bančni sektor, vendar hkrati meni, da bi bilo bolje predvideni prispevek, ki temelji na tveganju, vključiti neposredno v predlog o ESJV, kot v delegirani akt. Gre za bistveni del predlagane sheme, ki ga je načelno treba določiti na najvišji ravni.

2.1

Ob uvedbi bančne unije je bil sprejet sklep, da se bodo njeni stebri uvajali postopno.

2.2

Prva dva koraka sta vključevala uvedbo enotnega mehanizma nadzora, v okviru katerega ECB izvaja nadzor (2) nad bankami (3) v euroobmočju, in uvedbo enotnega mehanizma za reševanje od 1. januarja 2016.

2.3

Kot tretji steber bančne unije je zdaj predlagan evropski sistem jamstva za vloge  (4). Ta temelji na obstoječi direktivi o jamstvu za vloge (5), ki je uvedla nacionalne sisteme jamstva za vloge in je institucionalne sisteme jamstva za vloge priznala kot sistem jamstva za vloge. V poročilu petih predsednikov Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije (6) je tudi predlog, da se dolgoročno vzpostavi ESJV.

2.4

Novi sistem (7) se bo razvijal postopno in po korakih (8):

2.4.1

Prva faza se začne s pristopom pozavarovanja, ki naj bi trajal tri leta do leta 2020. V tej fazi bi lahko nacionalni sistem jamstva za vloge imel dostop do sredstev evropskega sistema jamstva za vloge le, če je pred tem izčrpal vsa lastna sredstva in če država članica v celoti spoštuje določbe direktive o sistemih jamstev za vloge. Cilj tega je zmanjšati povezavo med bankami in njihovimi državami.

2.4.2

Nato naj bi sistem postopno začel prehajati v vzajemni sistem (sozavarovanje). V tej fazi nacionalnemu sistemu ne bo treba izčrpati vseh lastnih sredstev, preden bo lahko, če bi bilo treba, koristil sredstva evropskega sistema jamstev za vloge. Delež teh sredstev bi bil na začetku nizek (20 %), v štirih letih pa bi se povečal na 80 %. S tem se uvede večja stopnja delitve tveganja med nacionalnimi sistemi.

2.4.3

V tretji fazi se bo delež tveganja, ki ga prevzame evropski sistem jamstva za vloge, postopno povečeval, dokler ne doseže 100 %. Po letu 2024 bo torej novi sistem v celoti nadomestil nacionalne sisteme jamstva za vloge in bo izključno odgovoren za plačilo odškodnin vlagateljem.

2.5

V tem okviru je predvidena tudi vzpostavitev evropskega jamstvenega sklada za vloge. Ta sklad se bo financiral s tveganju prilagojenimi prispevki bank. Sistem za bančni sektor ne bo ustvaril dodatnih stroškov; prispevki bank v sistem se bodo lahko odbili od njihovih prispevkov v nacionalne sisteme jamstva za vloge.

2.6

Sistem bodo spremljala stroga varovala: zavarovani bodo samo tisti nacionalni sistemi jamstva za vloge, ki izpolnjujejo pravila EU in so bili vzpostavljeni v skladu z njimi.

2.7

Komisija je hkrati v sporočilu Dokončanje bančne unije napovedala sveženj ukrepov za zmanjšanje tveganj v bančni uniji (9)  (10).

3.1

Odbor ugotavlja, da je skupaj s predlogom o ESJV objavljeno tudi sporočilo (11) o nadaljnjem zmanjšanju tveganja v bančni uniji. Komisija meni, da bi bilo treba obravnavati obe publikaciji hkrati. Meni, da mora uvedba nadaljnje delitve tveganja (glej predlog o ESJV) prinesti nadaljnje zmanjšanje tveganja. Odbor zato meni, da ti besedili skupaj tvorita celoto. To bo upošteval pri oblikovanju ugotovitev in pripomb glede teh dveh novih dokumentov.

3.2

EESO je že od začetka naklonjen bančni uniji in ukrepom v zvezi s prvima dvema stebroma (12). Po mnenju Odbora je treba z delom začeti takoj (13).

3.3

Prav tako je Odbor že od nekdaj podpiral nadaljnje dokončanje bančne unije (14) in hitro dodajanje tretjega stebra, da bi se zaščitile vloge. V zvezi s tem je vztrajal pri okrepitvi in izboljšanju skupnega sistema zaščite vlog (15).

3.4

Odbor pozdravlja predloge o ESJV in podpira zastavljene cilje, da se okrepi bančna unija, izboljša zaščita vlagateljev in njihovo enakopravnejše obravnavanje, okrepi finančna stabilnost in še bolj zmanjša povezava med bankami in državami.

3.5

Tak sistem lahko zaradi načela delitve tveganja pozitivno vpliva na položaj nekaterih držav, pri čemer lahko banke zdaj bolje kot obstoječi nacionalni sistemi pomagajo omejiti lokalne krize, kjer je to potrebno. To lahko nekatere odvrne od špekuliranja proti nekaterim državam ali bankam, s čimer se lahko zmanjša splošno tveganje v celotni bančni uniji.

3.6

Visoka raven zaščite in maksimalno varovanje vlog varčevalcev sta bistvena. Od začetka krize je bil dosežen znaten napredek in namen novih predlogov lahko prispeva k povečanju zaupanja, kar lahko v tem trenutku vodi do večje finančne integracije med državami in enakih konkurenčnih pogojev med bankami.

3.7

Stabilne vloge so zdrav in nujen vir financiranja gospodarstva, gospodinjstev ter zlasti malih in mladih podjetij (vključno z MSP, MSI (16) ter zagonskimi podjetji) in tako prispevajo k potrebni gospodarski rasti. Mala in srednja podjetja (v širšem smislu) pomembno prispevajo k evropskemu gospodarstvu, saj nudijo več kot dve tretjini vseh zaposlitev v zasebnem sektorju in predstavljajo 85 % neto povečanja števila delovnih mest. EESO jasno razume, da je zagotavljanje posojil sposobnim malim in srednjim podjetjem ključno za gospodarsko rast in nova delovna mesta ter bi zato moralo biti ključna prednostna naloga tako na evropski kot na nacionalni ravni.

3.8

Pristop pri ukrepih za nadaljnje zmanjšanje tveganja je enak kot pri ESJV, zato Odbor pozdravlja dokument Komisije. To zagotovo drži, saj imata obe besedili nekatere skupne temeljne cilje, kot sta krepitev bančne unije ter zmanjševanje povezave med bankami in državami in gotovo je za uresničitev teh ciljev potrebna kombinacija ukrepov.

3.9

Pri zmanjševanju tveganj ne moremo prezreti trenutnega stanja. Razmisliti bi bilo treba o nadaljnjem zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju in o večji uskladitvi bančne unije na področjih, na katerih so že bili sprejeti ukrepi.

3.10

Najprej bi morale vse države članice v celoti prenesti in izvajati obstoječi okvir bančne uniji. V času objave predloga o ESJV precej držav članic še ni preneslo direktiv o sanaciji in reševanju bank in/ali o sistemu jamstva za vloge ali ju je preneslo le delno, vendar se je pozneje stanje izboljšalo. Zanje Komisija sprejema ukrepe (17).

3.11

Nadaljnje izvajanje sistemov jamstva za vloge in s tem povezanega sistema predhodnega financiranja je prav tako povezano z določenimi izzivi. Tudi večje usklajevanje in predhodna vzpostavitev dobro kapitaliziranih, stabilnih in učinkovitih nacionalnih shem jamstva za vloge naj bi bila potrebna za zmanjšanje moralnega tveganja. Zajezitvi tega tveganja je prav tako treba nameniti pozornost v vseh fazah izvajanja ESJV. V tem smislu je treba paziti na nevarnosti, ki lahko nastanejo zaradi prehitre in prestroge porazdelitve tveganj. Zahteva, da lahko država članica uporablja ESJV šele, ko izpolnjuje vse pogoje, je povsem umestna.

3.12

Poleg tega so med državami velike razlike in na različnih področjih je še veliko izzivov, kar je razvidno iz vrste nedavnih mednarodnih poročil (18)  (19). S tem se je treba spopasti. Predvsem so to zadeve v zvezi z velikim obsegom slabih posojil v bančnem sektorju in njihovo neenakomerno porazdelitvijo med bankami in državami članicami euroobmočja (20). Učinkovita rešitev tega položaja, ob upoštevanju vseh drugih pomembnih elementov, je lahko predpogoj za napredek v smeri delitve tveganja na ravni zaščite vlog. To med drugim zahteva enotni nadzorni mehanizem, s katerim bo upravljala EU.

3.13

Rezultati prejšnje ocene učinka ESJV niso na voljo. To je nespoštovanje zahtev glede preglednosti. Celovita poglobljena ocena učinka, ki bi lahko temeljila na prejšnjih podobnih raziskavah v okviru direktiv o sistemu jamstva za vloge (21), je vsekakor potrebna, glede na to, kako pomembno je to vprašanje za bančno unijo, dokončno oblikovanje EMU ter zaupanje varčevalcev in vlagateljev. Izsledki te študije bi morali biti objavljeni, tudi zato, da se dodatno okrepi legitimnost predloga.

3.14

K napovedanim dodatnim prihodnjim ukrepom za zmanjšanje tveganja je potrebno pristopiti na enak način kot pri ESJV, saj oboji pokrivajo krepitev bančne unije, in jih izvesti takoj, ko bodo izpolnjeni potrebni pogoji.

3.15

Ob upoštevanju navedenega je jasno, da si je treba za uresničitev obeh vrst ukrepov prizadevati na podoben način. Ti dve vrsti ukrepov se dopolnjujeta in sta potrebni za uravnoteženo rešitev, ki bi bila tudi dokončna. Zato je nujno, da se tako ESJV kot tudi ukrepi za zmanjšanje tveganja (22) dejansko začnejo izvajati hkrati. To ne pomeni le večjega prispevka k vzpostavitvi bančne unije in dokončnemu oblikovanju EMU (glej v nadaljevanju), temveč zagotavlja tudi uresničitev dejanskega napredka.

3.16

Odbor meni, da je to vprašanje prav tako zelo pomembno za dokončno oblikovanje EMU. To med drugim temelji na monetarnem in finančnem stebru, ki zagotavljata dobro razvito bančno unijo. Kot je Odbor že ugotovil, je EMU še vedno krhka in se sooča z velikimi izzivi (23), zato bi jo bilo treba še bolj okrepiti in nadaljevati razvoj vseh njenih stebrov.

3.17

Odbor je že ugotovil, da zaradi še vedno prisotnih povezav med državami in bankami države članice ne ustvarjajo potrebnih političnih in gospodarskih pogojev, s čimer se zavlačuje sprejetje najustreznejših in najučinkovitejših odločitev (24).

3.18

Zato je pomembno, da se omogoči napredek ter vzpostavi zaupanje, ki ga je treba med državami članicami krepiti. Za zaupanje med državami članicami pa so potrebni enaki pogoji in usklajeni pristopi, ki vodijo k zbliževanju.

3.19

To zbliževanje je prizadela kriza in čim hitreje bi bilo treba ponovno narediti korak naprej v državah članicah in med njimi. Poleg tega je treba spodbuditi tudi okrevanje, olajšati odpravo makroekonomskih neravnovesij in izboljšati prilagodljivost.

4.1

V zvezi s predlogom o ESJV Odbor podpira načelo, da sistem ne sme povzročati dodatnih stroškov za bančni sektor. Po temeljiti oceni učinka je prispevek bančnega sektorja znašal 0,8 % (25)  (26) kritih vlog. Zaradi spoštovanja stroškovne nevtralnosti je tudi pomembno, da se skupni prispevek nacionalnih in evropskih sistemov ne poveča.

4.2

Poleg tega je pomembno, da se uvede maksimalna uskladitev nacionalnih prispevkov, s čimer se vzpostavijo popolnoma enaki konkurenčni pogoji med nacionalnimi sistemi jamstva za vloge in odpravijo razlike med temi sistemi.

4.3

Tak pristop enakih konkurenčnih pogojev bi moral biti prednostna naloga tako v državah bančne unije kot v državah, ki niso del nje. Pri tem se med drugim predpostavlja, da si je treba še naprej prizadevati za uskladitev sedanjih določb direktiv o sistemu jamstva za vloge, da bi dosegli večjo skladnost med sistemi v vseh državah članicah.

4.4

Institucionalne sheme jamstva za vloge zagotavljajo finančno podporo, če se njihovi člani znajdejo v težavah, in s tem prispevajo k preprečevanju propadanja bank. Preventivni učinek teh sistemov je treba v celoti priznati v novi uredbi o ESJV, sicer bo ogrožena njihova idejna zasnova.

—

Omejitev možnosti in samostojne presoje držav pri izvajanju bonitetnih predpisov, tako da bo lahko enotni mehanizem nadzora kar najbolj učinkovit.

—

Uskladitev nacionalnih sistemov jamstev za vloge.

—

Sprejetje zakonodaje za izvajanje preostalih elementov regulativnega okvira, ki velja za banke in je dogovorjen na mednarodni ravni, zlasti za omejitev finančnega vzvoda bank, zagotovitev stabilnega financiranja bank in izboljšanje primerljivosti tveganju prilagojenih sredstev, ter da se do leta 2019 omogoči izvajanje priporočil odbora za finančno stabilnost glede sposobnosti bank za pokrivanje izgub, tako da bi bilo na voljo dovolj sredstev za pomoč bankam v težavah in njihovo reševanje ne bi bremenilo davkoplačevalcev.

—

Izvajanje obstoječih pravil, da se čim bolj zmanjša uporaba javnih sredstev za ohranjanje solventnega in odpornega bančnega sektorja.

—

Večje zbliževanje zakonodaje glede insolventnosti, tako kot je določeno v akcijskem načrtu za unijo kapitalskih trgov.

—

Oblikovanje pobud glede bonitetne obravnave izpostavljenosti bank državnemu tveganju, kot je omejevanje izpostavljenosti bank določeni državi, s čimer bi se razpršilo tveganje.