OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu[1] (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami.

EU je Konvencijo podpisala 15. junija 2011 in listino o sprejetju deponirala pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za EU začela veljati 1. maja 2012. Norveška, Islandija in Lihtenštajn, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru[2] (v nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“), so Konvencijo podpisale 15. junija 2011, 30. junija 2011 oziroma 15. junija 2011 ter listine o sprejetju deponirale pri depozitarju Konvencije 9. novembra 2011, 12. marca 2012 oziroma 28. novembra 2011. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) začela veljati za Norveško, Islandijo in Lihtenštajn 1. januarja 2012, 1. maja 2012 oziroma 1. januarja 2012.

Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. Zato bi bilo treba Protokol 4 o pravilih o poreklu k Sporazumu EGP nadomestiti z novim protokolom, ki bi se v čim večji meri skliceval na Konvencijo. Obenem bi bilo treba besedilo Protokola 4 posodobiti in pri tem med drugim uskladiti s Pogodbo o delovanju Evropske unije.

S tem predlogom se Protokol 4 v celoti nadomešča z novim protokolom, da se izboljša berljivost za gospodarske subjekte in uprave. Spremembe v primerjavi s trenutno veljavnim protokolom so naslednje:

1.           Člen 3 se spremeni tako, da se uporaba diagonalne kumulacije porekla razširi na vsako udeleženko v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu EU[3], kar je eden glavnih ciljev Konvencije. Sklicevanje na udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu EU, se doda v člen 3(1), da bi se tako izognili obvezni uporabi izdaji potrdil EUR-MED. Iz istega razloga se sklicevanje na Ferske otoke prestavi iz člena 3(2) v člen 3(1).

2.           V sklicevanju na člen 32 v Kazalu se besedi „Medsebojna pomoč“ nadomestita z besedama „Upravno sodelovanje“.

3.           Beseda „Skupnost“ se nadomesti z besedama „Evropska unija“ v naslovu „Skupne izjave“ v Kazalu, v členih 3(1), 3(5), 4(2) in 31(1), pa tudi v skupnih izjavah.

4.           Besede „Komisija Evropskih skupnosti“ se nadomestijo z besedama „Evropska komisija“ v členih 3(5), 31(3) in 32(1).

5.           V členu 5(2) se besede „ne bi smeli uporabiti“ nadomestijo z besedami „ne bi smeli uporabiti“.

6.           V členu 6(1) se za črko (m) vstavi naslednje: „(n) mešanje sladkorja s katerim koli drugim materialom;“           Črke (n) do (p) se preštevilčijo v črke (o) do (q).

7.           Naslov člena 32 se nadomesti z naslednjim:           „Upravno sodelovanje“

Vsebina prilog I do IVb se nadomesti s sklicevanjem na Konvencijo.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z državami članicami EU o osnutku sklepa Sveta so potekala 13. maja 2013 v sekciji za poreklo Odbora za carinski zakonik. Posvetovanje s pogodbenicami Konvencije je bilo opravljeno na sestanku delovne skupine za pan-evro-mediteranska preferencialna pravila o poreklu 14. in 15. maja 2013.

Zunanje izvedensko mnenje ni bilo potrebno. Tudi ocena učinka ni bila potrebna, ker so predlagane spremembe tehnične in ne vplivajo na vsebino trenutno veljavnega Protokola o pravilih o poreklu.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

V členu 1(3) Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 o pravilih za izvajanje Sporazuma EGP je določeno, da Svet v imenu Unije na predlog Komisije določi stališče glede takih sklepov.

Pravna podlaga za spremembo te določbe je člen 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Predlog je v izključni pristojnosti Unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Predlagani instrument: sklep Sveta.

Ta predlog nadomešča COM(201) 133 final z dne 22. marca 2012, ki se umakne.

2014/0353 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije v Skupnem odboru EGP, ustanovljenem s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, o nadomestitvi Protokola 4 o pravilih o poreklu, ki je priložen navedenemu sporazumu, z novim protokolom, usklajenim z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2894/94 z dne 28. novembra 1994 o pravilih za izvajanje Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru[4], zlasti člena 1(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Protokol 4 k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru[5] (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) zadeva pravila o poreklu.

(2)       Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu[6] (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami.

(3)       EU, Norveška in Lihtenštajn so Konvencijo podpisali 15. junija 2011, Islandija pa 30. junija 2011.

(4)       EU, Norveška, Islandija in Lihtenštajn so deponirali listine o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012, 9. novembra 2011, 12. marca 2012 oziroma 28. novembra 2011. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za EU in Islandijo začela veljati 1. maja 2012, za Norveško in Lihtenštajn pa 1. januarja 2012.

(5)       Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. Zato bi bilo treba Protokol 4 o pravilih o poreklu, ki je priložen Sporazumu, nadomestiti z novim protokolom, ki bi bil usklajen s Konvencijo in se v čim večji meri skliceval nanjo.

(6)       Evropska unija bi zato v Skupnem odboru EGP morala sprejeti stališče, določeno v priloženem osnutku sklepa –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki ga sprejme Evropska unija v Skupnem odboru EGP, ustanovljenem s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, o nadomestitvi Protokola 4 o pravilih o poreklu, ki je priložen navedenemu sporazumu, z novim protokolom, ki je usklajen z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu in se v čim večji meri sklicuje nanjo, je določeno v priloženem osnutku sklepa Skupnega odbora EGP.

Predstavniki Unije v Skupnem odboru EGP se lahko sporazumejo o manjših spremembah osnutka sklepa Skupnega odbora EGP brez nadaljnjega sklepa Sveta.

Člen 2

Sklep Skupnega odbora EGP se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

[2]               UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

[3]               Albanija, Bosna in Hercegovina, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/99.

[4]               UL L 305, 30.11.1994, str. 6.

[5]               UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

[6]               UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

PRILOGA SKLEP SKUPNEGA ODBORA EGP št. .../2014 o nadomestitvi Protokola 4 o pravilih o poreklu, ki je priložen Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru, z novim protokolom, usklajenim z Regionalno konvencijo o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

SKUPNI ODBOR EGP –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum EGP), zlasti člena 98 Sporazuma EGP,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 9 Sporazuma EGP se sklicuje na Protokol 4, ki določa pravila o poreklu blaga in kumulacijo porekla med Unijo, Švico (vključno z Lihtenštajnom), Islandijo, Norveško, Turčijo, Ferskimi otoki in udeleženkami barcelonskega procesa[1].

(2) Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu[2] (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) vsebuje določbe o poreklu blaga, s katerim se trguje v okviru posameznih sporazumov, sklenjenih med pogodbenicami.

(3) EU, Norveška in Lihtenštajn so Konvencijo podpisali 15. junija 2011, Islandija pa 30. junija 2011.

(4) EU, Norveška, Islandija in Lihtenštajn so deponirali listine o sprejetju pri depozitarju Konvencije 26. marca 2012, 9. novembra 2011, 12. marca 2012 oziroma 28. novembra 2011. Zato je Konvencija v skladu z njenim členom 10(3) za EU in Islandijo začela veljati 1. maja 2012, za Norveško in Lihtenštajn pa 1. januarja 2012.

(5) Konvencija vključuje udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu v pan-evro-mediteranskem območju kumulacije porekla.

(6) Če prehod na Konvencijo ni hkraten za vse pogodbenice Konvencije v pan-evro-mediteranskem območju kumulacije porekla, zaradi tega ne bi smele nastati manj ugodne razmere, kot so bile v okviru prejšnje različice Protokola 4.

(7) Člen 6 Konvencije določa, da vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se Konvencija dejansko uporablja. Zato bi bilo treba Protokol 4 o pravilih o poreklu, ki je priložen Sporazumu, nadomestiti z novim protokolom, ki bi bil usklajen s Konvencijo.

(8) Sklep št. XX/XX Skupnega odbora EGP je določal prehodne določbe za Hrvaško glede uporabe pravil o poreklu blaga, ki so določena v Protokolu 4. Ta pravila bi se morala še naprej uporabljati, dokler se prehodno obdobje ne izteče –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Protokol 4 k Sporazumu se nadomesti z besedilom v Prilogi k temu sklepu.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena se člen 41 Protokola 4, kakor je bil spremenjen s Sklepom Skupnega odbora EGP št. XX/XX[3], še naprej uporablja, in sicer do 1. januarja 2017.

Člen 2

Ta sklep začne veljati […] pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma[4].

Uporablja se od 1. aprila 2014.

Člen 3

Ta sklep se objavi v sklopu EGP Uradnega lista Evropske unije in Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije.

V Bruslju, […].

Za Skupni odbor EGP

Predsednik

Sekretarja Skupnega odbora EGP

PRILOGA

k Sklepu Skupnega odbora EGP št. […]

„PROTOKOL 4

O PRAVILIH O POREKLU

KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1  Opredelitev pojmov

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘

Člen 2  Splošne zahteve

Člen 3  Diagonalna kumulacija porekla

Člen 4  V celoti pridobljeni izdelki

Člen 5  Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 6  Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 7  Enota kvalifikacije

Člen 8  Dodatki, nadomestni deli in orodje

Člen 9  Garniture

Člen 10            Nevtralne sestavine

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11            Načelo teritorialnosti

Člen 12            Neposredni prevoz

Člen 13            Razstave

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 14            Prepoved povračila ali izvzetja od carin

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15            Splošne zahteve

Člen 16            Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 17            Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 18            Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

Člen 19            Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Člen 20            Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 21            Pogoji za izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED

Člen 22            Pooblaščeni izvoznik

Člen 23            Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 24            Predložitev dokazila o poreklu

Člen 25            Uvoz po delih

Člen 26            Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 27            Izjave dobavitelja

Člen 28            Dokazilne listine

Člen 29            Shranjevanje dokazil o poreklu, izjav dobavitelja in dokazilnih listin

Člen 30            Razlike in oblikovne napake

Člen 31            Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 32            Upravno sodelovanje

Člen 33            Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 34            Preverjanje izjav dobavitelja

Člen 35            Reševanje sporov

Člen 36            Kazni

Člen 37            Proste cone

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 38            Uporaba Protokola

Člen 39            Posebni pogoji

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 40            Prehodne določbe za blago na poti ali v skladiščenju

SEZNAM PRILOG

Priloga I:         Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Priloga II:        Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Priloga IIIa:     Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Priloga IIIb:    Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR-MED ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR-MED

Priloga IVa:     Besedilo izjave na računu

Priloga IVb:    Besedilo izjave na računu EUR-MED

Priloga V:        Izjava dobavitelja

Priloga VI:      Dolgoročna izjava dobavitelja

SKUPNE IZJAVE

Skupna izjava o sprejemanju dokazil o poreklu, izdanih v okviru sporazumov iz člena 3 Protokola 4 za izdelke s poreklom iz Evropske unije, Islandije ali Norveške

Skupna izjava o Kneževini Andora

Skupna izjava o Republiki San Marino

Skupna izjava o odstopu pogodbenice od Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega protokola:

               (a)     ‚izdelava‘ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b)     ‚material‘ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c)     ‚izdelek‘ pomeni izdelek, ki se izdeluje, četudi je namenjen za kasnejšo uporabo pri drugem postopku izdelave;

              (d)     ‚blago‘ pomeni materiale in izdelke;

(e)     ‚carinska vrednost‘ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (Sporazum STO o carinski vrednosti);

(f)      ‚cena franko tovarna‘ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v EGP plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g)     ‚vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v EGP;

(h)     ‚vrednost materialov s poreklom‘ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni pod točko (g), ki se uporablja smiselno;

(i)      ‚dodana vrednost‘ je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prva dokazljiva cena, plačana za materiale v EGP;

(j)      ‚poglavja‘ in ‚tarifne številke‘ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavlja harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki se v tem protokolu navaja kot ‚harmonizirani sistem‘ ali ‚HS‘;

(k)     ‚uvrščen‘ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l)      ‚pošiljka‘ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelki, ki so zajeti na enem računu;

              (m)    ‚ozemlje‘ vključuje teritorialno morje.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA ‚IZDELKI S POREKLOM‘

Člen 2

Splošne zahteve

1.        Pri izvajanju Sporazuma se za izdelke s poreklom iz EGP štejejo:

              (a)      izdelki, v celoti pridobljeni v EGP v smislu člena 4;

(b)     izdelki, pridobljeni v EGP, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni v EGP, če so bili takšni materiali tam zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 5.

V ta namen se ozemlja pogodbenic, za katere se uporablja ta sporazum, štejejo za eno samo ozemlje.

2.        Ne glede na odstavek 1 je ozemlje Kneževine Lihtenštajn za namene določanja porekla izdelkov iz tabel I in II Protokola 3 izključeno iz ozemlja EGP in se takšni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz EGP samo, če so bili bodisi v celoti pridobljeni ali zadosti obdelani ali predelani na ozemljih drugih pogodbenic.

Člen 3

Diagonalna kumulacija porekla

1.         Brez poseganja v določbe člena 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz EGP, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Švice (vključno z Lihtenštajnom)[5], Islandije, Norveške, Ferskih otokov, Turčije, Evropske unije ali iz vsake udeleženke stabilizacijsko-pridružitvenega procesa EU[6], če obdelava ali predelava, opravljena v EGP, presega postopke iz člena 6. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.         Brez poseganja v določbe člena 2 izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz EGP, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz katere koli druge države, ki je članica evro-mediteranskega partnerstva, ki temelji na Barcelonski deklaraciji, sprejeti na Evro-mediteranski konferenci 27. in 28. novembra 1995, razen Turčije[7], če obdelava ali predelava, opravljena v EGP, presega postopke iz člena 6. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.         Če obdelava ali predelava, ki se opravlja v EGP, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz EGP samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli države, omenjene v odstavkih 1 in 2. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v EGP.

4.         Izdelki s poreklom iz ene od držav, omenjenih v odstavkih 1 in 2, ki niso obdelani ali predelani v EGP, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav.

5.         Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)        se med državami, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT);

(b)       so materiali in izdelki pridobili status izdelka s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola,

ter

(c)        so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v drugih pogodbenicah v skladu z njihovimi postopki.

Kumulacija, določena v tem členu, se uporablja od datuma, navedenega v obvestilu, ki je objavljeno v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Evropska unija prek Evropske komisije priskrbi drugim pogodbenicam podrobnosti o sporazumih, vključno z datumi o začetku njihove veljavnosti in njihovimi ustreznimi pravili o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami, omenjenimi v odstavkih 1 in 2.

Člen 4

V celoti pridobljeni izdelki

1. Za v celoti pridobljene v EGP se štejejo:

(a)        mineralni izdelki, pridobljeni iz tamkajšnje zemlje ali morskega dna;

(b)        tam pridelani rastlinski izdelki;

(c)        žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)        izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)        izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f)        izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z lastnimi plovili zunaj teritorialnega morja pogodbenic;

(g)        izdelki, izdelani na lastnih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih pod točko (f);

(h)        tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali za uporabo kot odpadek;

(i)         odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j)         izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj lastnega teritorialnega morja, če imajo pogodbenice izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k)        blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2.         Izraza ‚lastna plovila‘ in ‚lastne predelovalne ladje‘ iz odstavka 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

(a)        ki so registrirane ali so vpisane v seznam v državi članici Evropske unije ali v državi Efte;

(b)        ki plujejo pod zastavo države članice Evropske unije ali države Efte;

(c)        ki so vsaj 50 % v lasti državljanov države članice Evropske unije ali države Efte ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takšnih odborov državljani države članice Evropske unije ali države Efte in poleg tega, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;

(d)       katerih kapitan in častniki so državljani države članice Evropske unije ali države Efte

ter

(e)        katerih vsaj 75 % članov posadke je državljanov države članice Evropske unije ali države Efte.

Člen 5

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

(1) Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.   Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

(a)        njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna;

(b)        kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 6.

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.   Brez poseganja v odstavek 2 se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz člena 5:

(a)        postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)        razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)        pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)        likanje tekstila;

(e)        preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)        luščenje, delno ali popolno beljenje, loščenje ter glaziranje žit in riža;

(g)        postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h)        lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i)         ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)         sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k)        preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)         pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)       preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)        mešanje sladkorja s katerim koli drugim materialom;

(o)        enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p)        kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (o);

(q)        zakol živali.

2.   Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v EGP.

Člen 7

Enota kvalifikacije

(1) Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)        kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)        kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 9

Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

Člen 10

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)    energija in gorivo;

(b)    naprave in oprema;

(c)    stroji in orodje;

(d)    blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

1.   Razen v primerih iz člena 3 in odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v naslovu II, brez prekinitve izpolnjeni v EGP.

2.   Razen v primerih iz člena 3 se blago s poreklom, izvoženo iz EGP v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

(a)        da je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo blago,

ter

(b)        da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3.   Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj EGP na materialih, izvoženih iz EGP in tja ponovno uvoženih, če:

(a)        so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v EGP ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki, omenjeni v členu 6,

ter

(b)        se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(i)         je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov

ter

(ii)       skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj EGP ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4.   Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj EGP. Kadar pa se v seznamu v Prilogi II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice in upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj EGP z uporabo določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.   Za namene uporabe določb odstavkov 3 in 4 se šteje, da ‚skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj EGP, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II, ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5(2).

7.   Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8.   Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta s tem členom, opravljena zunaj EGP, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 12

Neposredni prevoz

(1) Preferencialno obravnavanje, predvideno s Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola ter se prevažajo neposredno znotraj EGP ali prek ozemelj drugih držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo prek drugih ozemelj, če do tega pride s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na takšnih ozemljih, pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja EGP.

2.   Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

(a)         en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali

(b)         potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i)         vsebuje natančen opis izdelkov,

(ii)        navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev,

ter

(iii)       potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita; ali

(c)        če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 13

Razstave

1.   Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo razen tistih, ki so omenjene v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v EGP, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah Sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)        je izvoznik te izdelke poslal iz ene od pogodbenic v državo, v kateri je razstava, in jih je tam razstavljal;

(b)        je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v drugi pogodbenici;

(c)        so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo;

ter

(d)       izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.

2.   Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili ti izdelki razstavljeni.

3.   Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE

Člen 14

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

1.   Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, za katere je izdano ali izdelano dokazilo o poreklu v skladu z določbami iz naslova V, se v nobeni od pogodbenic ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

2.   Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v kateri koli pogodbenici izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz omenjenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3.   Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.   Določbe iz odstavkov od 1 do 3 se prav tako uporabljajo za embalažo v smislu člena 7(2), dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu člena 8 ter izdelke v garnituri v smislu člena 9, če so takšni predmeti brez porekla.

5.   Določbe odstavkov od 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere velja Sporazum. Prav tako ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami Sporazuma.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15

Splošne zahteve

1.   Za izdelke s poreklom ob uvozu v eno od pogodbenic veljajo ugodnosti Sporazuma ob predložitvi enega od naslednjih dokazil o poreklu:

(a)        potrdila o gibanju blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi IIIa;

(b)        potrdila o gibanju blaga EUR-MED, katerega vzorec je v Prilogi IIIb;

(c)        v primerih iz člena 21(1), izjave izvoznika, v nadaljevanju ‚izjava na računu‘ ali ‚izjava na računu EUR-MED‘, na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave na računu je v prilogah IVa in IVb.

2.   Ne glede na odstavek 1 za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 26, veljajo ugodnosti Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1.

Člen 16

Postopek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisnega zahtevka izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni v ta namen obrazca potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in zahtevka za potrdilo o gibanju, katerih vzorca sta v prilogah IIIa in IIIb. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če so obrazci napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev iz tega protokola.

4.   Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice v naslednjih primerih:

– če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3(1), s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz člena 3(2), in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola,

– če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od držav, omenjenih v členu 3(2), s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz člena 3, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, pod pogojem, da sta bila potrdilo EUR-MED ali izjava na računu EUR-MED izdana v državi porekla.

5.   Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED izdajo carinski organi pogodbenice, če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

– je bila uporabljena kumulacija z materiali po poreklu iz ene od držav, omenjenih v členu 3(2), ali

– se izdelki v okviru kumulacije lahko uporabljajo kot materiali za izdelavo izdelkov za izvoz v eno od držav, omenjenih v členu 3(2), ali

– se izdelki lahko ponovno izvozijo iz namembne države v eno od držav, omenjenih v členu 3(2).

6.    Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED mora v polju 7 vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

– če je bilo poreklo pridobljeno na osnovi uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členu 3:

‚CUMULATION APPLIED WITH ………‘ (ime države/držav),

– če je bilo poreklo pridobljeno brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členu 3:

‚NO CUMULATION APPLIED‘.

7.   Carinski organi, ki izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, naredijo vse potrebno za preverjanje porekla izdelkov in izpolnjevanja drugih zahtev tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

8.   Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED mora biti naveden v polju 11 potrdila.

9.   Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 17

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Ne glede na člen 16(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

(a)        če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin

ali

(b)        če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2.   Ne glede na člen 16(9) se potrdilo o gibanju blaga EUR-MED lahko izda po izvozu izdelkov, na katere se nanaša in za katere je bilo ob izvozu izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da so pogoji iz člena 16(5) izpolnjeni.

3.   Izvoznik za izvajanje odstavkov 1 in 2 v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, in navede razloge za svojo zahtevo.

4.   Carinski organi lahko izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED naknadno šele potem, ko preverijo, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

5.   Potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, ki so izdana naknadno, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

‚ISSUED RETROSPECTIVELY‘

Potrdila o gibanju blaga EUR-MED, ki so izdana naknadno z uporabo odstavka 2, imajo naslednji zaznamek v angleščini:

‚ISSUED RETROSPECTIVELY (Original EUR.1 no ……… [datum in kraj izdaje])‘.

6.   Zaznamek iz odstavka 5 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

Člen 18

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED

1.   Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so to potrdilo izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.   Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

‚DUPLICATE‘.

3.   Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED.

4.   Dvojnik, na katerem je datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, začne veljati s tem datumom.

Člen 19

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskega urada v pogodbenicah, je mogoče nadomestiti izvirno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam v EGP. Nadomestno(-a) potrdilo(-a) o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED izda carinski urad, pod katerega nadzor so bili dani izdelki.

Člen 20

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.   Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano ‚metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja‘ (v nadaljnjem besedilu ‚metoda‘).

2.   Metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3.   Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4.   Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5.   Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6.   Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

Člen 21

Pogoji za izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED

1.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED iz člena 15(1)(c) lahko da:

(a)        pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22

ali

(b)        kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 EUR.

2.   Brez poseganja v odstavek 3 je izjavo na računu mogoče dati v naslednjih primerih:

– če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali ene od držav, omenjenih v členu 3(1), s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz člena 3(2), in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola,

– če se zadevni izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od držav, omenjenih v členu 3(2), s katerimi se uporablja kumulacija, brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene od držav iz člena 3, in če izpolnjujejo druge zahteve tega protokola, pod pogojem, da sta bila potrdilo EUR-MED ali izjava na računu EUR-MED izdana v državi porekla.

3.   Izjavo na računu EUR-MED je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, s katerimi se uporablja kumulacija, če izpolnjujejo zahteve tega protokola in:

– je bila uporabljena kumulacija z materiali po poreklu iz ene od držav, omenjenih v členu 3(2), ali

– se izdelki v okviru kumulacije lahko uporabljajo kot materiali za izdelavo izdelkov za izvoz v eno od držav, omenjenih v členu 3(2),

ali

– se izdelki lahko ponovno izvozijo iz namembne države v eno od držav, omenjenih v členu 3(2).

4.   Izjava na računu EUR-MED mora vsebovati enega od naslednjih zaznamkov v angleščini:

– če je bilo poreklo pridobljeno na osnovi uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členu 3:

‚CUMULATION APPLIED WITH ………‘ (ime države/držav),

– če je bilo poreklo pridobljeno brez uporabe kumulacije z materiali po poreklu iz ene ali več držav, omenjenih v členu 3:

‚NO CUMULATION APPLIED‘.

5.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

6.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, katere besedilo je v prilogah IVa in IVb, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v teh prilogah, v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

7.   Izjave na računu in izjave na računu EUR-MED morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 22 ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je podpisal lastnoročno.

8.   Izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED lahko izvoznik da ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, pod pogojem, da je predložena državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Člen 22

Pooblaščeni izvoznik

1.   Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika (v nadaljnjem besedilu ‚pooblaščenega izvoznika‘), ki pogosto pošilja izdelke na podlagi Sporazuma, da daje izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2.    Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

3.    Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi na računu ali v izjavi na računu EUR-MED.

4.    Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.    Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

1.     Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in se v tem roku predloži carinskim organom države uvoznice.

2.    Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejme zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do določenega končnega datuma.

3.    V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu v primeru, da so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 24

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in tudi, da spremlja uvozno deklaracijo izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje Sporazuma.

Člen 25

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelka XVI in XVII ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 26

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1.    Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2.   Občasni uvozi, pri čemer gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3.   Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 EUR v primeru majhnih tovorkov ali 1200 EUR v primeru izdelkov, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 27

Izjava dobavitelja

1.   Kadar se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali se sestavi izjava na računu v eni od pogodbenic za izdelke s poreklom, pri izdelavi katerih je bilo uporabljeno blago iz drugih pogodbenic, ki je bilo obdelano ali predelano v EGP in ni pridobilo preferencialnega statusa porekla, se upošteva izjava dobavitelja, dana za to blago v skladu s tem členom.

2.   Izjava dobavitelja iz odstavka 1 služi kot dokazilo o opravljeni obdelavi ali predelavi zadevnega blaga v EGP, za namene določanja, ali se izdelki, v izdelavi katerih se to blago uporablja, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP in izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

3.   Razen v primerih iz odstavka 4, dobavitelj sestavi ločeno izjavo dobavitelja za vsako pošiljko blaga v obliki, določeni v Prilogi V, na listu papirja, priloženemu k računu, dobavnici ali kakšnemu drugemu trgovinskemu dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati.

4.   Kadar dobavitelj redno dobavlja blago določeni stranki, za katerega se pričakuje, da bo njegova obdelava ali predelava ostala daljše obdobje nespremenjena v EGP, lahko predloži eno samo izjavo dobavitelja, v nadaljnjem besedilu ‚dolgoročna izjava dobavitelja‘, ki velja za nadaljnje pošiljke omenjenega blaga.

Dolgoročna izjava dobavitelja običajno velja do enega leta od datuma, ko se da izjava. Carinski organi države, v kateri se sestavi izjava, določijo pogoje za daljše obdobje veljavnosti.

Dolgoročno izjavo dobavitelja sestavi dobavitelj v obliki, predpisani v Prilogi VI, in v njej zadevno blago opiše tako natančno, da ga je mogoče prepoznati. Zadevni stranki jo predloži pred prvo pošiljko blaga, na katero se nanaša ta izjava, ali skupaj s prvo pošiljko.

Dobavitelj stranko takoj obvesti, če se dolgoročna izjava dobavitelja za dobavljeno blago ne uporablja več.

5.   Izjava dobavitelja iz odstavkov 3 in 4 mora biti natipkana ali natisnjena v enem od jezikov, v katerih je sestavljen Sporazum, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države, v kateri se sestavi, in mora imeti izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. Izjava je lahko napisana tudi z roko; v takem primeru mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

6.   Dobavitelj, ki izpolni izjavo, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države, v kateri je bila izjava sestavljena, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so informacije v tej izjavi točne.

Člen 28

Dokazilne listine

Listine iz členov 16(3), 21(5) in 27(6), ki se uporabljajo zato, da bi dokazali, da se izdelki, na katere se nanaša potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjava na računu ali izjava na računu EUR-MED, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali ene od držav, omenjenih v členu 3, in da izpolnjujejo druge zahteve tega protokola ter da so informacije na izjavi dobavitelja točne, so med drugim lahko tudi:

(a)    neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)    dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v pogodbenici, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)    dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v EGP, izdani ali sestavljeni v pogodbenici, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(d)    potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v pogodbenici v skladu s tem protokolom, ali v eni od drugih držav, omenjenih v členu 3, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem protokolu;

(e)    izjava dobavitelja, ki dokazuje opravljene obdelave ali predelave na uporabljenih materialih v EGP, sestavljena v pogodbenici v skladu s tem protokolom;

(f)    ustrezno dokazilo o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj EGP na osnovi uporabe člena 11, ki dokazuje, da so zahteve tega člena izpolnjene.

Člen 29

Shranjevanje dokazil o poreklu, izjav dobavitelja in dokazilnih listin

1.   Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti dokumente iz člena 16(3).

2.   Izvoznik, ki daje izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED, mora najmanj tri leta hraniti kopijo te izjave na računu, kot tudi dokumente iz člena 21(5).

3.   Dobavitelj, ki sestavi izjavo dobavitelja, mora najmanj tri leta hraniti kopije izjave in računa, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov, h katerim je ta izjava priložena, kot tudi dokumente iz člena 27(6).

Dobavitelj, ki sestavi dolgoročno izjavo dobavitelja, mora najmanj tri leta hraniti kopije izjave in vseh računov, dobavnic ali drugih trgovinskih dokumentov v zvezi z blagom, na katerega se nanaša ta izjava, poslanega zadevni stranki, kot tudi dokumente iz člena 27(6). To obdobje začne teči z datumom izteka veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja.

4.   Carinski organi države izvoznice, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, morajo vsaj tri leta hraniti zahtevke iz člena 16(2).

5.   Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti njim predložena potrdila o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, izjave na računu in izjave na računu EUR-MED.

Člen 30

Razlike in oblikovne napake

1.   Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.   Očitne oblikovne napake, kot so npr. tipkarske napake na dokazilu o poreklu, ne smejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 31

Zneski, izraženi v eurih

1.   Za uporabo določb člena 21(1)(b) in člena 26(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot euro, vsako leto vsaka od zadevnih držav določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Evropske unije in držav, omenjenih v členu 3, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2.   Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 21(1)(b) ali člena 26(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3.   Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti zneskov v tisti nacionalni valuti, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan v oktobru tekočega leta. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o ustreznih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.   Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.   Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenic pregleda Skupni odbor EGP. Skupni odbor EGP pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 32

Upravno sodelovanje

1.   Carinski organi pogodbenic si prek Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1 in EUR-MED, in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje teh potrdil, izjav na računu in izjav na računu EUR-MED ali izjav dobavitelja.

2.    Da bi zagotovili pravilno uporabo tega protokola, si pogodbenice prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagajo pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju EUR.1 in EUR-MED, izjav na računu in izjav na računu EUR-MED ali izjav dobavitelja in točnosti informacij, ki so tam navedene.

Člen 33

Preverjanje dokazil o poreklu

1.    Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnjevanju drugih zahtev tega protokola.

2.    Za namene izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali izjavo na računu EUR-MED ali kopijo teh listin carinskim organom države izvoznice, in če je to primerno, navesti razloge za zahtevo za preverjanje. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z vsemi previdnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih tega preverjanja čim prej obveščeni. Takšni rezultati morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz EGP ali iz ene od držav, omenjenih v členu 3, ter izpolnjujejo druge zahteve tega protokola.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

Člen 34

Preverjanje izjave dobavitelja

1.   Izjave dobavitelja ali dolgoročne izjave dobavitelja se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države, v kateri so bile take izjave upoštevane pri izdajanju potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali sestavljanju izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED, upravičeno dvomijo o pristnosti dokumenta ali točnosti informacij v tem dokumentu.

2.   Za namene izvajanja odstavka 1 morajo carinski organi države iz odstavka 1 vrniti izjavo dobavitelja in račun(-e), dobavnico(-e) ali druge trgovinske dokumente za blago, na katerega se nanaša ta izjava, carinskim organom države, v kateri je bila izjava sestavljena, in navesti vsebinske ali oblikovne razloge za zahtevo za preverjanje, kadar je to primerno.

V podporo zahtevi za naknadno preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument in informacija, ki kaže, da so informacije v izjavi dobavitelja nepravilne.

3.   Preverjanje opravijo carinski organi države, v kateri je bila izjava dobavitelja sestavljena. V ta namen imajo pravico zahtevati kakršno koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled dobaviteljevega knjigovodstva ali kakršen koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4.   Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih tega preverjanja čim prej obveščeni. Rezultati morajo jasno pokazati, ali so informacije, dane v izjavi dobavitelja, točne in jim morajo omogočiti, da se ugotovi, ali in v kakšni meri se ta izjava dobavitelja lahko upošteva pri izdajanju potrdila o gibanju EUR.1 ali EUR-MED ali pri sestavljanju izjave na računu ali izjave na računu EUR-MED.

Člen 35

Reševanje sporov

Spori v zvezi s postopki preverjanja iz členov 33 in 34, ki jih carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, in carinski organi, ki so odgovorni za izvajanje preverjanja, ne morejo rešiti med seboj, ali vprašanja glede razlage tega protokola se predložijo Skupnemu odboru EGP.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 36

Kazni

Kaznovan bo vsak, ki sestavi dokument ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 37

Proste cone

1.    Pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki razen običajnih postopkov, potrebnih za preprečitev njihovega poslabšanja.

2.    Če se z odstopanjem od določb iz odstavka 1 izdelki s poreklom iz EGP, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 38

Uporaba Protokola

1.   Izraz ‚EGP‘ v tem protokolu ne zajema Ceute in Melille. Izraz ‚izdelki s poreklom iz EGP‘ ne zajema izdelkov s poreklom iz Ceute in Melille.

2.   Za namene uporabe Protokola 49 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno, ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 39.

Člen 39

Posebni pogoji

1.   Če se prevažajo neposredno v skladu s členom 12, se štejejo kot:

(1)      izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:

(a)     izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli;

(b)     izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da:

(i)           so bili taki izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 5;

ali če

(ii)          gre za izdelke s poreklom iz EGP, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6;

(2)        izdelki s poreklom iz EGP:

(a)     izdelki, v celoti pridobljeni v EGP;

(b)     izdelki, pridobljeni v EGP, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a), pod pogojem, da:

(i)           so bili taki izdelki zadosti obdelani ali predelani v smislu člena 5;

ali če

(ii)          gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali iz EGP, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6.

2.   Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

3.   Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpišeta ‚EGP‘ in ‚Ceuta in Melilla‘ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjav na računu ali izjav na računu EUR-MED. Poleg tega je, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to treba označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali EUR-MED ali izjav na računu ali izjav na računu EUR-MED.

4.   Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 40

Prehodni ukrepi

Ne glede na člen 3 tega protokola se pravila o kumulaciji iz člena 3 Protokola 4 k temu sporazumu, kakor je bil nadomeščen s Sklepom Skupnega odbora EGP št. 136/2005[8], še naprej uporabljajo med pogodbenicami, dokler se Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu uporablja za vse države, navedene v členu 3 Protokola 4 k temu sporazumu.

___________________

Priloga I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Glej Prilogo I k Dodatku I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Vsako sklicevanje na „ta dodatek“ v opombi 1 in 3.1 Priloge I k Dodatku I  k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu pomeni sklicevanje na „ta protokol“.

Priloga II

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Glej Prilogo II k Dodatku I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Priloga IIIa

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR.1 ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Glej Prilogo IIIa k Dodatku I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Priloga IIIb

Vzorec potrdila o gibanju blaga EUR-MED ter zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR-MED

Glej Prilogo IIIb k Dodatku I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Priloga IVa

Besedilo izjave na računu

Glej Prilogo IVa k Dodatku I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Priloga IVb

Besedilo izjave na računu EUR-MED

Glej Prilogo IVb k Dodatku I k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu.

Priloga V

Izjava dobavitelja

Izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

Priloga VI

Dolgoročna izjava dobavitelja

Dolgoročna izjava dobavitelja, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

(1)            Ime in naslov stranke.

(2)            Kadar se račun, dobavnica ali drug trgovinski dokument, h kateremu je priložena izjava, nanaša na različne vrste blaga ali blago, v katerega materiali brez porekla niso vključeni v enakem obsegu, jih mora dobavitelj jasno ločiti.

Primer:

Dokument se nanaša na različne modele elektromotorjev iz tarifne številke 8501, uporabljene pri izdelavi pralnih strojev iz tarifne številke 8450. Narava in vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh motorjev, se razlikujeta od modela do modela. Zato morajo modeli biti navedeni ločeno v prvem stolpcu, navedbe v drugih stolpcih pa je treba zagotoviti za vsak model posebej, da bi bilo proizvajalcu pralnih strojev omogočeno, da pravilno oceni status porekla njegovih izdelkov v odvisnosti od modela elektromotorja, ki ga uporablja.

(3)            Navedbe, zahtevane v teh stolpcih, se podajo po potrebi.

Primera:

Pravilo za oblačila iz ex Poglavja 62 določa, da je dovoljena uporaba preje brez porekla. Če proizvajalec takih oblačil iz Francije uporablja tkanino, uvoženo iz Norveške, ki je tam pridobljena s tkanjem preje brez porekla, zadostuje, če dobavitelj iz Evropske unije v svoji izjavi opiše uporabljeni material brez porekla kot prejo, in mu ni treba označiti tarifne številke in vrednosti take preje.

Proizvajalec žice iz železa iz tarifne številke 7217, ki jo je izdelal iz železnih palic brez porekla, mora v drugem stolpcu navesti ‚palice iz železa‘. Če se ta žica uporablja pri izdelavi stroja, za katerega pravilo omejuje uporabo vseh materialov brez porekla na določen odstotek vrednosti, je treba v tretjem stolpcu navesti vrednost palic brez porekla.

(4)         ‚Vrednost materialov‘ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v EGP. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno vrednost vsakega uporabljenega materiala brez porekla.

(5)            ‚Skupna dodana vrednost‘ pomeni vse stroške, nastale zunaj EGP, vključno z vrednostjo vseh tam dodanih materialov. Za enoto blaga, opredeljeno v prvem stolpcu, je treba navesti natančno skupno dodano vrednost, pridobljeno zunaj EGP.

(6)         Navedite datume. Obdobje veljavnosti dolgoročne izjave dobavitelja običajno ne sme biti daljše od 12 mesecev ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo carinski organi države, kjer je bila dolgoročna izjava dobavitelja sestavljena.

SKUPNA IZJAVA

o sprejemanju dokazil o poreklu, izdanih v okviru sporazumov iz člena 3 Protokola 4 za izdelke s poreklom iz Evropske unije, Islandije ali Norveške

1.     Dokazila o poreklu za izdelke s poreklom iz Evropske unije, Islandije ali Norveške, izdana v okviru sporazumov iz člena 3 Protokola 4, se sprejmejo za namene odobritve preferencialne tarifne obravnave, predvidene s Sporazumom EGP.

2.     Taki izdelki se štejejo za materiale s poreklom iz EGP, kadar so vključeni v tam pridobljen izdelek. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

3.     V kolikor so ti izdelki zajeti s Sporazumom EGP se ob ponovnem izvozu v drugo pogodbenico EGP prav tako štejejo za izdelke s poreklom iz EGP.

SKUPNA IZJAVA

o Kneževini Andora

1.     Islandija, Lihtenštajn in Norveška sprejemajo izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu Sporazuma.

2.     Za opredelitev statusa porekla zgoraj navedenih izdelkov se prav tako smiselno uporablja Protokol 4.

SKUPNA IZJAVA

o Republiki San Marino

1.     Islandija, Lihtenštajn in Norveška sprejemajo izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu Sporazuma.

2.     Za opredelitev statusa porekla zgoraj navedenih izdelkov se prav tako smiselno uporablja Protokol 4.

SKUPNA IZJAVA

o odstopu pogodbenice od Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu

1.     Če pogodbenica pošlje pisno obvestilo depozitarju Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu o svoji nameri, da odstopi od Konvencije v skladu z njenim členom 9, za namene izvajanja tega sporazuma nemudoma začne pogajanja glede pravil o poreklu z vsemi drugimi pogodbenicami EGP.

2.     Do začetka veljavnosti teh novo določenih pravil o poreklu se med to pogodbenico in drugimi pogodbenicami EGP smiselno uporabljajo pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je to primerno, iz ustreznih določb Dodatka II k Regionalni konvenciji o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, ki veljajo v trenutku odstopa. Vendar se od trenutka odstopa pravila o poreklu iz Dodatka I in, kjer je to primerno, iz ustreznih določb Dodatka II h Konvenciji, razumejo tako, da dopuščajo le dvostransko kumulacijo med to pogodbenico in drugimi pogodbenicami EGP.“

_______________________

[1]               Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Palestina, Sirija in Tunizija.

[2]               UL L 54, 26.2.2013, str. 4.

[3]               UL L XX, X.X.XXXX, str. X. in Dopolnilo EGP št. X, X.X.XXXX, str. X)

[4]               [Navedena ni nobena ustavna zahteva.] [Navedene so ustavne zahteve.]

[5]               Kneževina Lihtenštajn ima carinsko unijo s Švico in je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

[6]               Albanija, Bosna in Hercegovina, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Črna gora, Srbija in Kosovo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 1244/99.

[7]               Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Sirija, Tunizija, Palestina (* To poimenovanje ne pomeni priznanja države Palestine in ne posega v stališča posameznih držav članic o tem vprašanju.).

[8]               UL L 321, 8.12.2005, str. 1 in Dopolnilo EGP št. 63, 8.12.2005, str. 1.