52014PC0710

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Uredba (EU) št. 806/2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje (v nadaljnjem besedilu: uredba EMR) omogoča ustanovitev enotnega sklada za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki je v lasti in ga vodi enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor), prav tako ustanovljen z uredbo EMR. Sklad se kot del proračuna odbora financira s prispevki iz bančnega sektorja držav članic, ki sodelujejo v EMR.

Zadostno financiran enotni sklad za reševanje je bistvenega pomena za to, da EMR ustrezno deluje in da se varuje finančna stabilnost brez uporabe davkoplačevalskega denarja. Prav tako je v interesu bančnega sektorja, da ima sklad dovolj sredstev za ukrepanje, če je to potrebno, v postopkih reševanja, da se zagotovi učinkovita uporaba instrumentov za reševanje.

V skladu s členoma 58 in 59 Uredbe (EU) št. 806/2014 ima odbor samostojen proračun, ki ni del proračuna Unije in je sestavljen iz dveh delov: dela I za vodenje odbora in dela II za enotni sklad za reševanje. Ta predlog izvedbenega akta Sveta se nanaša le na del II proračuna odbora.

V skladu s členom 60 Uredbe (EU) št. 806/2014 so prihodki dela II proračuna za sklad sestavljeni zlasti iz letnih prispevkov subjektov, ki spadajo na področje uporabe uredbe EMR. Takšni prispevki zajemajo zlasti zneske, ki jih je uporabil odbor v postopkih reševanja za zagotavljanje učinkovite uporabe instrumentov za reševanje.

Odbor mora v skladu s členom 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 vsako leto izračunati posamezne prispevke institucij, za katere velja EMR, v sklad. Letni prispevek posameznega subjekta temelji na osnovnem prispevku, ki je sorazmeren z zneskom obveznosti (kapital ni vključen) brez kritih vlog glede na skupne obveznosti (kapital ni vključen) brez kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem na ozemljih sodelujočih držav članic v EMR, ki se prilagodi za tveganje na podlagi meril iz člena 103(7) Direktive 2014/59/EU.

Odbor v skladu s členom 70(6) Uredbe (EU) št. 806/2014 za določitev letnih prispevkov v sklad uporablja Delegirano uredbo Komisije (EU) št. xxxx/2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja, ki se sprejme v skladu s členom 103(7) Direktive 2014/59/EU in v kateri je opredeljen pojem prilagajanja prispevkov sorazmerno s profilom tveganja institucij. Pri določanju letnega prispevka subjektov mora odbor v skladu s členom 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 upoštevati tudi načelo sorazmernosti, da se prepreči nastanek izkrivljanj med strukturami bančnega sektorja držav članic, ki sodelujejo v EMR, in omogoči uravnotežena porazdelitev prispevkov med različnimi vrstami bank.

V skladu s členom 70(7)(a) in (b) uredbe EMR je Svet, ki ukrepa na predlog Komisije, pooblaščen za sprejemanje izvedbenih aktov o prispevkih v sklad, zlasti v zvezi z uporabo metodologije za izračun posameznih prispevkov in konkretnimi ureditvami, na podlagi katerih se institucijam dodelijo dejavniki tveganja, opredeljeni v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. xxx/2014 v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja.

Ta predlog Komisije za izvedbeni akt Sveta določa način, na katerega je treba uporabljati dodatno komponento za prilagoditev tveganjem letnega prispevka in metodologijo za uporabo prilagoditve tveganjem za osnovni letni prispevek iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. xxx/2014 v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja pri izračunu letnih prispevkov s strani odbora, da bi se metodologija iz navedenega delegiranega akta prilagodila posebnostim enotnega sistema prispevkov, ki se stekajo v enotni sklad na podlagi ciljne ravi za Evropo.

V skladu s členom 67(4) uredbe EMR prispevke v sklad, ki jih določi odbor, pobirajo nacionalni organi za reševanje in jih prenesejo v sklad v skladu s sporazumom med državami članicami, ki sodelujejo v EMR, o prenosu prispevkov v sklad in postopni združitvi takšnih prispevkov.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Za to delegirano uredbo ni bila izvedena nobena dodatna uradna ocena učinka, ker so bili učinki ocenjeni v oceni učinka, ki je bila izvedena za potrebe sprejetja Direktive 2014/59/EU.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Ta predlog Izvedbene uredbe Sveta zajema zlasti naslednja področja:

Člen 1 opredeljuje določbe o tem, kako naj odbor uporablja metodologijo za izračun posameznih prispevkov in praktične ureditve za dodelitev dejavnikov tveganja institucijam, določene v Delegirani uredbi Komisije (EU) št. xxxx/2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja.

Člen 2 opredeljuje področje uporabe izvedbene uredbe. Naslovniki so vsi subjekti, ki spadajo na področje uporabe uredbe EMR.

Člen 3 določa opredelitve pojmov, ki se uporabljajo.

Člen 4 opredeljuje pravila za določanje letnih prispevkov v enotni sklad za reševanje.

Člen 5 določa zahteve glede obveščanja, ki jih mora izpolnjevati odbor.

Člen 6 določa zahteve glede poročanja.

Člen 7 določa prehodne določbe.

2014/0336 (NLE)

Predlog

IZVEDBENA UREDBA SVETA

o določitvi enotnih pogojev za uporabo Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v enotni sklad za reševanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010, zlasti člena 70(7) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: sklad) je bil ustanovljen v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014 kot enotna shema financiranja za vse države članice, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora (v nadaljnjem besedilu: EMN) v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013[1] in enotnem mehanizmu za reševanje (v nadaljnjem besedilu: EMR), da bi se nadomestile sheme za financiranje reševanja navedenih držav članic, vzpostavljene v skladu s členom 100(1) Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta2. Sredstva, ki so jih navedene sheme financiranja akumulirale, preden je bil ustanovljen sklad, bi bilo treba prenesti na sklad.

(2)       V skladu s členom 67(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 je enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor), ustanovljen v skladu z navedeno uredbo, zadolžen za vodenje sklada.

(3)       V skladu s členom 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 bi se moral sklad uporabljati v postopkih reševanja, če odbor meni, da je to potrebno, da bi se zagotovila učinkovita uporaba instrumentov za reševanje. Sklad bi moral imeti ustrezna finančna sredstva, da se omogoči učinkovito delovanje okvira za reševanje, in sicer tako, da lahko posreduje, če je to potrebno, za učinkovito uporabo instrumentov za reševanje in varovanje finančne stabilnosti brez uporabe davkoplačevalskega denarja.

(4)       Odbor je pooblaščen za izračun predhodnih prispevkov od vseh subjektov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014. Navedeni subjekti so kreditne institucije s sedežem v državah članicah, ki sodelujejo v EMR, in nadrejena podjetja, investicijska podjetja in finančne institucije s sedežem v državah članicah, ki sodelujejo v EMR, kadar so predmet konsolidiranega nadzora, ki ga izvaja Evropska centralna banka (v nadaljnjem besedilu: ECB) v skladu s členom 4(1)(g) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013.

(5)       Odbor bi moral izračunati prispevke v sklad na podlagi enotnega cilja, določenega kot odstotek zneska kritih vlog vseh subjektov, ki imajo dovoljenje v državah članicah, ki sodelujejo v EMR. V skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi moral odbor zagotoviti, da osem let od 1. januarja 2016 razpoložljiva finančna sredstva sklada dosegajo vsaj 1 % zneska kritih vlog subjektov, ki imajo dovoljenje v državah članicah, ki sodelujejo v EMR.

(6)       V skladu s členom 70(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 bi moral letni prispevek v shemo za financiranje reševanja temeljiti na fiksnem znesku, določenem na podlagi obveznosti navedene institucije in prispevku, ki je prilagojen tveganju, glede na profil tveganja navedene institucije.

(7)       V skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 se za uporabo navedene uredbe in Direktive 2014/59/EU šteje, da je odbor nacionalni organ za reševanje, kadar opravlja naloge in izvaja pooblastila, ki jih morajo v skladu z navedenimi akti izvajati nacionalni organi za reševanje. Zato bi se moral odbor tudi upoštevati kot organ za reševanje za namen uporabe Delegirane uredbe (EU) št. xxxx/2014[2]. Določbe iz navedene delegirane uredbe se uporabljajo za odbor, kadar opravlja naloge in izvaja pooblastila, določena v tej  uredbi.

(8)       Za izračun letnega prispevka odbor uporablja metodologijo, določeno v Delegirani uredbi (EU) št. xxxx/2014, kot to zahteva člen 70(6) Uredbe (EU) št. 806/2014. Zato se posebna ureditev za institucije, ki se v skladu z navedeno delegirano uredbo štejejo za majhne, uporablja tudi za institucije, ki so pridobile dovoljenje v sodelujočih državah članicah in izpolnjujejo merila iz navedene uredbe za to, da se priznajo kot majhne.

(9)       Ker pravila iz te uredbe določajo pogoje za uporabo metodologije, določene v delegirani uredbi, sprejeti v skladu s členom 103(7) Direktive 2014/59/EU, bi morale razlike med izračunom letnih prispevkov s strani odbora za subjekte, ki imajo dovoljenje v državah članicah, ki sodelujejo v EMR, in izračunom letnih prispevkov držav članic, ki ne sodelujejo v EMR, odražati le posebnosti enotnega sistema v državah članicah, ki sodelujejo v EMR. Razlog za takšne posebnosti je zlasti dejstvo, da EMR vsebuje enotno ciljno raven za vse sodelujoče države članice. Uporaba praviloma iste metodologije za izračun letnih prispevkov v vseh državah članicah bi morala vplivati na to, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji med sodelujočimi državami članicami in močan notranji trg.

(10)     Odbor bi moral za zagotavljanje, da je sistem letnih prispevkov v sklad pošten in uravnotežen, upoštevati uravnoteženo porazdelitev prispevkov med različnimi vrstami bank pri odločanju o načinu, na katerega bi bilo treba prilagoditi osnovni letni prispevek glede na profil tveganja institucij.

(11)     V okviru enotnega sklada za reševanje s ciljno ravnjo za Evropo je letni prispevek subjekta odvisen od prispevkov vseh subjektov, za katere velja EMR. Za učinkovito delovanje EMR in nemoten postopek vzpostavitve sklada je ključnega pomena, da vsi subjekti pravočasno v celoti plačajo svoje letne prispevke v sklad. Odbor bi moral biti za zagotavljanje učinkovitosti EMR pooblaščen za kaznovanje subjektov, ki ne bi plačali dolgovanih letnih prispevkov ali bi jih plačali le delno.

(12)     V skladu s členom 67(4) Uredbe (EU) št. 806/2014 prispevke v sklad, ki jih določi odbor, pobirajo nacionalni organi za reševanje in jih prenesejo v sklad v skladu s sporazumom o prenosu navedenih prispevkov v sklad in postopni združitvi takšnih prispevkov.

(13)     Člen 70(2)(b) Uredbe (EU) št. 806/2014 od odbora zahteva, da izračuna letne prispevke institucij v sklad na način, ki upošteva načelo sorazmernosti, ne da bi pri tem prišlo do izkrivljanja med strukturami bančnega sektorja držav članic. V prehodnem obdobju, dokler ni sklad dokončno vzpostavljen in njegovi nacionalni razdelki v celoti združeni, se lahko pojavijo izkrivljanja med strukturami bančnega sektorja držav članic, ki sodelujejo v EMN in EMR, kadar obstaja pomembna razlika med letnim prispevkom institucije, kot ga v skladu s členom 69 in členom 70(1) in (2) Uredbe (EU) št. 806/2014 in novimi pravili iz te uredbe določi odbor v danem letu, ter letnimi prispevki, ki bi jih plačala zadevna institucija v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in Delegirano uredbo (EU) št. xxx/2014. Bistveno je, da se preprečijo taka izkrivljanja, ki bi se pojavila zaradi prehoda z nacionalne ciljne ravni za shemo za financiranje reševanja iz Direktive 2014/59/EU na enotno ciljno raven za države članice, ki sodelujejo v EMN in EMR, in načina, na katerega se določi ciljna raven sklada na podlagi kritih vlog.

(14)     Osnovni letni prispevek institucij se razlikuje tudi glede na znesek kritih vlog, ki jih imajo institucije. Posledično bi bili letni prispevki v sklad za institucije, ki imajo manjše zneske kritih vlog, višji v okviru enotne ciljne ravni EMR v primerjavi z nacionalno ciljno ravnjo, določeno z Direktivo 2014/59/EU, in letni prispevki institucij, ki imajo višje zneske kritih vlog, bi bili nižji v okviru enotne ciljne ravni EMR v primerjavi z nacionalno ciljno ravnjo, določeno z Direktivo 2014/59/EU. Zato je potrebno, da se preprečijo izkrivljanja med strukturami bančnih sektorjev držav članic s prilagajanjem v prehodnem obdobju, dokler sklad ni dokončno vzpostavljen in prispevki združeni. Med prvotnim obdobjem osmih let bi moral mehanizem prilagajanja temeljiti na nelinearnem postopnem uvajanju prispevkov, ki se izračunajo na podlagi enotne ciljne ravni, in postopnem opuščanju prispevkov, ki se izračunajo na podlagi nacionalnih ciljnih ravni.

(15)     Vendar mehanizem prilagajanja ne bi odpravil vseh izkrivljanj med strukturami bančnega sektorja z enotno ciljno ravnjo, ki je bila uvedena z Uredbo (EU) št. 806/2014, ker bi lahko letni prispevki nekaterih institucij v okviru mehanizma prilagajanja še vedno presegli 100 % letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014. Da bi se ublažili učinki morebitnih izkrivljanj, bi moral biti odbor zmožen tem institucijam omogočiti, da izkoristijo nepreklicne zaveze za plačilo iz člena 70(3) Uredbe (EU) št. 806/2014. To bi odražalo dejstvo, da bodo navedene institucije morale plačevati prispevke, ki presegajo njihove prispevke v skladu z Direktivo 2014/59/EU, in da bodo zato imeli zadevni nacionalni razdelki več sredstev kot nacionalni skladi za reševanje, ki bi jih ustanovile navedene države članice v okviru direktive o sanaciji in reševanju bank. Da bi zagotovili zadostno razpoložljivost sredstev v vsakem nacionalnem razdelku sklada, pa nobeni instituciji ne bi smelo biti omogočeno, da izkoristi zaveze za plačilo, ki presegajo 50 % njenih prispevkov. Navedeni mehanizem prilagajanja bi se moral uporabljati le v prehodnem obdobju in ne bi smel posegati v popolno diskrecijo odbora, da dovoli vsem institucijam uporabo nepreklicnih zavez za plačilo po izteku prehodnega obdobja. Poleg tega bi moral mehanizem prilagajanja upoštevati načelo sorazmernosti za institucije, ki niso pomembne. Zato se mehanizem prilagajanja ne bi smel uporabljati za institucije, za katere velja pavšalni sistem iz Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014. Da bi se ublažili možni učinki na določene institucije v prehodnem obdobju, bi bilo treba pavšalni sistem tudi delno razširiti.

(16)     Ker se sistem letnih prispevkov v enotni sklad za reševanje v državah članicah izvaja prvič in glede na to, da tak sistem temelji na ciljni ravni, ki jo je treba doseči postopoma, bo Komisija hkrati pregledala način, na katerega se izvaja ta uredba, in Delegirano uredbo (EU) št. xxx/2014, da bi po potrebi dovolila prilagoditev pravil iz te uredbe.

(17)     V skladu s členom 99(2) Uredbe (EU) št. 806/2014 se navedena uredba uporablja od 1. januarja 2016. Vendar bo odbor od 1. januarja 2015 Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pošiljal mesečno poročilo, ki ga je pred tem potrdil na plenarni seji, o tem, ali so izpolnjeni pogoji, ki omogočajo prenos prispevkov, pobranih na nacionalni ravni. Če bo iz poročil razvidno, da pogoji za prenos prispevkov v sklad niso izpolnjeni, se bo od 1. decembra 2015 uporaba Uredbe (EU) št. 806/2014 glede prispevkov v sklad vsakič preložila za en mesec. Zato bi se morala tudi ta uredba uporabljati od datuma začetka uporabe Uredbe (EU) št. 806/2014 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila glede:

(a) pogojev izvajanja obveznosti enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: odbor) za izračun posameznih prispevkov subjektov iz člena 2 Uredbe (EU) št. 806/2014 v enotni sklad za reševanje (v nadaljevanjem besedilu: sklad);

(b) uporabe metodologije za izračun posameznih prispevkov iz točke (a).

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za subjekte, navedene v členu 2 Uredbe (EU) št. 806/2014.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve iz člena 3 Uredbe (EU) št. 806/2014. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1) „sodelujoče države članice“ pomeni države članice v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013;

(2) „letna ciljna raven“ pomeni skupni znesek letnih prispevkov, ki ga vsako leto določi odbor v skladu s postopkom iz člena 69(2), da se doseže ciljna raven iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014;

(3) „letni prispevek“ pomeni znesek iz člena 70(1) Uredbe (EU) št. 806/2014, ki ga izračuna enotni odbor za reševanje in poberejo nacionalni organi za reševanje v prispevnem obdobju od vseh subjektov iz člena 2;

(4) „prispevno obdobje“ pomeni koledarsko leto;

(5) „nacionalni organi za reševanje“ so organi za reševanje držav članic, ki sodelujejo EMR, kot so navedeni v členu 3(1)(3) Uredbe (EU) št. 806/2014;

(6) „organ za reševanje držav članic, ki ne sodelujejo v enotnem mehanizmu za reševanje“ pomeni organ iz člena 2(1)(18) Direktive 2014/59/EU ali kateri koli drug ustrezen organ, ki ga imenujejo države članice za namene člena 100(2) in (6) Direktive 2014/59/EU;

(7) „institucije“ pomeni institucije, kot so opredeljene v členu 2 Uredbe (EU) št. 806/2014;

(8) „sporazum“ pomeni sporazum o prenosu prispevkov v enotni sklad za reševanje EMR in njihovi združitvi, kot je opredeljen v členu 3(1)(36) Uredbe (EU) št. 806/2014;

(9) „krite vloge“ pomeni vloge iz člena 6(1) Direktive 2014/49/EU, razen začasno visokih saldov, kot so opredeljeni v členu 6(2) navedene direktive;

(10) „majhne institucije“ pomeni institucije, katerih celotne obveznosti, zmanjšane za kapital in krite vloge, so enake ali nižje od 300 000 000 EUR in katerih bilančna vsota je nižja od 1 000 000 000 EUR, kot so opredeljene v členu 10 Delegirane uredbe (EU) št. xxxx/2014;

(11) „pristojni organ“ pomeni pristojni organ, kot je opredeljen v členu 4(1)(40) Uredbe (EU) št. 575/2013, ali Evropsko centralno banko, kot je primerno;

(12) „dodatni multiplikator za prilagoditev tveganjem“ pomeni multiplikator, opredeljen v členu 9 Delegirane uredbe (EU) št. xxxx/2014;

(13) „prvotno obdobje“ pomeni prvotno obdobje osmih let od 1. januarja 2016 oziroma, kjer je primerno, od datuma, ko se začne uporabljati člen 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 v skladu s členom 99(6) navedene uredbe.

Člen 4 Določitev letnih prispevkov

1.           Odbor določi letni prispevek, ki ga mora plačati vsaka institucija v posameznem prispevnem obdobju, na podlagi letne ciljne ravni sklada, ki se določi ob upoštevanju ciljne ravni sklada iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 in v skladu z metodologijo, določeno v Delegirani uredbi (EU) št. xxxx/2014.

2.           Odbor pri določitvi zneska kritih vlog vseh institucij z dovoljenjem v vseh sodelujočih državah članicah, ki se uporablja za izračun ciljne ravni sklada, sodeluje z ECB in nacionalnimi pristojnimi organi sodelujočih držav članic. Odbor vsako leto pregleda ciljno raven sklada.

Člen 5 Obveščanje s strani odbora

1.           Odbor obvesti zadevne nacionalne organe za reševanje o svojih odločitvah glede določitve letnih prispevkov institucij z dovoljenjem na njihovih ozemljih.

2.           Po prejemu obvestila iz odstavka 1 vsak nacionalni organ za reševanje uradno obvesti vse subjekte, ki imajo dovoljenje na njegovem ozemlju, o odločitvi odbora, s katero se določi letni prispevek, ki ga mora plačati vsak subjekt.

Člen 6 Poročanje

Odbor po potrebi spremeni obliko in način predstavitve podatkov, ki jih uporabljajo institucije za sporočanje informacij, potrebnih za izračun letnih prispevkov, da se izboljša primerljivost sporočenih informacij in učinkovitost obdelave prejetih informacij.

Člen 7 Prehodne določbe

1.           Z odstopanjem od člena 4 te uredbe se v prvotnem obdobju iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 letni prispevki institucij iz člena 2 izračunajo v skladu z naslednjo prilagojeno metodologijo:

(a) v prvem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 60 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 40 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(b) v drugem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 40 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 60 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(c) v tretjem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 33,33 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 66,67 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(d) v četrtem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 27,67 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 73,33 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(e) v petem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 20 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 80 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(f) v šestem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 13,33 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 86,67 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(g) v sedmem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 6,67 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, ter 93,33 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe;

(h) v osmem letu prvotnega obdobja navedene institucije prispevajo 100 % svojih letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členoma 69 in 70 Uredbe (EU) št. 806/2014 in členom 4 te uredbe.

2.           Z odstopanjem od člena 13(3) Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, če v prvotnem obdobju iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 letni prispevki institucije iz odstavka 1 presegajo 100 % letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, odbor, razen v izjemnih okoliščinah, navedenim institucijam dovoli, da uporabijo nepreklicne zaveze za plačilo iz člena 70(3) Uredbe (EU) št. 806/2014 za plačilo dela, ki presega 100 % letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014. Odbor med vse zadevne institucije enakomerno porazdeli možnost uporabe nepreklicnih zavez za plačilo, in sicer sorazmerno glede na njihove zadevne celotne letne prispevke. Pri izračunu letnih prispevkov vsake institucije odbor zagotovi, da v katerem koli danem letu vsota navedenih nepreklicnih zavez za plačilo ne presega 30 % celotnega zneska letnih prispevkov, izračunanih v skladu s členom 4 te uredbe, in da posamezna institucija ne plača več kot 50 % svojega celotnega letnega prispevka v nepreklicnih zavezah za plačilo.

3.           Za namene odstavkov 1 in 2 se letni prispevki, izračunani v skladu s členom 103 Direktive 2014/59/EU in členom 4 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014, določijo na podlagi ciljne ravni, opredeljene v določenem časovnem obdobju, ki ustreza prvotnemu obdobju iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014.

4.           Člen 10 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014 se še naprej uporablja za majhne institucije.

5.           Med prvotnim obdobjem iz člena 69(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 institucije, katerih celotne obveznosti, zmanjšane za kapital in krite vloge, so višje od 300 000 000 EUR in katerih bilančna vsota je enaka ali nižja od 3 000 000 000 EUR, za prvih 300 000 000 EUR celotnih obveznosti, zmanjšanih za kapital in krite vloge, plačajo pavšalni znesek v višini 50 000 EUR.  Za celotne obveznosti, zmanjšane za kapital in krite vloge, ki so višje od 300 000 000 EUR, navedene institucije prispevajo v skladu s členi 4 do 9 Delegirane uredbe (EU) št. xxx/2014. Kakršno koli zmanjšanje zneska prispevkov zaradi uporabe tega odstavka krijejo druge institucije, ki prispevajo k zadevnemu nacionalnemu razdelku.

Člen 8 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba se uporablja od 1. januarja 2016 ali od datuma, ko se začne uporabljati Uredba (EU) št. 806/2014.

Člen 9 Naslovniki

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v sodelujočih državah članicah v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

[2]               Delegirana uredba Komisije (EU) št. xxx/2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v nacionalne sheme financiranja (UL...).