This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014PC0397
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directives 2008/98/EC on waste, 94/62/EC on packaging and packaging waste, 1999/31/EC on the landfill of waste, 2000/53/EC on end-of-life vehicles, 2006/66/EC on batteries and accumulators and waste batteries and accumulators, and 2012/19/EU on waste electrical and electronic equipment
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi
/* COM/2014/0397 final - 2014/0201 (COD) */
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi /* COM/2014/0397 final - 2014/0201 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE
PREDLOGA 1.1 Splošno ozadje Gospodarstvo Unije zdaj izgubi pomembno
količino potencialnih sekundarnih surovin, ki jih je mogoče najti v
toku odpadkov. Leta 2011 je v EU nastalo skupno približno 2,5 milijarde
ton odpadkov. Od celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v Uniji,
je bil na primer recikliran samo majhen delež (40 %), medtem ko je bil
preostanek odložen na odlagališčih (37 %) ali sežgan (23 %),
od tega pa bi bilo mogoče približno 500 milijonov ton kako drugače
reciklirati ali ponovno uporabiti. Tako Unija zapravlja pomembne priložnosti za
izboljšanje učinkovite rabe virov in ustvarjanje bolj krožnega
gospodarstva, ki bi vodilo v gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih
mest ter tako omogočilo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in
odvisnosti Unije od uvoženih surovin. Unija se srečuje tudi z razlikami med
državami članicami glede izvajanja. Leta 2011 je šest držav
članic na odlagališčih odložilo manj kot 3 % svojih komunalnih
odpadkov, medtem ko je 18 držav s tem, ko so na odlagališčih odložile
več kot 50 % odpadkov, izgubilo vire, v nekaterih pa je ta delež celo
presegal 90 %. Iz tega je razvidno veliko razhajanje glede uspešnosti pri
ravnanju z odpadki, ki ga je treba nujno odpraviti. 1.2 Razlogi za predlog in njegovi
cilji Nedavna gibanja kažejo, da je mogoč
nadaljnji napredek glede učinkovite rabe virov in da lahko ima velike
gospodarske in družbene koristi. Spreminjanje odpadkov v vir je bistvenega
pomena za povečanje učinkovitosti rabe virov in sklenitev kroga v
krožnem gospodarstvu. Evropska zakonodaja in zlasti določitev
pravno zavezujočih ciljev sta ključna dejavnika za spodbujanje
izboljšanja praks ravnanja z odpadki, spodbujanje inovacij in recikliranja,
omejevanje odlaganja na odlagališčih ter ustvarjanje spodbud, s katerimi
bi bilo mogoče spremeniti ravnanje potrošnikov. Stopnjevanje politike o
odpadkih lahko ima pomembne koristi, ki izhajajo iz trajnostne rasti in
ustvarjanja novih delovnih mest ob sorazmerno nizkih stroških, ter hkrati prispeva
k boljšemu okolju. Ta predlog pomeni odziv na pravno obveznost
pregleda ciljev za ravnanje z odpadki iz treh direktiv: Direktive 2008/98/ES
o odpadkih[1],
Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih[2] in Direktive 94/62/ES
o embalaži in odpadni embalaži[3].
Pri tem obravnava navedeno stanje v skladu s cilji načrta za
učinkovito rabo virov[4]
in sedmega okoljskega akcijskega programa[5],
vključno s popolno izvedbo hierarhije ravnanja z odpadki[6] v vseh državah
članicah, upadom skupnega nastajanja odpadkov in nastajanja odpadkov na
prebivalca ter razvojem celovite strategije za preprečevanje nastajanja
nepotrebnih živilskih odpadkov, s čimer bi se zagotovila visokokakovostno
recikliranje in uporaba recikliranih odpadkov kot pomembnega, zanesljivega vira
surovin za Unijo ter omejila energetska predelava odpadkov na materiale, ki jih
ni mogoče reciklirati, in odlaganje na odlagališčih na odpadke, ki
jih ni mogoče predelati. Poleg tega prispeva k izvajanju pobude EU za
surovine[7]. Predlog prav tako vključuje elemente
poenostavitve zahtev glede poročanja iz direktiv 94/62/ES o embalaži
in odpadni embalaži, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih[8] in 2006/66/ES o
baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih[9]. 2. REZULTATI
POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA 2.1 Študije Ocena učinka in zakonodajni predlog[10] temeljita na treh
glavnih študijah, izvedenih v zadnjih dveh letih, v okviru katerih so bili
ocenjeni tehnološki in socialno-ekonomski učinki ter stroški in koristi
izvajanja in nadaljnjega razvoja zakonodaje EU o odpadkih. 2.2 Notranje posvetovanje Usmerjevalna skupina za oceno učinka je
bila ustanovljena 16. aprila 2012. K sodelovanju na petih sestankih
usmerjevalne skupine so bili povabljeni naslednji generalni direktorati:
Generalni sekretariat, GD za gospodarske in finančne zadeve, GD za
podjetništvo in industrijo, GD za podnebno politiko, Skupno raziskovalno
središče in Eurostat. Usmerjevalna skupina za oceno učinka je
spremljala pripravo ocene učinka. 2.3 Zunanje posvetovanje Komisija je sestavila okvirni seznam vprašanj,
ki jih je treba rešiti, prvi razgovori s ključnimi deležniki pa so se
začeli februarja 2013. Junija 2013 se je začelo spletno
javno posvetovanje, ki se je septembra istega leta končalo v skladu z minimalnimi
standardi za posvetovanje. Predloženih je bilo 670 odgovorov, ki so
izražali veliko zaskrbljenost javnosti nad stanjem v zvezi z ravnanjem z
odpadki v EU in velika pričakovanja za ukrepe EU na tem področju. 2.4 Ocena učinka Skupaj s tem predlogom sta objavljena
poročilo o oceni učinka in povzetek. V okviru ocene učinka se
ocenijo glavni okoljski, socialni in gospodarski učinki različnih
možnosti politike za izboljšanje ravnanja z odpadki v EU. Presodijo se tudi
različne ravni ciljev, ki se primerjajo z „izhodiščnim scenarijem“,
da se lahko opredelijo najprimernejši instrumenti in cilji ter hkrati
zagotovijo čim nižji stroški in čim večje koristi. Odbor Komisije za oceno učinka je 8. aprila 2014
izdal pozitivno mnenje o oceni učinka in predložil številna
priporočila za dopolnitev poročila. Zaprosil je za dodatno pojasnitev
opredelitve težave in potrebe po novih srednjeročnih ciljih, krepitev
trditev v prid prepovedi odlaganja na odlagališčih z vidika subsidiarnosti
in sorazmernosti in v prid enotnim ciljem za vse države članice ter
podrobnejšo razlago o tem, kako je v predlogu upoštevana različna
uspešnost držav članic. Na podlagi nadaljnje obravnave možnosti
politike, določenih v oceni učinka, je mogoče sklepati, da bo
kombinacija možnosti 2 in 3.7 imela naslednje koristi: –
zmanjšanje upravnega bremena, zlasti za male
ustanove ali podjetja, poenostavitev in izboljšanje izvajanja, vključno z
ohranitvijo ciljev, ki ustrezajo svojemu namenu; –
ustvarjanje novih delovnih mest – do leta 2030
bi lahko ustvarili več kot 180 000 neposrednih delovnih mest,
večino katerih ne bi bilo mogoče preseliti iz EU; –
zmanjšanje emisij TGP – med letoma 2014 in 2030
bi lahko preprečili približno 443 milijonov ton TGP; –
pozitivni učinki na konkurenčnost
sektorjev EU za ravnanje z odpadki in recikliranje ter na proizvodni sektor EU
(boljša razširjena odgovornost proizvajalca, manjša tveganja, povezana z
dostopom do surovin); –
gospodarstvo EU bi ponovno pridobilo sekundarne
surovine, kar bi zmanjšalo odvisnost EU od uvoženih surovin. 3. PRAVNI
ELEMENTI PREDLOGA 3.1 Povzetek predlaganih ukrepov Glavne spremembe predloga
so: –
uskladitev opredelitev in odstranitev zastarelih
pravnih obveznosti; –
poenostavitev in racionalizacija obveznosti
poročanja; –
uvedba sistema zgodnjega opozarjanja za spremljanje
izpolnjevanja ciljev za recikliranje; –
uvedba minimalnih pogojev za delovanje za
razširjeno odgovornost proizvajalca; –
postavljanje višjih ciljev za pripravo za ponovno
uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na 70 % do leta 2030; –
postavljanje višjih ciljev za ponovno uporabo in
recikliranje odpadne embalaže; –
omejitev odlaganja na odlagališčih za
komunalne odpadke, ki niso ostanki odpadkov, do leta 2030; –
uskladitev s členoma 290 in 291 PDEU
o delegiranih in izvedbenih aktih. Z navedenim bi se
vzpostavil potrebni pravni okvir za razvoj politik in zakonodaj držav
članic na področju preprečevanja nastajanja odpadkov in
recikliranja. 3.2 Pravna podlaga in pravica do
ukrepanja S to direktivo se spremeni
šest direktiv, ki obravnavajo ravnanje z različnimi vrstami odpadkov.
Štiri med njimi (Direktiva 2008/98/ES, Direktiva 1999/31/ES,
Direktiva 2000/53/ES in Direktiva 2012/19/EU) so bile sprejete na
podlagi člena 192(1) PDEU, medtem ko je bila Direktiva 2006/66/ES
sprejeta na podlagi člena 192(2) in člena 114 PDEU,
Direktiva 94/62/ES pa na podlagi člena 114 PDEU. Zato ta
direktiva temelji na členu 192(1) PDEU in členu 114 PDEU v povezavi s
členom 2. Člen 11(2)
Direktive 2008/98/ES določa, da se priprava za ponovno uporabo in
recikliranje odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov povečata na
najmanj 50 % ter da se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in
materialna predelava nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju
objektov povečajo na najmanj 70 % do leta 2020. Komisija v skladu
s členom 11(4) najpozneje do 31. decembra 2014 pregleda
navedene cilje, da po potrebi okrepi cilje in prouči možnost
določitve ciljev za druge tokove odpadkov ob upoštevanju zadevnih
okoljskih, gospodarskih in socialnih učinkov določitve ciljev. V
skladu s členom 9(c) do konca leta 2014 določi cilje
preprečevanja nastajanja odpadkov in prekinitve njihove povezave z
gospodarsko rastjo za leto 2020, ki naj temelji na najboljših
razpoložljivih praksah, vključno, če je potrebno, z revizijo
kazalnikov iz člena 29(4). Nazadnje, v skladu s členom 37(4)
Komisija v prvem poročilu, ki sledi 12. decembra 2014, oceni
več ukrepov, vključno z odgovornostjo proizvajalca za posebne tokove
odpadkov, cilji, kazalniki in ukrepi za recikliranje, pa tudi postopki
materialne in energetske predelave, ki lahko prispevajo k učinkovitejšemu
izpolnjevanju ciljev iz členov 1 in 4. Člen 5(2)
Direktive 1999/31/ES določa tri cilje za preusmeritev
biorazgradljivih komunalnih odpadkov od odlagališč in prepoveduje
odlaganje nekaterih tokov odpadkov na odlagališčih. Države članice
morajo izpolniti zadnji cilj za preusmeritev biorazgradljivih komunalnih
odpadkov od odlagališč do 16. julija 2016. Navedeni cilj se
v skladu s členom 5(2) do 16. julija 2014 ponovno
pregleda za potrditev ali spremembo cilja, da se zagotovi visoka stopnja
varstva okolja, in ob upoštevanju praktičnih izkušenj, ki jih imajo države
članice pri uresničevanju prvih dveh ciljev. Člen 6(1)
Direktive 94/62/ES določa ciljne deleže za predelavo in recikliranje
odpadne embalaže, ki se v skladu s členom 6(5) določijo vsakih
pet let na podlagi praktičnih izkušenj, pridobljenih v državah
članicah, ter ugotovitev znanstvenih raziskav in metod vrednotenja, kot so
ocene življenjskega cikla ter analiza stroškov in koristi. 3.3 Načelo subsidiarnosti in
sorazmernosti Predlog je v skladu z
načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o
Evropski uniji. Omejen je na spremembo zgoraj navedenih direktiv z
zagotovitvijo okvira, ki določa skupne cilje, hkrati pa državam
članicam omogoča, da same odločajo o konkretnih izvedbenih
metodah. 3.4 Obrazložitveni dokumenti Komisija meni, da so
obrazložitveni dokumenti potrebni za izboljšanje kakovosti informacij v zvezi s
prenosom direktive v nacionalno zakonodajo iz naslednjih razlogov. Zakonodaja o odpadkih se v
zakonodajo držav članic pogosto prenese zelo decentralizirano, kar glede
na upravno strukturo posamezne države članice vključuje prenos na
regionalni ali lokalni ravni in v številne pravne akte. Zato se lahko zgodi, da
mora država članica pri prenosu spremenjenih direktiv spremeniti veliko
različnih zakonodajnih aktov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. S to direktivo se spremeni
šest različnih direktiv o odpadkih, hkrati pa vpliva na veliko število
pravno zavezujočih obveznosti, vključno s celovito spremembo ciljev
iz okvirne direktive o odpadkih, direktive o odlagališčih in direktive o
embalaži ter poenostavitvijo direktive o odpadni električni in elektronski
opremi, direktive o izrabljenih vozilih ter direktive o baterijah. To je
zapleten pregled zakonodaje o odpadkih, ki lahko vpliva na številne dele
nacionalne zakonodaje. Spremenjeni cilji za
ravnanje z odpadki iz spremenjenih direktiv so medsebojno povezani ter jih je
treba kot take previdno prenesti v nacionalno zakonodajo in pozneje
vključiti v nacionalne sisteme ravnanja z odpadki. Določbe spremenjenih
direktiv bodo vplivale na veliko različnih zasebnih in javnih deležnikov v
državah članicah ter bodo imele pomemben učinek na načrtovane
naložbe in prihodnje infrastrukture sistemov ravnanja z odpadki. Popoln in
pravilen prenos spremenjenih direktiv je nujen za zagotovitev, da bodo doseženi
cilji iz teh direktiv (tj. varovanje zdravja ljudi in okolja, večja
učinkovitost rabe virov, zagotovitev delovanja notranjega trga ter
preprečitev trgovinskih ovir in omejevanja konkurence v EU). Zgoraj navedeni dejavniki
bodo verjetno povečali tveganja za nepravilen prenos in nepravilno
izvajanje direktive ter Komisiji otežili spremljanje uporabe prava EU. Jasne
informacije v zvezi s prenosom revidiranih direktiv o odpadkih so bistvenega
pomena za zagotavljanje skladnosti nacionalne zakonodaje z njihovimi
določbami. Zahteva po predložitvi
obrazložitvenih dokumentov lahko pomeni dodatno upravno breme za nekatere
države članice. Vendar so ti dokumenti potrebni za učinkovito
preverjanje popolnega in pravilnega prenosa, ki je iz zgoraj navedenih razlogov
ključnega pomena, poleg tega pa ni nobenega manj obremenilnega ukrepa za
učinkovito preverjanje. Obrazložitveni dokumenti lahko tudi precej
prispevajo k zmanjšanju upravnega bremena Komisije pri spremljanju skladnosti;
brez njih bi bili za spremljanje metod prenosa v vseh državah članicah
potrebni precejšnji viri in številni stiki z nacionalnimi organi. Zato je
dodatno upravno breme, ki ga bo morda prinesla predložitev obrazložitvenih
dokumentov, sorazmerno z zastavljenim ciljem, tj. zagotoviti učinkovit
prenos in v celoti izpolniti cilje revidiranih direktiv. Glede na zgoraj navedena
dejstva je ustrezno od držav članic zahtevati, naj k svojim uradnim
obvestilom o ukrepih za prenos priložijo še en ali več dokumentov, v
katerih bo pojasnjeno razmerje med določbami te direktive o spremembi
zakonodaje o odpadkih in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. 3.5 Delegirana in izvedbena pooblastila
Komisije V členu 1(2), (3),
(5), (7), (8), (13), (14), (16), (18), (20) in (21), členu 2(2), (5),
(6), (8) in (9), členu 3(6) in (7), spremembi, predlagani v
členu 4, ter členu 6(1) tega predloga so opredeljena
delegirana in izvedbena pooblastila Komisije iz direktiv 2008/98/ES, 94/62/ES
oziroma 1999/31/ES ter določeni ustrezni postopki za sprejemanje teh
aktov. 4. PRORAČUNSKE
POSLEDICE Predlog ne bo vplival na
proračun Evropske unije, zato mu ni priložena ocena finančnih
posledic, predvidena v členu 31 finančne uredbe (Uredba (EU,
Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012
o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002). 2014/0201 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi direktiv 2008/98/ES o
odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na
odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in
akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni
električni in elektronski opremi (Besedilo velja za EGP) EVROPSKI
PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA – Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe in, v povezavi s členom 2
te direktive, člena 114 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske
Komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[11], ob upoštevanju mnenja Odbora regija[12], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Ravnanje z odpadki v Uniji bi
bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti
okolja, varovanja človekovega zdravja ter skrbne in preudarne rabe
naravnih virov. (2) Pravna podlaga je zato
člen 192(2) Pogodbe za spremembe direktiv 1999/31/ES, 2000/53/ES, 2006/66/ES,
2008/98/ES in 2012/19/EU. Direktivo 94/62/ES, ki je ukrep za zagotavljanje
delovanja notranjega trga, pa je treba spremeniti na podlagi člena 114
Pogodbe. Zaradi poenostavitve in ekonomičnosti postopka je primerno
spremeniti vse te direktive z enim samim aktom o spremembi. (3) Komisija je pregledala cilje
iz člena 11(2) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta[13], člena 5(2)
Direktive Sveta 1999/31/ES[14]
in člena 6(1) Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta[15]. V pregledu je
Komisija ugotovila, da je primerno te cilje spremeniti, da bi bolje odražali
potrebe krožnega gospodarstva s povečano pripravo za ponovno uporabo in
recikliranje komunalnih odpadkov ter odpadne embalaže in odpravo odlaganja
odpadkov, ki so namenjeni za odlagališča za nenevarne odpadke. (4) Številne države članice
še niso v celoti razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki in zdaj
načrtujejo naložbe. Zato je treba nujno določiti jasne cilje
politike, da sekundarne surovine ne bi ostale na dnu hierarhije ravnanja z
odpadki. (5) Komunalni odpadki pomenijo
med 7 in 10 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Uniji; vendar je ta tok
odpadkov med najzahtevnejšimi, kar zadeva ravnanja z odpadki, zato način
ravnanja s komunalnimi odpadki dobro izraža kakovost celotnega sistema ravnanja
z odpadki v državi. Izzivi, povezani z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so
posledica njihove zapletene in mešane sestave, neposredne bližine nastalih
odpadkov državljanom ter zelo visoke stopnje prisotnosti v javnosti. Zato so za
ravnanje s komunalnimi odpadki potrebni visoko razvit sistem ravnanja z
odpadki, vključno z učinkovitim sistemom zbiranja, dejavno
sodelovanje državljanov in podjetij, infrastruktura, prilagojena posebni
sestavi odpadkov, ter dodelan sistem financiranja. Države z učinkovitimi
sistemi ravnanja s komunalnimi odpadki na splošno dosegajo boljše rezultate pri
celotnem ravnanju z odpadki. (6) Odpadna embalaža in
biorazgradljivi komunalni odpadki sestavljajo velik delež komunalnih odpadkov
ter odpadkov iz gospodinjstev in podobnih odpadkov. Zato je treba hkrati
proučiti učinke določitve ciljev za ravnanje s temi tokovi
odpadkov. (7) Odpadki iz industrije, obrti
in rudarstva se zelo razlikujejo glede na sestavo in količino ter glede na
gospodarsko strukturo države članice, strukturo industrijskega ali
komercialnega sektorja, v okviru katerega nastajajo odpadki, ali industrijske
ali komercialne zgoščenosti na določenem geografskem območju.
Zato je industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov o
najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) za obravnavo posebnih vidikov,
povezanih z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, ustrezna rešitev za
večino industrijskih in rudarskih odpadkov[16]. Vendar bodo za
odpadno embalažo iz industrijskega in komercialnega okolja še naprej veljale
zahteve iz Direktive 94/62/ES in Direktive 2008/98/ES, vključno
z njunimi izboljšavami. (8) S postopnim višanjem sedanjih
ciljev za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov ter
odpravo odlaganja odpadkov, ki jih je možno reciklirati, ki ustreza
največ 25 % odlaganja na odlagališčih do leta 2025, bi se
moralo zagotoviti, da bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo v vse večjem
obsegu in učinkovito predelani na podlagi ustreznega ravnanja z odpadki in
v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Na ta način bi moralo biti
zagotovljeno, da se dragocene surovine v odpadkih vrnejo v evropsko
gospodarstvo, s čimer se zagotovi napredek pri izvajanju pobude za
surovine[17]
in vzpostavitve krožnega gospodarstva. (9) Z dodatnim povečanjem
ciljev iz direktiv 2008/98/ES, 94/62/ES in 1999/31/ES za ponovno uporabo
in recikliranje komunalnih odpadkov in odpadne embalaže bi bile dosežene jasne okoljske,
gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi
odpadkov, ki jih je mogoče zlahka reciklirati (npr. plastika, kovine,
steklo, papir, les, biološki odpadki). (10) Izpolnjevanje obveznosti
vzpostavitve sistemov ločenega zbiranja papirja, kovine, plastike in
stekla je ključno za intenzivnejšo pripravo za ponovno uporabo in
recikliranje komunalnih odpadkov v državah članicah. Poleg tega bi moralo
ločeno zbiranje bioloških odpadkov, uvedeno s tem predlogom, prispevati k
preprečevanju onesnaževanja materialov, ki jih je mogoče reciklirati. (11) Zaradi kombinacije ciljev za
recikliranje in omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča iz tega
predloga cilji za energetsko predelavo in cilji za največji delež
recikliranja odpadne embalaže iz Direktive 94/62/ES na ravni EU niso več
potrebni in bi jih zato bilo treba črtati. (12) Iz ciljev, vključenih v
ta predlog, izhaja, da bi države članice morale podpirati uporabo
predelanih materialov, kot sta predelan papir in les, v skladu s hierarhijo
ravnanja z odpadki in ciljem, da se zagotovi oskrba s surovinami in da se Unija
približa „družbi recikliranja“, ter, če je le mogoče, ne bi smele
podpirati njihovega sežiganja ali odlaganja. Države članice ne bi smele
podpirati sežiganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati v smislu
tehnične in ekonomske izvedljivosti in pod okoljsko varnimi pogoji. Uvodno
izjavo 29 Direktive 2008/98/ES bi bilo treba razlagati v tem smislu. (13) Cilj tega predloga je
določiti jasna navodila za ravnanje z odpadki v Uniji in na ta način
zagotoviti varnost naložb za države članice ter industrijo. Pri razvoju
njihovih nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb
v infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale države članice ustrezno
uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo
ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem priprave za ponovno uporabo in
recikliranje. (14) Komisija je določila
cilje za recikliranje odpadne embalaže iz plastike za leto 2025, pri
čemer je upoštevala možnosti, ki so bile v času revizije direktive
tehnično izvedljive; Komisija lahko predlaga nove ravni ciljev za plastiko
za leto 2030 na podlagi pregleda napredka, ki ga države članice
dosežejo pri izpolnjevanju navedenih ciljev, ter ob upoštevanju razvoja vrst
plastike na trgu in razvoja novih tehnologij recikliranja. (15) Ločeno zbiranje in
recikliranje odpadkov iz železnih kovin ter aluminija bi imelo znatne
gospodarske in okoljske koristi, saj bi bilo tako zajetega več aluminija.
Cilj za ponovno uporabo in recikliranje kovinske embalaže bi zato bilo treba
razdeliti na ločene cilje za ti dve vrsti odpadkov. (16) Med državami članicami
obstajajo velike razlike glede ravnanja z odpadki, zlasti kar zadeva komunalne
odpadke. Da bi se zagotovilo boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje
zakonodaje o odpadkih ter predvideli slabosti izvajanja, bi bilo treba
vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in
ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev. (17) Direktiva 2008/98/ES uvaja
osnovne opredelitve glede ravnanja z odpadki. Da bi se zagotovila večja
skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz direktiv 94/62/ES
in 1999/31/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES. (18) Opredelitve komunalnih odpadkov,
živilskih odpadkov in zasipanja bi bilo treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES,
opredelitev ostankov odpadkov pa v Direktivo 1999/31/ES, da bi se pojasnilo
področje uporabe teh pojmov. (19) Statistični podatki, ki
jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno
skladnosti z zakonodajo o odpadkih. Na podlagi uvedbe enotne vstopne točke
za vse podatke o odpadkih, črtanja zastarelih zahtev za poročanje in
primerjave nacionalnih metodologij za poročanje, pri čemer tretje
strani preverjajo kakovost podatkov, bi se morala izboljšati kakovost in
zanesljivost statističnih podatkov. (20) Proizvajalci blaga in
proizvodov bi morali biti odgovorni za ravnanje z odpadki, nastalimi pri
končnih uporabnikih. Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so
bistveni element učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar obstajajo
precejšnje razlike med državami članicami glede učinkovitosti in
uspešnosti teh shem. Določitev minimalnih operativnih zahtev za razširjeno
odgovornost proizvajalca s ciljem zagotoviti internalizacijo stroškov ravnanja
z izrabljenimi proizvodi v skladu z visokimi okoljskimi standardi in spodbuditi
proizvajalce k upoštevanju okoljskih vidikov v celotnem življenjskem ciklu
proizvodov, od faze oblikovanja do izrabljenosti, je potrebno za znižanje
njihovih stroškov in povečanje uspešnosti pa tudi za zagotovitev enakih
konkurenčnih pogojev ter preprečitev ovir za delovanje notranjega
trga. (21) Pravilno upravljanje z
nevarnimi odpadki še vedno predstavlja težavo v Uniji, podatki o njihovi
obdelavi pa delno manjkajo. Zato je treba vzpostaviti elektronske registre
nevarnih odpadkov v državah članicah in tako okrepiti mehanizme vodenja
evidenc in sledljivosti. Elektronsko zbiranje podatkov bi bilo treba razširiti
na druge vrste odpadkov, da se poenostavi vodenje evidenc za podjetja in uprave
ter izboljša spremljanje tokov odpadkov v Uniji. (22) Države članice bi morale
za zagotovitev varnosti oskrbe s ključnimi surovinami ter v skladu s
pobudo za surovine in cilji evropskega partnerstva za inovacije na
področju surovin[18]
zagotoviti najboljše možno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo pomembne
količine ključnih surovin[19],
v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter ob upoštevanju ekonomske in
tehnološke izvedljivosti ter koristi za okolje. Ukrepi iz te direktive, kot so
cilji za recikliranje komunalnih odpadkov in prepoved odlaganja kovin,
vključno s kovinami, ki so prisotne v odvrženih proizvodih, na
odlagališčih za nenevarne odpadke, bodo podprli ukrepe, sprejete na
nacionalni ravni. (23) Države članice bi morale
za nadaljnjo podporo učinkovitemu izvajanju pobude za surovine v svoje
načrte ravnanja z odpadki vključiti ustrezne nacionalne ukrepe v
zvezi z zbiranjem in predelavo odpadkov, ki vsebujejo pomembne količine ključnih
surovin. (24) Ob upoštevanju negativnih
učinkov živilskih odpadkov na okolje bi bilo treba vzpostaviti okvir za
države članice, da se zagotovi primerljivo zbiranje in poročanje o
stopnjah živilskih odpadkov v vseh sektorjih, ter zahtevati pripravo
nacionalnih načrtov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov,
katerih cilj je do leta 2025 zmanjšati živilske odpadke za 30 %. (25) Pri pripravi nacionalnih
programov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov bi morale države
članice določiti prednostne naloge glede na hierarhijo ravnanja z
odpadki: preprečevanje nastajanja, priprava za ponovno uporabo,
recikliranje, predelava in odstranjevanje. V primeru živilskih odpadkov bi
bilo treba skrbno oceniti, ali in za katere kategorije živilskih odpadkov je
treba dati prednost darovanju in morebitni uporabi nekdanjih živil v krmi pred
kompostiranjem, ustvarjanjem energije iz obnovljivih virov in odlaganjem
odpadkov. Pri tem bi bilo treba upoštevati zlasti gospodarske razmere, zdravje
in standarde kakovosti, vedno pa mora biti zagotovljena skladnost z zakonodajo
Unije o varnosti živil in krme ter zdravju živali. (26) Smetenje, zlasti s plastiko,
ima neposreden in škodljiv vpliv na okolje, visoki stroški čiščenja
pa so nepotrebno gospodarsko breme. Uvedba posebnih ukrepov v okviru načrtov
za ravnanje z odpadki in finančne podpore, ki jo zagotovijo proizvajalci v
okviru shem razširjene odgovornosti proizvajalca, ter ustrezno izvajanje, za
katerega so odgovorni pristojni organi, bi morala prispevati k odpravi te
težave. (27) V sporočilu Komisije z
naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in
naslednji koraki[20]
se Komisija zavezuje, da bo ocenila, poenostavila ali razveljavila zakonodajne
ukrepe Unije, da bi razbremenila podjetja ter spodbudila rast in ustvarjanje
novih delovnih mest. V ospredju programa REFIT so ukrepi za zmanjšanje upravne
obremenitve za male ustanove ali podjetja. Na podlagi posvetovanj „TOP 10“ o
najbolj obremenjujočih zakonodajnih aktih EU za MSP[21] je bila zakonodaja o
odpadkih opredeljena kot področje, na katerem je treba zmanjšati
obremenitve. V odziv na ta poziv in na podlagi podrobnejšega posvetovanja z
malimi ustanovami ali podjetji na posebni delavnici, ki je potekala16. septembra 2013,
bi bilo treba uvesti poenostavitev zahtev za izdajo dovoljenja in registracijo
za male ustanove ali podjetja. (28) Poročila o izvajanju, ki
jih države članice pripravijo vsaka tri leta, se niso izkazala kot
učinkovito orodje za preverjanje skladnosti in zagotavljanje dobrega
izvajanja, temveč so ustvarila nepotrebno upravno breme. Zato je ustrezno
razveljaviti določbe, ki državam članicam nalagajo, da pripravijo ta
poročila, namesto tega pa se izključno uporabijo za potrebe nadzora
skladnosti statistični podatki, ki jih države članice vsako leto
poročajo Komisiji in kažejo, kdaj naj bi bili cilji doseženi. (29) Še naprej je
treba poročati o nekaterih vidikih izvajanja Direktive 2000/53/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[22].
To poročanje bi moralo potekati vsako leto, da bi bilo mogoče bolje
spremljati izvajanje navedene direktive. (30) Zanesljivo sporočanje
statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za
učinkovito izvajanje in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med
državami članicami. Zato bi morale države članice pri pripravi
poročil o izpolnjevanju ciljev iz zakonodaje o odpadkih uporabiti
najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični
uradi držav članic. (31) Da bi se dopolnila ali
spremenila Direktiva 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo,
naj v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členi 3(1), 11(3),
19(2) in 20(1). Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu
opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala
pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni
dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno,
pravočasno in na ustrezen način. (32) Da bi se dopolnila ali
spremenila Direktiva 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti
pooblastilo, naj v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s
členi 5(2), 6(2), 7(1), 27(1), 27(4), 38(1), 38(2) in 38(3). Zlasti je
pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna
posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in
oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu
parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen
način. (33) Da bi se dopolnila ali
spremenila Direktiva 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti
pooblastilo, naj v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s
členom 16. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi
ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri
pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti
Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na
ustrezen način. Priloge bi se morale spremeniti le v skladu z načeli,
določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija glede
Priloge II morala upoštevati splošna načela in postopke za
preskušanje ter merila za prevzem, kot so določeni v Prilogi II, da
bi se za vsak razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste
odlagališč v vsakem posameznem razredu, skupaj s podzemnimi
skladišči, določila posebna merila in/ali testne metode ter z njimi
povezane mejne vrednosti. Predloge za standardizacijo metod nadzorovanja,
vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami bi Komisija, kjer je
ustrezno, morala preučiti za sprejem v dveh letih po začetku
veljavnosti te direktive. (34) Da bi bili zagotovljeni enotni
pogoji za izvajanje Direktive 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena
pooblastila v zvezi s členoma 12(3b) in 19(1). Ta pooblastila bi bilo
treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta[23]. (35) Da bi bili zagotovljeni enotni
pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti
izvedbena pooblastila v zvezi s členi 3(3), 5(2), 5(2a) in 5(2b) ter
odstavkom 3.5 Priloge I in odstavkom 5 Priloge II. Ta pooblastila bi bilo treba
izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta[24]. (36) Da bi bili zagotovljeni enotni
pogoji za izvajanje Direktive 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti
izvedbena pooblastila v zvezi s členi 9(3), 11(3), 24(2), 29(4), 33(2), 35(4),
37(4) in 38(4). Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU)
št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[25]. (37) V skladu s skupno
politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih
dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice
zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za
prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje
med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov
za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v zvezi s
to direktivo upravičena. (38) Ker države članice ne morejo
ustrezno izpolniti ciljev iz te direktive, tj.
izboljšati ravnanje z odpadki v Uniji ter tako prispevati k varovanju,
ohranjanju in izboljšanju kakovosti okolja ter preudarni in racionalni uporabi
naravnih virov v vsej
Uniji, temveč jih je mogoče zaradi obsega učinkov ukrepov bolje
izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom
subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v
skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tega,
kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev – SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Sprememba Direktive 2008/98/ES Direktiva 2008/98/ES se spremeni: (1) Člen 3 se spremeni: (a) Vstavi se naslednja točka 1a: „(1a). ‚komunalni odpadki‘ pomenijo odpadke,
določene v Prilogi VI;“; (b) Vstavita se naslednji točki 4a
in 4b: „(4a). ‚živilski odpadki‘ pomenijo hrano
(vključno z neužitnimi deli), ki se izgubi iz prehranske verige, brez
hrane, ki se preusmeri v materialno uporabo, na primer v bioproizvode ali
živalsko krmo, ali pošlje v prerazporeditev; (4b). ‚gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju
objektov‘ pomenijo odpadke, ki ustrezajo kategorijam odpadkov iz poglavja 17
Priloge k Odločbi 2000/532/ES in vseh naknadnih sprememb, razen
nevarnih odpadkov in naravno prisotnega materiala, kot je opredeljen v
kategoriji 17 05 04;“; (c) Vstavi se naslednja točka 15a: „(15a). ‚materialna predelava‘ pomeni vsak
postopek predelave brez energetske predelave in ponovne predelave v materiale,
ki se bodo uporabili kot gorivo;“; (d) Vstavi se naslednja točka 17a: „(17a). ‚zasipanje‘ pomeni katero koli od
naslednjih vrst predelave: (i) predelavo, pri kateri se odpadki uporabijo na
območjih izkopavanja, kot so podzemni rudniki ali gramoznice, za
pridobivanje nagnjenih pobočij, zagotovitev varnost ali inženirske namene
pri urejanju krajine; (ii) predelavo, pri kateri se odpadki uporabijo za
gradbeništvo, natovarjanje v rudnikih in kamnolomih, za ponovno obdelavo tal,
pridobivanje zemljišč ali urejanje krajine in pri kateri odpadki
nadomeščajo druge materiale, ki niso odpadki in ki bi se v nasprotnem
primeru uporabili za navedeni namen;“; (e) Doda se naslednja točka 20a: „(20a). ‚male ustanove ali podjetja‘ pomenijo
podjetja, ki zaposlujejo manj kot 250 oseb in katerih letni promet ne presega 50
milijonov EUR ali katerih letna bilančna vsota ne presega 43 milijonov
EUR;“; (2) Člen 5 se spremeni: (a) Odstavku 1 se doda naslednja
točka (e): „(e) kateri koli
drugi pogoji, ki jih je treba izpolniti za posebne snovi ali predmete in ki so
določeni v skladu z odstavkom 2.“; (b) Odstavek 2 se nadomesti z
naslednjim: „2. Komisija je v
skladu s členom 38a pooblaščena, da sprejme delegirane akte za
določitev meril, ki jih je treba izpolniti za posebne snovi ali predmete,
ki se štejejo za stranski proizvod in ne za odpadek v smislu člena 3(1).“; (3) Člen 6(2) se nadomesti z
naslednjim: „2. Komisija je
pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte
glede sprejetja meril iz odstavka 1 in opredelitve odpadkov, za katere
veljajo ta merila. Upoštevati bi bilo treba posebna merila za prenehanje
statusa odpadka, med drugim vsaj za agregate, papir, steklo, kovine,
pnevmatike, tekstil in biološke odpadke.“; (4) Člen 6(3) se nadomesti z
naslednjim: „3. Material, ki doseže
status prenehanja odpadka v skladu z odstavkoma 1 in 2, se šteje za
recikliranega za izračun ciljev iz te direktive, direktiv 94/62/ES, 2000/53/ES
in 2006/66/ES ter Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta*, razen
če se bodo materiali uporabili kot gorivo ali za zasipanje, kar ne velja
za agregate iz gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov.“; * Direktiva 2012/19/EU
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o odpadni
električni in elektronski opremi (OEEO) (UL L 197, 24.7.2012,
str. 38). (5) Člen 7 se spremeni: (a) V odstavku 1 se prvi stavek
nadomesti z naslednjim: „1. Komisija je
pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte
glede posodobitve seznama odpadkov, ki je uveden z Odločbo 2000/532/ES.“; (b) Odstavek 5 se črta. (6) Člen 8 se spremeni: (a) V odstavku 1 se doda naslednji prvi
pododstavek: „1a. Razširjena
odgovornost proizvajalca pomeni operativno in/ali finančno odgovornost
proizvajalca za proizvod, razširjeno na popotrošniško stopnjo življenjskega
cikla proizvoda.“; (b) Odstavek 2 se nadomesti z
naslednjim: „2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe
za spodbujanje zasnove proizvodov, da bi zmanjšale njihov vpliv na okolje in
nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo proizvodov, brez izkrivljanja
notranjega trga. Navedeni ukrepi vključujejo ukrepe za
spodbujanje razvoja, proizvodnje in trženja proizvodov, ki so primerni za
večkratno uporabo, ki so tehnično dolgotrajni in ki so potem, ko
postanejo odpadki, primerni za ponovno uporabo in recikliranje, za olajševanje
ustreznega izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Pri ukrepih se upoštevajo
vsi učinki življenjskega cikla proizvodov.“; (c) Odstavek 3 se nadomesti z
naslednjim: „3. Države članice pri razvoju in uporabi
razširjene odgovornosti proizvajalca zagotovijo skladnost z minimalnimi
zahtevami iz Priloge VII.“; (7) Člen 9 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 9 Preprečevanje nastajanja odpadkov „1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe
za preprečevanje nastajanja odpadkov. 2. Evropska agencija za okolje vsako leto objavi
poročilo, ki predstavlja napredek pri preprečevanju nastajanja
odpadkov za vsako državo članico in Unijo kot celoto, vključno s
prekinitvijo povezave med nastajanjem odpadkov in gospodarsko rastjo. 3. Države članice sprejmejo ukrepe za
preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi.
Cilj ukrepov je zmanjšati nastajanje živilskih odpadkov za najmanj 30 %
med 1. januarjem 2017 in 31. decembrom 2025 v proizvodnem,
trgovskem/distribucijskem, gostinskem sektorju, sektorju prehrambnih storitev
in gospodinjskem sektorju. Komisija do 31. decembra 2017 sprejme
izvedbene akte za vzpostavitev enotnih pogojev za spremljanje izvajanja ukrepov
za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov, ki jih sprejmejo države
članice. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz
člena 39(2).“; (8) Člen 11 se spremeni: (a) Odstavek 2 se spremeni: (i) točka (a) se nadomesti z naslednjim:
„(a) najpozneje do 1. januarja 2020 se recikliranje in priprava za
ponovno uporabo komunalnih odpadkov povečata na najmanj 50 %
teže;“; (ii) doda se naslednja točka (c): „(c) najpozneje do 1. januarja 2030 se
recikliranje in priprava za ponovno uporabo komunalnih odpadkov povečata
na najmanj 70 % teže.“; (b) odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z
naslednjim: „3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte,
potrebne za zagotovitev enotnega izvajanja cilja iz odstavka 2(b) glede
zasipanja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz
člena 39(2). 4. Za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni
cilji iz odstavka 2(a) in (c), se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno
uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v
končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja, brez teže
vseh materialov, ki so bili odvrženi med navedenim postopkom zaradi
nečistoč in ki jih je treba odstraniti ali kako drugače
predelati. Vendar v primerih, ko odvrženi materiali
predstavljajo 2 % ali manj teže odpadkov, danih v navedeni postopek, se teža
odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot
teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali
recikliranja. 5. Za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni
cilji iz odstavka 2(b), se teža odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, ter
recikliranih in materialno predelanih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih
v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja in druge
materialne predelave, brez teže vseh materialov, ki so bili odvrženi med
končnim postopkom priprave za ponovno uporabo, recikliranja ali materialne
predelave zaradi nečistoč in ki jih je treba odstraniti ali kako
drugače predelati. Vendar v primerih, ko odvrženi materiali
predstavljajo 2 % ali manj teže odpadkov, danih v navedeni postopek, se teža
odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot
teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali
recikliranja.“ (9) Vstavi se naslednji člen 11a: „Člen 11a Sistem zgodnjega opozarjanja 1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za
okolje objavi naslednja poročila: (a) leta 2017 poročilo o
izpolnjevanju ciljev iz člena 11(2)(a) in (b); (b) leta 2022 poročilo o
izpolnjevanju cilja iz člena 9(3); (c) leta 2027 poročilo o
izpolnjevanju cilja iz člena 11(2)(c). 2. Poročila iz odstavka 1
vključujejo: (a)
oceno v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za vsako
državo članico; (b)
oceno pričakovanega časa za izpolnitev
ciljev za vsako državo članico (c)
seznam držav članic, pri katerih obstaja
tveganje, da ne bodo izpolnile navedenih ciljev v ustreznem roku, ki se mu
priložijo ustrezna priporočila. Kadar je potrebno, se lahko v poročilih poleg
izvajanja zahtev iz odstavka 1 obravnava tudi izvajanje dodatnih zahtev. 3. Države članice, pri katerih obstaja
tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, v šestih mesecih od datuma objave
poročila Komisije slednji predložijo načrt za skladnost, v katerem
podrobno predstavijo ukrepe, ki jih nameravajo izvesti za dosego ciljev. V
načrtu za skladnost se upoštevajo priporočila Komisije iz
odstavka 2(c), ukrepi iz Priloge VIII ali kateri koli drugi ustrezni
ukrepi. Navede se tudi pričakovani čas, potreben za skladnost. 4. Pri predložitvi načrta za skladnost v
odziv na poročilo, ki ga Komisija izda v skladu z odstavkom 1(a),
lahko države članice zaprosijo za podaljšanje roka iz člena 11(2)(a)
za največ tri leta. Če Komisija ne izrazi nasprotovanja
načrtu za skladnost v petih mesecih od njegovega prejema, se šteje, da je
bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno. Kadar pa Komisija izrazi nasprotovanje, od zadevne
države članice zahteva, naj v dveh mesecih od prejema pripomb Komisije
predloži spremenjen načrt za skladnost. Komisija spremenjeni načrt za skladnost oceni
v dveh mesecih od njegovega prejema ter pisno odobri ali zavrne prošnjo za
podaljšanje roka. Kadar se Komisija ne odzove v navedenem roku, se šteje, da je
bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.“; (10) Člen 17 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 17 Nadzor nad nevarnimi odpadki Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da
se proizvodnja, zbiranje in prevoz nevarnih odpadkov, njihovo skladiščenje
in obdelava izvajajo pod pogoji, ki zagotavljajo zaščito okolja in zdravja
ljudi, da se zagotovi skladnost z načeli iz člena 13,
vključno z ukrepi za zagotavljanje sledljivosti od proizvodnje do
končnega cilja in nadzora nevarnih odpadkov, da se izpolnijo zahteve iz
členov 35 in 36. Države članice za to uporabijo informacije,
zbrane in dane na voljo pristojnim organom v skladu s členom 35.“; (11) V členu 22 se drugi
odstavek nadomesti z naslednjim: „Države članice do leta 2025 zagotovijo
ločeno zbiranje bioloških odpadkov, da se zmanjša onesnaževanje odpadnih
materialov. Komisija oceni ravnanje z biološkimi odpadki, da
bi po potrebi predložila predlog. V okviru ocene se pregleda, ali bi bilo treba
določiti minimalne zahteve za ravnanje z biološkimi odpadki ter merila
kakovosti za kompost in pregnito blato iz bioloških odpadkov, da se zagotovi
visoka raven varstva za zdravje človeka in okolje.“; (12) Člen 24 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 24 Oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje Države članice lahko oprostijo ustanove ali
podjetja izpolnjevanja zahtev iz člena 23(1) v primeru naslednjih
postopkov: (a) zbiranja nenevarnih odpadkov; (b) prevoza nenevarnih odpadkov; (c) odstranjevanja lastnih nenevarnih odpadkov na
kraju nastanka ali (d) predelave odpadkov.“; (13) Člen 26 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 26 Registracija 1. Kadar za spodaj navedene ne veljajo zahteve za
dovoljenje, države članice zagotovijo, da pristojni organ vodi register: (a) ustanov ali podjetij, ki poklicno zbirajo
ali prevažajo odpadke; (b) trgovcev ali posrednikov in (c) ustanov ali podjetij, za katere veljajo
oprostitve izpolnjevanja zahtev za dovoljenje v skladu s členom 24. Sedanje evidence, ki jih ima na voljo pristojni
organ, se po možnosti uporabijo za pridobitev ustreznih informacij za ta
postopek registracije, da se zmanjša upravno breme. 2. Države članice lahko male ustanove ali
podjetja, ki zbirajo ali prevažajo zelo male količine nenevarnih odpadkov,
oprostijo izpolnjevanja zahtev iz odstavka 1. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne za
določitev načina, kako je treba določiti prag za zelo majhno
količino. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz
člena 39(2).“; (14) Člen 27 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z
naslednjim: „1. Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 38a sprejme delegirane akte za določitev minimalnih
tehničnih standardov za dejavnosti obdelave, za katere se zahteva
dovoljenje v skladu s členom 23, kadar obstajajo dokazi, da bi lahko bili
takšni minimalni standardi koristni z vidika varstva zdravja ljudi in okolja.“; (b) Odstavek 4 se nadomesti z
naslednjim: „4. Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 38a sprejme delegirane akte za določitev minimalnih standardov
za dejavnosti, za katere je potrebna registracija v skladu s členom 26(1)(a)
in (b), kadar obstajajo dokazi, da bi takšni minimalni standardi lahko
koristili z vidika varstva zdravja ljudi in okolja ali pri preprečevanju
motenj notranjega trga.“; (15) Člen 28 se spremeni: (a) Odstavek 3(b) se spremeni: „(b) sedanje sisteme zbiranja odpadkov in
glavne naprave za odstranjevanje in predelavo, vključno z vsemi posebnimi
ureditvami za odpadna olja, nevarne odpadke, odpadke, ki vsebujejo pomembne
količine ključnih surovin, ali tokove odpadkov, ki jih ureja posebna
zakonodaja Unije;“; (b) V odstavku 3 se doda naslednja
točka (f): „(f) ukrepi proti smetenju.“; (c) Odstavek 5 se nadomesti z
naslednjim: „5. Načrti ravnanja z odpadki so usklajeni z
zahtevami za načrtovanje ravnanja z odpadki iz člena 14
Direktive 94/62/ES ter zahtevami iz člena 11(2) te direktive in
člena 5 Direktive 1999/31/ES.“; (16) Člen 29 se spremeni: (a) Odstavku 2 se doda naslednji
stavek: „Države članice v svoje programe
vključijo posebne ukrepe za zmanjšanje nastajanja živilskih odpadkov, kot
je določeno v členu 9(3) te direktive.“; (b) Odstavek 4 se nadomesti z
naslednjim: „4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za
določitev kazalnikov za ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“; (17) Člen 33(2) se nadomesti z
naslednjim: „2. Komisija sprejme izvedbene akte za
določitev oblike sporočanja informacij o sprejetju in bistvenih
revizijah navedenih načrtov in programov. Navedeni izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“; (18) Člen 35 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z
naslednjim: „1. Ustanove ali podjetja iz člena 23(1),
povzročitelji odpadkov ter ustanove in podjetja, ki poklicno zbirajo ali
prevažajo odpadke ali so trgovci in posredniki s temi odpadki, vodijo kronološko
evidenco o količini, naravi in izvoru odpadkov, in, kadar je to ustrezno,
namembnem kraju, pogostosti zbiranja, načinu prevoza in metodi obdelave
odpadkov, predvideni glede na vrsto odpadkov, ter dajo te informacije na voljo
pristojnim organom: (a) navedene informacije za nevarne odpadke se
dajo na voljo vsako leto do 31. decembra; (b) navedene informacije za nenevarne odpadke se
dajo na voljo na zahtevo pristojnega organa.“; (b) Doda se naslednji odstavek 4: „4. Države članice vzpostavijo elektronski
register ali usklajene registre za beleženje podatkov o nevarnih odpadkih in,
kadar je ustrezno, o drugih tokovih odpadkov, pri čemer je treba zajeti
celotno geografsko ozemlje zadevne države članice. Države članice
uporabijo podatke o odpadkih, ki jih industrijski upravljavci sporočijo v
skladu z Evropskim registrom izpustov in prenosov onesnaževal, vzpostavljenim v
okviru Uredbe (ES) št. 166/2006**. Komisija
lahko sprejme izvedbene akte za določitev minimalnih pogojev za delovanje
takšnih registrov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz
člena 39(2).“; ** Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES)
št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in
prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL
L 033, 4.2.2006, str. 1). (19) Člen 36(1) se nadomesti z
naslednjim: „1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe
za prepoved puščanja odpadkov, njihovega odmetavanja ali nenadzorovanega
ravnanja z njimi, vključno s smetenjem.“; (20) Člen 37 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 37 Poročanje 1. Države članice Komisiji vsako leto
elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju člena 9(3) ter
člena 11(2)(a), (b) in (c) do 31. decembra v letu, ki sledi
letu, na katerega se nanašajo podatki. Podatki se predložijo v obliki, ki jo
določi Komisija v skladu z odstavkom 6. Prvo poročilo zajema obdobje
od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019. 2. Kadar se odpadki pošljejo v drugo državo
članico, da bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako drugače
materialno predelali, se lahko za namene poročil iz odstavka 1
upoštevajo le pri ciljih države članice, v kateri so bili zbrani. 3. Za odpadke, izvožene iz Unije za pripravo za
ponovno uporabo ali recikliranje, se šteje, da izpolnjujejo cilje iz člena
11(2) le, če lahko izvoznik v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 dokaže,
da je predelava izven Unije potekala pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz
ustrezne okoljske zakonodaje Unije. 4. Za preverjanje skladnosti s členom 11(2)(b)
se količina odpadkov, uporabljenih za zasipanje, in količina
odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo ali recikliranih ali uporabljenih za
druge postopke materialne predelave, sporočita ločeno. Ponovna
predelava odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili za zasipanje, se sporoči
kot zasipanje. 5. Podatkom, ki jih država članica
sporoči v skladu s tem členom, se priloži poročilo o preverjanju
kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba. 6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, potrebne
za določitev enotnih pogojev za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz
člena 9(3) ter člena 11(2)(a), (b) in (c), določitev
oblike poročanja podatkov o navedenih ciljih in določitev minimalnih
pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se
sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“; (21) Člen 38 se spremeni: (a) V odstavku 1 se drugi pododstavek
nadomesti z naslednjim: „Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 38a sprejme delegirane akte za podrobno opredelitev uporabe
enačbe za sežigalnice iz točke R1 v Prilogi II. Upoštevajo
se lahko lokalne podnebne razmere, na primer, kako nizke so temperature in
kakšna je potreba po ogrevanju, če te razmere vplivajo na količino
energije, ki se lahko tehnično uporabi ali pridobi kot elektrika, ogrevanje,
hlajenje ali procesna para. Upoštevajo se lahko tudi lokalne razmere v najbolj
oddaljenih regijah, določenih v četrtem pododstavku člena 299(2)
Pogodbe, in na ozemljih iz člena 25 Akta o pristopu iz leta 1985.“; (b) Odstavek 2 se nadomesti z
naslednjim: „2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 38a sprejme delegirane akte za spreminjanje prilog I do V zaradi
znanstvenega in tehničnega napredka.“; (c) Dodata se naslednja odstavka 3 in
4: „3. Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 38a sprejme delegirane akte za spreminjanje prilog VII in
VIII. 4. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za revizijo Priloge VI. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“; (22) Vstavi se naslednji člen 38a: „Člen 38a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se
prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz
členov 5(2), 6(2), 7(1), 27(1) in (4) ter 38(1), (2) in (3) se
prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstavi datum začetka
veljavnosti te revizije]. 3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila
iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 27(1) in (4) ter 38(1), (2) in (3)
kadar koli prekličeta. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati
prenos pooblastil, navedenih v odločitvi. Odločitev začne
veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši
dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že
veljavnih delegiranih aktov. 4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem
hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v skladu s
členi 5(2), 6(2), 7(1), 27(1) in (4) ter 38(1), (2) in (3),
začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu
aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu
in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom
tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo
Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“; (23) Člen 39 se nadomesti z naslednjim: „Člen 39 Postopek v odboru 1. Za namene členov 9(3), 11(3), 24(2), 29(4),
33(2), 35(4), 37(4) in 38(4) Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev
Direktive 2008/98/ES o odpadkih znanstvenemu in tehničnemu napredku
ter njeno izvajanje. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011
Evropskega parlamenta in Sveta***. 2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. *** Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih
pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo
izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“; (24) Dodajo se priloge VI, VII in
VIII v skladu s Prilogo k tej direktivi. Člen 2 Sprememba Direktive 94/62/ES Direktiva 94/62/ES se spremeni: (1) Člen 3 se spremeni: (a) V točki 1 se črta
naslednje besedilo: „Komisija, če je to primerno, preveri ter po
potrebi popravi ponazorilne zglede za opredelitev pojma embalaža iz
Priloge I. Prednostno se obravnavajo naslednji predmeti: škatle za
zgoščenke in videokasete, cvetlični lončki, cevi in valji, okrog
katerih je navit upogljiv material, podlaga samolepilnih etiket in ovojni
papir. Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te direktive,
se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 21(3).“; (b) točka 2 se nadomesti z
naslednjim: „(2). ‚odpadna embalaža‘ pomeni kakršno koli
embalažo ali embalažni material, ki je vključen v pojem ‚odpadki‘,
opredeljen v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega sveta in
Parlamenta*;“; * Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv
(UL L 312, 22.11.2008, str. 3). (c) Točke od 3 do 10 se
črtajo; (d) Doda se naslednja točka 13: „(13). uporabijo se opredelitve pojmov ‚odpadki‘,
‚komunalni odpadki‘, ‚nevarni odpadki‘, ‚preprečevanje nastajanja‘,
‚priprava za ponovno uporabo‘, ‚ponovna uporaba‘, ‚predelava‘, ‚recikliranje‘,
‚odstranjevanje‘, ‚ravnanje z odpadki‘, ‚povzročitelj odpadkov‘ in ‚imetnik
odpadkov‘ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES.“; (2) Doda se naslednji člen 3a: „Člen 3a Sprememba Priloge 1 Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 21a sprejme delegirane akte za spremembo ponazorilnih zgledov
iz Priloge I.“; (3) Člen 6 se spremeni: (a) Naslov se nadomesti s „Priprava za
ponovno uporabo, recikliranje in predelava“; (b) Odstavku 1 se dodajo naslednje
točke (f) do (k): „(f) do konca leta 2020 se bo za ponovno
uporabo pripravilo in recikliralo po teži najmanj 60 % vse odpadne
embalaže; (g) do konca leta 2020 se izpolnijo naslednji
minimalni ciljni deleži za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje
naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža: (i) 45 % plastike; (ii) 50 % lesa; (iii) 70 % železne kovine; (iv) 70 % aluminija; (v) 70 % stekla; (vi) 85 % papirja in kartona; (h) do konca leta 2025 se bo za ponovno
uporabo pripravilo in recikliralo po teži najmanj 70 % vse odpadne
embalaže; (i) do konca leta 2025 se izpolnijo naslednji
minimalni ciljni deleži za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje
naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža: (i) 60 % plastike; (ii) 65 % lesa; (iii) 80 % železne kovine; (iv) 80 % aluminija; (v) 80 % stekla; (vi) 90 % papirja in kartona; (j) do konca leta 2030 se bo za ponovno
uporabo pripravilo in recikliralo po teži najmanj 80 % vse odpadne
embalaže; (k) do konca leta 2030 se izpolnijo naslednji
minimalni ciljni deleži za pripravo za ponovno uporabo in recikliranje
naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža: (i) 80 % lesa; (ii) 90 % železne kovine; (iii) 90 % aluminija; (iv) 90 % stekla.“; (c) Vstavi se naslednji odstavek 1a: „1a. Za namene izračuna, ali so bili
izpolnjeni cilji iz člena 6(1)(a) do (k), se teža odpadkov, pripravljenih
za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot teža odpadkov, danih v
končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali recikliranja, brez teže
vseh materialov, odvrženih med navedenim postopkom zaradi nečistoč in
ki jih je treba odstraniti ali kako drugače predelati. Vendar v primerih, ko odvrženi materiali
predstavljajo 2 % ali manj teže odpadkov, danih v navedeni postopek, se teža
odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih odpadkov razume kot
teža odpadkov, danih v končnih postopek priprave za ponovno uporabo ali
recikliranja. “; (d) Vstavi se naslednji odstavek 1b: „1b. Če je embalaža sestavljena iz
različnih materialov, se za izračun ciljev iz člena 6(1)(f)
do (k) upošteva vsak material posebej.“; (e) Odstavki 3, 5, 8 in 9 se
črtajo; (f) Doda se naslednji odstavek 12: „12. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe
za spodbujanje zasnove embalaže, da bi zmanjšale njen vpliv na okolje in
nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo, če takšni ukrepi
preprečujejo izkrivljanje notranjega trga ter ne ovirajo drugih držav
članic pri skladnosti s to direktivo. Navedeni ukrepi vključujejo ukrepe za
spodbujanje razvoja, proizvodnje in trženja embalaže, ki je primerna za
večkratno uporabo, ki je tehnično dolgotrajna in ki je po tem, ko
postane odpadek, primerna za ponovno uporabo in recikliranje, da bi se olajšalo
ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki. Pri ukrepih se upoštevajo vsi
učinki življenjskega cikla embalaže.“; (4) Vstavi se naslednji člen 6a: „Člen 6a Sistem zgodnjega opozarjanja 1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za
okolje objavi naslednja poročila: (a)
leta 2017 poročilo o izvajanju ciljev iz
člena 6(1)(f) in (g); (b)
leta 2022 poročilo o izvajanju ciljev iz
člena 6(1)(h) in (i); (c)
leta 2027 poročilo o izvajanju ciljev iz
člena 6(1)(j) in (k); 2. Poročila iz odstavka 1
vključujejo: (a)
oceno v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za vsako
državo članico; (b)
oceno pričakovanega časa za izpolnitev
ciljev za vsako državo članico; (c)
seznam držav članic, pri katerih obstaja
tveganje, da ne bodo pravočasno izpolnile navedenih ciljev, ki se mu
priložijo ustrezna priporočila. Kadar je potrebno, se lahko v poročilih poleg
izvajanja zahtev iz odstavka 1 obravnava tudi izvajanje dodatnih zahtev. 3. Države članice, pri katerih obstaja
tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, v šestih mesecih od datuma objave
poročila Komisije slednji predložijo načrt za skladnost, v katerem
podrobno predstavijo ukrepe, ki jih nameravajo izvesti za dosego ciljev. V
načrtu za skladnost se upoštevajo priporočila Komisije iz
odstavka 2(c), ukrepi iz Priloge VIII k Direktivi 2008/98/ES ali
kateri koli drugi ustrezni ukrepi. Navede se tudi pričakovani čas,
potreben za skladnost.“; (5) Člen 11(3) se nadomesti z
naslednjim: „3. Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 21a sprejme delegirane akte za določitev pogojev, pod
katerimi se koncentracije iz odstavka 1 ne uporabljajo za reciklirane
materiale in proizvode v zaprtih in nadzorovanih verigah, ter vrst embalaže, ki
so izvzete iz zahteve iz tretje alinee odstavka 1.“; (6) Člen 12 se spremeni: (a) Naslov se nadomesti z „Informacijski
sistemi in poročanje“; (b) Odstavek 3 se črta. (a) Vstavijo se naslednji odstavki 3a
do 3d: „3a. Države članice Komisiji vsako leto
elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju člena 6(1)(a) do (k)
do 31. decembra v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo
podatki. Prvo poročilo zajema obdobje od 1. januarja [vstavi
leto začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah + 1 leto]
do 31. decembra [vstavi leto začetka veljavnosti tega akta o
spremembah in dopolnitvah + 1 leto]. 3b. Kadar se odpadki pošljejo v drugo državo
članico, da bi se pripravili za ponovno uporabo, reciklirali ali kako
drugače materialno predelali, se lahko za namene poročil iz
odstavka 1 upoštevajo le pri ciljih države članice, v kateri so bili
zbrani. 3c. Odpadna embalaža, izvožena iz Unije za
pripravo za ponovno uporabo ali recikliranje, se šteje, da izpolnjuje cilje iz
člena 6(1)(a) do (k) le, če lahko izvoznik v skladu z Uredbo (ES) št.
1013/2006 dokaže, da je predelava izven Unije potekala pod pogoji, ki so
enakovredni zahtevam iz ustrezne okoljske zakonodaje Unije. 3d. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za
določitev enotnih pogojev za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz
člena 6(1)(a) do (k), določitev oblike poročanja podatkov o
navedenih ciljih in določitev enotnih pogojev za preverjanje, ki ga
opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
postopkom iz člena 21(2).“; (d) Odstavek 5 se črta; (7) Člen 17 se črta; (8) Člen 19 se nadomesti z
naslednjim: „1. Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za
prilagoditev sistema prepoznavanja iz člena 8(2) in šeste alinee
drugega odstavka člena 10 znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). 2. Komisija sprejme izvedbene akte, potrebne za
določitev oblik poročanja iz člena 12(3d). Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).“; (9) Člen 20 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 20 Posebni ukrepi Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 21a sprejme delegirane akte, potrebne za reševanje vseh težav
pri uporabi določb te direktive, zlasti v povezavi z inertnimi
embalažnimi materiali, danimi v promet v Uniji v zelo majhnih
količinah (po teži približno 0,1 %), primarno embalažo za medicinske
pripomočke in farmacevtske proizvode, manjšo embalažo in razkošno
embalažo.“; (10) Člen 21 se nadomesti z
naslednjim: „Člen 21 Postopek v odboru 1. Za namene člena 12(3b) in 19(1)
Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES o odpadkih
znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje, vzpostavljen s
členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu
Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta**. 2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. ** Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi
splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo
izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“; (11) Doda se nov člen 21a: „Člen 21a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se
prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz
členov 1(1), 11(3), 19(2) in 20(1) se prenesejo na Komisijo za
nedoločen čas od [vstavi datum začetka veljavnosti te revizije].
3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila
iz členov 1(1), 11(3), 19(2) in 20(1) kadar koli prekličeta. Z
odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v
odločitvi. Odločitev začne veljati dan po objavi v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen.
Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. 4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem
hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v skladu s
členi 1(1), 11(3), 19(2) in 20(1), začne veljati le, če
niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh
mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali
če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo
obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta
ali Sveta podaljša za dva meseca.“. Člen 3 Sprememba Direktive 1999/31/ES Direktiva 1999/31/ES se spremeni: (1) Člen 2 se spremeni: (a) Točka (a) se nadomesti z
naslednjim: „(a)
uporabijo se opredelitve pojmov ‚odpadki‘, ‚komunalni odpadki‘, ‚nevarni
odpadki‘, ‚predelava‘, ‚recikliranje‘, ‚odstranjevanje‘, ‚povzročitelj
odpadkov‘ in ‚imetnik odpadkov‘ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES
Evropskega parlamenta in Sveta*; * Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv
(UL L 312, 22.11.2008, str. 3).“; (b) Vstavi se naslednja
točka (aa): „(aa) ‚ostanki odpadkov‘ so odpadki, nastali pri
predelavi, vključno z recikliranjem, ki jih ni mogoče nadalje
predelati in jih je treba zato odstraniti;“; (c) Točke (b), (c) in (n) se
črtajo; (d) Točka (d) se nadomesti z
naslednjim: „(d) ‚nenevarni odpadki‘ so vsi odpadki, ki niso
zajeti z opredelitvijo nevarnih odpadkov iz Direktive 2008/98/ES;“; (e) Točka (m) se nadomesti z
naslednjim: „(m) ‚biorazgradljivi odpadki‘ so les, prehranski
in vrtnarski odpadki ter papir in karton ter kateri koli drugi odpadki, ki se
lahko aerobno ali anaerobno razgradijo;“; (2) Člen 5 se spremeni: (a) Vstavijo se naslednji odstavki 2a,
2b in 2c: „2 a. Države članice na
odlagališčih za nenevarne odpadke ne sprejmejo naslednjih odpadkov: do 1.
januarja 2025 odpadkov, ki jih je možno reciklirati, vključno s plastiko,
kovino, steklom, papirjem in kartonom ter drugimi biorazgradljivimi odpadki. 2b. Države članice od 1. januarja 2025 ne
sprejmejo količine komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne
odpadke, ki v določenem letu presega 25 % skupne količine
komunalnih odpadkov, nastalih v prejšnjem letu. 2c. Države članice si prizadevajo sprejeti le
ostanke odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke do 1. januarja 2030,
tako da skupna količina, ki se odlaga na takih odlagališčih, ne
presega 5 % celotne količine komunalnih odpadkov, nastalih v
prejšnjem letu. Komisija pregleda ta cilj do leta 2025 in, če je primerno,
predloži zakonodajni predlog za pravno zavezujoč cilj zmanjševanja
odlaganja odpadkov na odlagališčih za leto 2030. 2d. Države članice ne dovolijo odlaganja
komunalnih odpadkov na odlagališčih za inertne odpadke. Komisija oceni izvedljivost uvedbe omejitev za
odlaganje odpadkov, ki niso ostanki odpadkov, na odlagališčih za inertne
odpadke ter do leta 2018 izda poročilo, v katerem predstavi svoje
sklepe in, če je ustrezno, predloži zakonodajni predlog.“; (3) Vstavi se naslednji člen 5a: „Člen 5a Sistem zgodnjega opozarjanja 1. Komisija ob pomoči Evropske agencije za
okolje objavi naslednja poročila: (a) leta 2022 poročilo o
izpolnjevanju ciljev iz člena 5(2a)(a) in 5(2b)(a); (b) leta 2027 poročilo o
izpolnjevanju ciljev iz člena 5(2a)(b) in 5(2b)(b). 2. Poročila iz odstavka 1
vključujejo: (a) oceno v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za
vsako državo članico; (b) oceno pričakovanega časa za
izpolnitev ciljev za vsako državo članico; (c) seznam držav članic, pri katerih
obstaja tveganje, da ne bodo izpolnile navedenih ciljev v ustreznem roku, ki se
mu priložijo ustrezna priporočila. Kadar je potrebno, se lahko v poročilih poleg
izvajanja zahtev iz odstavka 1 obravnava tudi izvajanje dodatnih zahtev. 3. Države članice, pri katerih obstaja
tveganje, da ne bodo izpolnile ciljev, v šestih mesecih od datuma objave
poročila Komisije slednji predložijo načrt za skladnost, v katerem
podrobno predstavijo ukrepe, ki jih nameravajo izvesti za dosego ciljev. V
načrtu za skladnost se upoštevajo priporočila Komisije iz
odstavka 2(c), ukrepi iz Priloge VIII k Direktivi 2008/98/ES ali
kateri koli drugi ustrezni ukrepi. Navede se tudi pričakovani čas,
potreben za skladnost.“; (4) Drugi pododstavek člena 11(2) se črta; (5) Člen 12(c) se spremeni: „(c) pregled kakovosti analitičnih dejavnosti
v okviru postopkov nadzora in spremljanja in/ali analize iz člena 11(1)(b)
opravijo pristojni laboratoriji, akreditirani v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008[26].“; (6) Člen 15 se nadomesti z naslednjim: „Člen 15 Poročanje 1. Države članice Komisiji vsako leto
elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju ciljev in obveznosti iz
člena 5(2), (2a) in (2b) do 31. decembra v letu, ki sledi
letu, na katerega se nanašajo podatki. Podatki se predložijo v obliki, ki jo
določi Komisija v skladu z odstavkom 3. Prvo poročilo zajema obdobje
od 1. januarja [vstavi leto začetka veljavnosti tega akta o
spremembah in dopolnitvah + 1 leto] do 31. decembra [vstavi leto
začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah + 1 leto]. 2. Države članice sporočajo podatke v
zvezi z izvajanjem ciljev, določenih v členu 5(2), do 1.
januarja 2025. 3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za
določitev enotnih pogojev za preverjanje izpolnjevanja ciljev iz
člena 5(2), (2a) in (2b), določitev oblike poročanja
podatkov o navedenih ciljih in določitev minimalnih pogojev za preverjanje,
ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s
postopkom iz člena 17(2) te direktive. 4. Podatkom, ki jih država članica
sporoči v skladu z odstavkoma 1 in 2, se priloži poročilo o
preverjanju kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba.“; (7) Člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Sprememba prilog Komisija je pooblaščena, da v skladu s
členom 17a sprejme delegirane akte za spremembe, potrebne za prilagoditev
prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku.“; (8) Člen 17 se nadomesti z naslednjim: „Člen 17 Postopek v odboru 1. Za namene členov 3(3) ter 5(2), (2a)
in (2b), odstavka 3.5 Priloge I in odstavka 5 Priloge II
Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES o odpadkih
znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje, vzpostavljen v
skladu s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v
smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta**. Kadar se
sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“; ** Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi
splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo
izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). (9) Doda se člen 17a: „Člen 17a Izvajanje pooblastila 1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se
prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena. 2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz
člena 16 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od
[vstavi datum začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah]. 3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila
iz člena 16 kadar koli prekličeta. Z odločitvijo o preklicu
preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v odločitvi. Odločitev
začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na
poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost
že veljavnih delegiranih aktov. 4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem
hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 5. Delegirani akt, sprejet v skladu s
členom 16, začne veljati le, če niti Evropski parlament
niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega
obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski
parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta
nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za
dva meseca.“. Člen 4 Sprememba Direktive 2000/53/ES V člen 9 Direktive 2000/53/ES se
vstavijo naslednji odstavki od 1a do 1c: „1 a. Države članice za poročanje o
preverjanju izpolnjevanja ciljev iz prvega pododstavka člena 7(2)
uporabijo podrobna pravila, ki se med drugim lahko nanašajo na določitev
oblik, ki jih Komisija sprejme v skladu z zadnjim pododstavkom člena 7(2).
Podatki se pošljejo Komisiji do 31. decembra v letu, ki sledi letu,
na katerega se nanašajo podatki. 1b. Podatkom, ki jih države članice
sporočijo v skladu s tem členom, se priloži poročilo o
preverjanju kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba. 1c. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za
določitev minimalnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11.“. Člen 5 Sprememba Direktive 2006/66/ES Direktiva 2006/66/ES se spremeni: (1) Člen 22 se črta; (2) Člen 23 se spremeni: (a) Odstavek 1 se nadomesti z
naslednjim: „Komisija najpozneje do konca leta 2016
pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter njenem vplivu na okolje in
delovanje notranjega trga.“; (b) Uvodni stavek odstavka 2 se
nadomesti z naslednjim: „Komisija v svoje poročilo vključi
ovrednotenje naslednjih vidikov te direktive:“. Člen 6 Sprememba Direktive 2012/19/EU Direktiva 2012/19/EU se spremeni: (1) Člen 16 se spremeni: (a) Odstavek 5 se nadomesti z
naslednjim: „5a. Države članice Komisiji vsako leto
elektronsko predložijo svoje podatke o izvajanju člena 16(4) do 31. decembra
v letu, ki sledi letu, na katerega se nanašajo podatki. Podatki se predložijo v
obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5d. Prvo poročilo
zajema obdobje od 1. januarja [vstavi leto, ki sledi letu
začetka veljavnosti tega akta o spremembah in dopolnitvah] do 31. decembra [vstavi
leto, ki sledi letu začetka veljavnosti tega akta o spremembah in
dopolnitvah]. 5c. Podatkom, ki jih država članica
sporoči v skladu z odstavkom 5a, se priloži poročilo o preverjanju
kakovosti, podatke pa preveri neodvisna tretja oseba. 5d. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev
minimalnih pogojev za preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).“; (2) Člen 21 se nadomesti z naslednjim: „Člen 21 Postopek v odboru 1. Za namene členov 7(5), 8(5), 11(3), 16(3),
16(6) in 23(4) Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev Direktive 2008/98/ES
o odpadkih znanstvenemu in tehničnemu napredku ter njeno izvajanje,
ustanovljen v skladu s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor
je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. 2. Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja
člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. 3. Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija ne
sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek
člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.“. Člen 7 Prenos 1. Države članice sprejmejo
zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do
[vstavi datum dvanajst mesecev po datumu začetka veljavnosti te
direktive]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov. Države članice se v sprejetih predpisih
sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni
objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice Komisiji
sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na
področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 8 Začetek
veljavnosti Ta direktiva začne veljati dvajseti dan
po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 9 Naslovniki Ta direktiva je
naslovljena na države članice. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik [1] Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (OL L 312,
22.11.2008, str. 3). [2] Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999
o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1). [3] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/42/ES z
dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994,
str. 10). [4] COM(2011) 571 final. [5] Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu
Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“
(UL L 354, 28.12.2013, str. 171). [6] V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ima prednost
preprečevanje, sledijo ponovna uporaba, recikliranje pred energetsko
predelavo in odstranjevanje, ki vključuje odlaganje na odlagališčih
in sežiganje brez energetske predelave. [7] COM(2013) 442 final. [8] Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000,
str. 34–43). [9] Direktiva 2006/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih
baterijah in akumulatorjih in razveljavitvi Direktive 91/157/EGS (UL
L 266, 26.9.2006, str. 1–14). [10] http://www.wastetargetsreview.eu/ http://www.eea.europa.eu/publications/waste-opportunities-84-past-and
http://www.wastemodel.eu/ [11] UL C , , str. . [12] UL C , , str. . [13] Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.
novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (OL L 312, 22.11.2008,
str. 3). [14] Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999
o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1). [15] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/42/ES z
dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994,
str. 10). [16] Za industrijske in rudarske dejavnosti se uporabljajo
referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT), ki so
določeni v okviru Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (UL
L 334, 17.12.2010, str. 17) ter direktive o rudarskih odpadkih (2006/21/ES,
UL L 102, 11.4.2006, str. 15) in vključujejo podatke o
preprečevanju uporabe virov in nastajanju, ponovni uporabi, recikliranju
in predelavi odpadkov. Sedanja revizija referenčnih dokumentov o
najboljših razpoložljivih tehnologijah in zaključki o najboljših
razpoložljivih tehnologijah, ki jih je sprejela Komisija, bodo okrepili
učinek teh referenčnih dokumentov na industrijske prakse, kar bo
vodilo v učinkovitejšo rabo virov ter povečan obseg recikliranja in
predelave odpadkov. [17] COM(2013) 442 final. [18] http://ec.europa.eu/eip/raw-materials/en/content/about-european-innovation-partnership-eip-raw-materials [19] COM(2014) 297 final. [20] Sporočilo Komisije z dne 2. oktobra 2013 z
naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in
naslednji koraki (COM(2013) 685 final). [21] http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/public-consultation-new/index_en.htm. [22] Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000,
str. 34). [23] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). [24] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). [25] Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in
načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje
izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13). [26] Uredba (ES) št. 765/2008
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi
zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter
razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30). PRILOGA VI Sestava komunalnih
odpadkov Komunalni odpadki
vključujejo odpadke iz gospodinjstev in odpadke iz trgovine na drobno,
malih podjetij, poslovnih zgradb in institucij (kot so šole, bolnišnice, vladne
zgradbe), ki so po naravi in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev, pri
čemer te odpadke zbirajo občine ali se zbirajo v njihovem imenu. Sem spadajo: –
kosovni
odpadki (npr. bela tehnika, pohištvo, vzmetnice); –
vrtni
odpadki, listje, pokošena trava, smeti s cest, vsebina zabojnikov za smeti in
odpadki, ki nastanejo pri čiščenju trgovin; –
odpadki
iz nekaterih komunalnih storitev, kot so odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju
parkov in vrtov, odpadki, ki nastanejo pri čiščenju cest. Poleg tega
komunalni odpadki vključujejo odpadke iz istih virov, ki so jim podobni po
sestavi in naravi ter: –
se
ne zbirajo v imenu občin, temveč neposredno v okviru shem razširjene
odgovornosti proizvajalca ali zasebnih neprofitnih institucij za ponovno
uporabo in recikliranje, zlasti z ločenim zbiranjem; –
izvirajo
s podeželja, kjer ni na voljo reden odvoz odpadkov. Sem ne
spadajo: –
odpadki
iz kanalizacijskih omrežij in čiščenja odplak, vključno z blatom
iz čistilnih naprav; –
gradbeni
odpadki in odpadki pri rušenju objektov. PRILOGA VII Minimalne zahteve za
razširjeno odgovornost proizvajalca Države članice pri
razvoju in uporabi razširjene odgovornosti proizvajalca: 1.
upoštevajo
tehnično izvedljivost in ekonomsko smiselnost ter splošne vplive na
okolje, družbene vplive ter vplive na zdravje ljudi, pri tem pa spoštujejo
potrebo po zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga; 2.
zagotovijo
jasno opredelitev vlog in odgovornosti udeležencev pri izvajanju razširjene
odgovornosti proizvajalca, vključno s proizvajalci in uvozniki, ki dajejo
blago na trg Unije, ter njihovimi shemami za skladnost, zasebnimi ali javnimi
upravljavci odpadkov, lokalnimi organi in, kadar je ustrezno, akterji socialne
ekonomije; 3.
opredelijo
merljive cilje za preprečevanje, pripravo za ponovno uporabo, ponovno
uporabo, recikliranje in/ali predelavo, namenjene izpolnjevanju vsaj sedanjih
kvantitativnih ciljev iz zadevne zakonodaje Unije o odpadkih; 4.
zagotovijo,
da imetniki odpadkov, za katere velja razširjena odgovornost proizvajalca,
prejmejo potrebne informacije o razpoložljivih sistemih zbiranja; 5.
določijo
postopek poročanja, namenjen zbiranju podatkov o proizvodih, danih na trg,
ter o njihovem zbiranju in obdelavi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki,
ko navedeni proizvodi postanejo izrabljeni, pri čemer se po potrebi
določijo tokovi materialov; 6.
zagotovijo,
da finančni prispevki proizvajalcev ali uvoznikov proizvodov, danih na trg
Unije, v sheme razširjene odgovornosti proizvajalca: 6.1.
pokrijejo
celotne stroške ravnanja z odpadki, vključno z ločenim zbiranjem in
obdelavo, ustreznimi informacijami za imetnike odpadkov, zbiranjem podatkov in
poročanjem; 6.2.
upoštevajo
prihodke od prodaje sekundarnih surovin, ki izvirajo iz odpadkov; 6.3.
se
izračunajo glede na dejanske stroške ravnanja s posameznimi izrabljenimi
proizvodi na trgu Unije, ki so zajeti v shemo; 6.4.
podpirajo
pobude za preprečevanje smetenja in čiščenje; 7.
določijo
postopek priznavanja za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi: 7.1.
zagotovile
preglednost shem glede prispevkov, ki jih vplačajo proizvajalci,
vključno z učinkom na prodajne cene, ter učinka na konkurenčnost
in odprtost do malih ustanov in podjetij; 7.2.
opredelile
geografsko pokritost shem; 7.3.
zagotovile
enakopravno obravnavanje domačih proizvajalcev in uvoznikov; 7.4.
zagotovile
mehanizem samonadzora na podlagi rednih pregledov shem, ki jih opravijo tretje
osebe in pri katerih se preveri: –
7.4.1
dobro finančno poslovodenje sheme – izračun vseh stroškov na vrsto
proizvodov; poraba zbranih sredstev; –
7.4.2
ustrezno zbiranje in obdelava odpadkov, nadzor nad zakonitostjo pošiljk
odpadkov ter kakovostjo podatkov in poročanja; 8.
opredelijo
sorazmerne sankcije v primeru neizpolnjevanja ciljev in/ali neupoštevanja
navedenih zahtev; 9.
določijo
ustrezna sredstva za spremljanje in izvrševanje ter organizirajo uraden in
reden dialog med zadevnimi udeleženci. PRILOGA VIII Ukrepi, ki jih je treba
upoštevati v načrtu iz člena 11a (Sistem zgodnjega opozarjanja) V načrtu za skladnost, ki ga
morajo predložiti države članice, pri katerih obstaja tveganje, da ne bodo
izpolnile ciljev, se upoštevajo naslednji ukrepi: –
ukrepi
za izboljšanje kakovosti statističnih podatkov in oblikovanje jasnih
napovedi glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki in oddaljenosti od ciljev iz
člena 11(2) te direktive, člena 6(1)
Direktive 94/62/ES ter člena 5(2a), (2b) in (2c)
Direktive 1999/31/ES; –
boljša
uporaba ključnih ekonomskih instrumentov, vključno s: –
postopnim
višanjem dajatev na odlaganje na odlagališčih za vse kategorije odpadkov
(komunalne, inertne, druge); –
uvedbo
ali povišanjem dajatev na sežiganje ali posebnimi prepovedmi sežiganja
odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati; –
postopno
širitvijo sistemov „odvrzi in plačaj“ na celotno ozemlje držav
članic, da bi povzročitelje komunalnih odpadkov spodbudili k
zmanjšanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju svojih
odpadkov; –
ukrepi
za izboljšanje stroškovne učinkovitosti sedanjih in prihodnjih shem
razširjene odgovornosti proizvajalca (vključno s podrobnimi ukrepi in
časovnimi okviri za izvajanje minimalnih zahtev za razširjeno odgovornost
proizvajalca iz Priloge VII). Širitvijo področja uporabe shem
razširjene odgovornosti proizvajalca na nove tokove odpadkov; –
gospodarskimi
spodbudami za lokalne organe za spodbujanje preprečevanja ter razvoj in
krepitev sistemov ločenega zbiranja; –
ukrepi
za spodbujanje razvoja sektorja za ponovno uporabo; –
ukrepi
za zaviranje škodljivih subvencij, ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z
odpadki; –
tehnični
in fiskalni ukrepi za podporo razvoju trgov za ponovno uporabljene proizvode in
reciklirane materiale (vključno s kompostiranimi) ter izboljšanje
kakovosti recikliranih materialov; –
ukrepi
za ozaveščanje javnosti o ustreznem ravnanju z odpadki in zmanjšanju
smetenja, vključno z ad hoc kampanjami za zmanjšanje nastajanja
odpadkov pri viru in zagotovitev visoke ravni sodelovanja v sistemih
ločenega zbiranja; –
ukrepi
za zagotovitev ustreznega usklajevanja med vsemi pristojnimi javnimi organi,
vključenimi v ravnanje z odpadki, ter sodelovanja drugih ključnih deležnikov; –
uporaba
evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje razvoja
infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za izpolnjevanje zadevnih
ciljev; –
kakršni
koli zadevni alternativni ali dodatni ukrepi za dosego istih ciljev. Načrt se pripravi na
podlagi ocene sedanjih načrtov ravnanja z odpadki ter po posvetovanju
zadevnih deležnikov in pristojnih javnih organov, vključenih v ravnanje z
odpadki. Priložijo se mu rezultati teh posvetovanj ter ocena njegovih pričakovanih
učinkov na izpolnjevanje zadevnih ciljev, ki so zajeti v načrtu. Prav
tako pa se mu priložijo natančni časovni okviri za izvedbo
predlaganih ukrepov. Če je potrebno, načrt
vključuje spremenjen načrt zahtevane infrastrukture, po potrebi pa mu
je priložen tudi predlagani časovni okvir za prilagoditev sedanjih
nacionalnih ali regionalnih načrtov ravnanja z odpadki, kot so
določeni v členu 28, in programov preprečevanja nastajanja
odpadkov, kot so določeni v členu 29.“.