OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki temelji na zavezanosti skupnim vrednotam in učinkovitemu izvajanju političnih, gospodarskih in institucionalnih reform, je bil podpisan 22. aprila 1996, veljati pa je začel 1. julija 1999.

Skupni akcijski načrt EU-Gruzija v okviru evropske sosedske politike, ki temelji na sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, določa strateške cilje ter spodbuja in podpira cilj Gruzije glede nadaljnjega vključevanja v evropske gospodarske in družbene strukture.

Gruzija je država partnerica v okviru evropske sosedske politike. S tem se je kontekst odnosov med Evropsko unijo in Gruzijo znatno in pozitivno spremenil. Poleg tega sta EU in Gruzija zaključili pogajanja o pridružitvenem sporazumu, ki bo nasledil sporazum o partnerstvu in sodelovanju. Pogajanja o pridružitvenem sporazumu so se zaključila 22. julija 2013, sporazum pa je bil parafiran 29. novembra 2013 na vrhu vzhodnega partnerstva v Vilni.

Pridružitveni sporazum bo znatno poglobil politično pridruževanje in gospodarsko povezovanje Gruzije z EU ter vključuje postopno izvajanje poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.

Uspešno izvajanje akcijskega načrta za liberalizacijo vizumskega režima je temeljni element podpore političnemu pridruževanju Gruzije in njenemu gospodarskemu povezovanju z Evropsko unijo. Predvideno je v pridružitvenem sporazumu, gre pa za znatno povečanje mobilnosti in medosebnih stikov.

Voditelji držav in vlad EU so pridružitveni sporazum prvotno nameravali podpisati jeseni 2014. Zaradi zaskrbljujočega razvoja dogodkov v Ukrajini, ki bi lahko vplival na druge države v regiji, pa je bil podpis sporazuma prestavljen na junij. Po usklajenih prizadevanjih institucij Unije za skrajšanje tehničnega dela na besedilih sporazuma bo ta cilj dosežen.

Pridružitveni sporazum lahko začne veljati šele, ko ga ratificirajo vse pogodbenice (tj. EU, njene države članice in Gruzija). To bo verjetno dolgotrajen, večleten proces. Zato je v sporazumu predvidena začasna uporaba nekaterih njegovih delov, potem ko država partnerica zaključi potrebne postopke in EU uradno sporoči svojo pripravljenost za začetek začasne uporabe.

Cilj pridružitvenega načrta je pripraviti in olajšati izvajanje pridružitvenega sporazuma, in sicer z vzpostavitvijo praktičnega okvira, prek katerega se lahko dosežeta glavna cilja – politično pridruževanje in gospodarsko povezovanje. Ta okvir bo nadomestil akcijski načrt EU-Gruzija v okviru evropske sosedske politike.

Pridružitveni načrt na podlagi strukture pridružitvenega sporazuma določa seznam prednostnih nalog za skupno delo v obdobju 2014–2016. Dejstvo, da se pridružitveni načrt osredotoča na omejeno število prednostnih nalog, ne bi smelo vplivati na področje uporabe ali mandat obstoječega dialoga v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ali drugih sporazumov niti ne bi smelo vplivati na izvajanje obveznosti iz pridružitvenega sporazuma, ko bo ta začel veljati ali se začasno uporabljati. Opozoriti je treba, da za razliko od pridružitvenega sporazuma pridružitveni načrt ni pravno zavezujoč instrument po mednarodnem pravu.

Komisija prilaga besedilo predloga sklepa Sveta o stališču Unije v Svetu za sodelovanje EU-Gruzija glede sprejetja pridružitvenega načrta, kot je določen v Prilogi.

Zato Komisija poziva Svet, naj sprejme priloženi osnutek sklepa Sveta.

2014/0182 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču Unije v Svetu za sodelovanje, ustanovljenem s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Gruzija

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi (v nadaljnjem besedilu: SPS), zlasti člena 81 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       SPS je bil podpisan 22. aprila 1996 in začel veljati 1. julija 1999.

(2)       Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: pridružitveni sporazum), je bil parafiran 29. novembra 2013 na vrhu vzhodnega partnerstva v Vilni.

(3)       Do njegovega začetka veljavnosti se pridružitveni sporazum uporablja začasno, kakor hitro je to izvedljivo za pogodbenici.

(4)       V podporo izvajanju pridružitvenega sporazuma sta se pogodbenici dogovorili o pridružitvenem načrtu, da se določi seznam prednostnih nalog za skupno delo v obdobju 2014–2016.

(5)       Pogodbenici sta se dogovorili o pridružitvenem načrtu, ki ga bo sprejel Svet za sodelovanje, ustanovljen v okviru SPS, dokler ne bo vzpostavljen institucionalni okvir pridružitvenega sporazuma.

(6)       Svet mora sprejeti stališče, ki ga bo v zvezi s sprejetjem priporočila o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Gruzija Unija zastopala v Svetu za sodelovanje –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče Unije v okviru Sveta za sodelovanje, ustanovljenega s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, o izvajanju pridružitvenega načrta temelji na osnutku priporočila Sveta za sodelovanje, priloženega temu sklepu. 

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGI

k

predlogu SKLEPA SVETA o stališču Unije v Svetu za sodelovanje, ustanovljenem s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, glede sprejetja priporočila o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Gruzija

PRILOGA 1

Osnutek

PRIPOROČILO

o izvajanju pridružitvenega načrta EU-Gruzija

SVET ZA SODELOVANJE MED EU IN GRUZIJO JE –

ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Gruzijo, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), zlasti člena 81 Sporazuma,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 81 Sporazuma se ustanovi Svet za sodelovanje, ki bo nadzoroval izvajanje Sporazuma. V dogovoru med pogodbenicama lahko Svet za sodelovanje pripravi ustrezna priporočila.

(2) Pogodbenici Sporazuma sta se dogovorili o besedilu pridružitvenega načrta, katerega namen je pripraviti in olajšati izvajanje prihodnjega pridružitvenega sporazuma z vzpostavitvijo praktičnega okvira za doseganje glavnih ciljev, tj. političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja.

(3) Pridružitveni načrt ima dvojni namen, in sicer določitev konkretnih ukrepov za izpolnjevanje obveznosti pogodbenic po pridružitvenem sporazumu ter zagotovitev širšega okvira za nadaljnjo krepitev odnosov med EU in Gruzijo, da se tako v skladu s splošnim ciljem pridružitvenega sporazuma okrepi gospodarsko povezovanje in poglobi politično sodelovanje –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Edini člen

Svet za sodelovanje pogodbenicama priporoča izvajanje pridružitvenega načrta EU-Gruzija, ki je določen v Prilogi, v kolikor je namen njegovega izvajanja doseči cilje pridružitvenega sporazuma EU-Gruzija, ki vzpostavlja pridružitveno razmerje med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, vključno s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine.

V […]

Za Svet za sodelovanje

Predsednik

PRILOGA 2

PRILOGA Pridružitveni načrt

med Evropsko unijo in Gruzijo

Evropska unija in Gruzija (v nadaljnjem besedilu: pogodbenici) priznavata, da so se od začetka vzpostavitve vzhodnega partnerstva njuni odnosi spremenili znatno in na bolje. Pogodbenici sta se o pridružitvenem sporazumu začeli pogajati leta 2010, o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine, ki je sestavni del navedenega sporazuma, pa leta 2012. Poleg tega sta razvili in začeli izvajati akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima; uspešno izvajanje tega načrta, s katerim se bodo znatno povečali mobilnost in medosebni stiki, pomembno podpira politično pridruževanje Gruzije in njeno gospodarsko povezovanje z Evropsko unijo v skladu s pridružitvenim sporazumom.

Pogajanja o pridružitvenem sporazumu so se zaključila 22. julija 2013, parafiran pa je bil 29. novembra 2013. Preden bo sporazum začel veljati v celoti, bo preteklo še nekaj časa. V vmesnem času je treba sprejeti ukrepe, kot je delna začasna uporaba, ki bodo pogodbenicama omogočile vse ugodnosti sporazuma. Cilj tega pridružitvenega načrta je pripraviti in olajšati izvajanje pridružitvenega sporazuma, in sicer z vzpostavitvijo praktičnega okvira za doseganje glavnih ciljev – političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja; ta okvir bo nadomestil akcijski načrt EU-Gruzija v okviru evropske sosedske politike.

Pridružitveni načrt na podlagi strukture pridružitvenega sporazuma določa seznam prednostnih nalog za skupno delo v obdobju 2014–2016.

Dejstvo, da se pridružitveni načrt osredotoča na omejeno število prednostnih nalog, ne bi smelo vplivati na področje uporabe ali mandat obstoječega dialoga, ki poteka v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, drugih relevantnih sporazumov ali na večstranski ravni vzhodnega partnerstva, niti ne bi smelo vplivati na izvajanje obveznosti iz pridružitvenega sporazuma (zlasti dela sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine), ko bo ta začel veljati ali se začasno uporabljati.

1 .        Načela, instrumenti in viri za izvajanje pridružitvenega načrta

Izvajanje pridružitvenega načrta bodo usmerjala naslednja skupna načela:

· ukrepe, ki se izvajajo v okviru pridružitvenega načrta, bi bilo treba izvajati v duhu splošnega cilja političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja;

· prednostne naloge pridružitvenega načrta dopolnjujejo odgovornost EU in Gruzije, da bosta v celoti izvajali določbe pridružitvenega sporazuma, ko bo ta začel veljati;

· pridružitveni načrt bi bilo treba izvajati ob polnem spoštovanju načel preglednosti, odgovornosti in vključevanja;

· pri izvajanju pridružitvenega načrta se zahteva aktivna udeležba obeh strani;

· cilj pridružitvenega načrta je doseči otipljive in opredeljene rezultate s postopnim izvajanjem praktičnih ukrepov;

· pogodbenici priznavata pomen podpiranja dogovorjenih prednostnih nalog z ustreznimi in zadostnimi političnimi, tehničnimi in finančnimi sredstvi ter

· izvajanje pridružitvenega načrta bo predmet letnega poročanja, spremljanja in ocenjevanja. Pri tem se bo preverjal doseženi napredek, tudi v okviru sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter drugih relevantnih sporazumov.

Evropska unija bo Gruzijo podpirala pri izvajanju ciljev in prednostnih nalog iz pridružitvenega načrta. V ta namen bo uporabila vse razpoložljive vire podpore EU, dala na voljo strokovno znanje, svetovanje, dobro prakso, tehnično znanje in izkušnje, omogočila izmenjavo informacij ter podprla gradnjo zmogljivosti in krepitev institucij. Poleg tega si bo prizadevala za podporo drugih partneric Gruzije ter za ustrezno usklajevanje te podpore. Pri izvajanju pridružitvenega načrta bodo na voljo tudi ustrezni finančni instrumenti EU. Ne glede na to pridružitveni načrt sam po sebi ni finančni programski dokument in ne nadomešča načrtovanja ali oblikovanja politik na ravni pogodbenic.

Podpora EU bo zagotovljena v okviru splošnih prednostnih nalog za pomoč Gruziji, ki so začrtane v enotnem okviru podpore Evropskega instrumenta sosedstva (ENI), programskih dokumentih za več držav v okviru ENI, v okviru skupnih sredstev, ki so na voljo za Gruzijo, ter ob polnem upoštevanju ustreznih pravil izvajanja in postopkov zunanje pomoči EU.

Ta pridružitveni načrt se bo začel uporabljati na dan sprejetja, in sicer za začetno obdobje treh let, ki se lahko sporazumno podaljša. Ko se bo začel uporabljati, bo nadomestil akcijski načrt v okviru evropske sosedske politike (ESP) kot glavno orodje za spremljanje napredka Gruzije v okviru ESP. Tudi civilna družba se bo spodbujala, da svoje dejavnosti na področju spremljanja osredotoči na pridružitveni načrt.

Ta pridružitveni načrt se lahko po potrebi kadar koli spremeni ali posodobi, in sicer sporazumno s Svetom za sodelovanje (Pridružitvenim svetom) med Evropsko unijo in Gruzijo, zlasti ob začetku veljavnosti pridružitvenega sporazuma.

2.         Prednostne naloge pridružitvenega načrta

2.1       Politični dialog in reforme

Cilj političnega dialoga in sodelovanja na področju reform v okviru tega pridružitvenega načrta je okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, pravne države in dobrega upravljanja, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravicami oseb, ki pripadajo manjšinam, kakor je zapisano v temeljnih konvencijah in z njimi povezanih protokolih ZN in Sveta Evrope, ter utrditi domače politične reforme, zlasti s približevanjem pravnemu redu EU. Pri političnem dialogu in reformah[1] na spodaj navedenih področjih bi bilo treba upoštevati poročilo „Gruzija v prehodu“[2] posebnega svetovalca EU za ustavne in pravne reforme ter človekove pravice Thomasa Hammarberga iz septembra 2013, zlasti v njem navedena priporočila.

Dialog in sodelovanje bosta zajemala naslednja področja:

(i)         krepitev stabilnosti, neodvisnosti in učinkovitosti institucij, ki jamčijo demokracijo, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic, zlasti z:

· zagotavljanjem demokratičnega poteka volitev ter odpravljanjem morebitnih pomanjkljivosti v zakonodajnem okviru in upravljanju volitev, ki jih ugotovita medagencijska delovna skupina za svobodne in pravične volitve (IATF) in Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), tudi pri lokalnih volitvah leta 2014;

· zagotavljanjem, da se o morebitnih ustavnih spremembah organizira obsežno posvetovanje na nacionalni ravni in z Beneško komisijo Sveta Evrope, da se zagotovi njihova trajnost;

· izboljšanje ravnotežja med prožnostjo in stabilnostjo ustave ter krepitev proračunskih pooblastil parlamenta v skladu z mnenjem Beneške komisije št. 737/2013;

· zagotavljanjem spoštovanja vloge predsednika vlade in predsednika države v skladu z ustavo;

· zagotavljanjem ustreznega nadzora in ravnotežja znotraj političnega sistema v Gruziji v obdobju prehoda s polpredsedniškega na parlamentarni sistem; nadaljnjo krepitvijo vloge parlamenta in neodvisnosti sodstva;

· nadaljnjim izvajanjem decentralizacijske strategije v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave Sveta Evrope (Zbirka pogodb Sveta Evrope, št. 122);

(ii)        nadaljnja reforma pravosodja, zlasti zagotovitev neodvisnosti, učinkovitosti, nepristranskosti in strokovnosti sodstva in tožilstva, pa tudi organov odkrivanja in preiskovanja, ki morajo biti neodvisni od političnega ali drugega neprimernega vmešavanja; nadaljnji in okrepljeni boj proti korupciji:

Sodstvo

· razvoj strategije in akcijskega načrta za reformo sodstva z jasnimi merili in prednostnimi nalogami, ki vključujejo politiko imenovanja in usposabljanja sodnikov ter ustrezne vire za zagotavljanje njihovih ustreznih strokovnih kompetenc;

· nadaljnji reformni ukrepi, zlasti na področju sodstva, kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, vključno z okrepljenim izvajanjem načela enakosti orožij v kazenskih postopkih, izvedbo temeljitega pregleda in predložitvijo zakonodajnih predlogov:

– o krepitvi neodvisnosti, učinkovitosti, nepristranskosti in strokovnosti sodstva;

– o zagotavljanju pravice do poštenega sojenja;

– o zagotavljanju neodvisnih in učinkovitih preiskav;

– o reformi mladoletniškega kazenskega prava za zaščito pravic otrok;

– o usklajevanju sistema dogovorov s tožilstvom za milejšo kazen s standardi in praksami EU in Sveta Evrope / Evropske konvencije o človekovih pravicah;

– o statusu in pravicah žrtev v kazenskih postopkih;

– o reformi porotnega sodišča na področju kazenskega prava;

· reforma tožilstva po leta 2013 izvedenih spremembah zakona iz leta 2008, zlasti ustrezna ustavna umestitev tožilstva z učinkovitim nadzorom, da se okrepi zaupanje javnosti v državno tožilstvo, ki deluje resnično strokovno (vključno z ustreznim usposabljanjem) in neodvisno od političnih ali drugih neprimernih vplivov;

· zagotovitev preglednih, nepristranskih in politično nemotiviranih kazenskih postopkov, da se prepreči politično motivirana selektivna pravičnost;

· nadaljnje izvajanje politik rehabilitacije in ponovne socializacije na področju kazenskega pravosodja; spodbujanje uporabe kazni, ki ne vključujejo odvzema prostosti, in dopolnilnih kazenskih sankcij (community orders), večja uporaba pogojne kazni ter zgodnjega odpusta v obliki pogojnega odpusta, diverzije in mediacije;

· zagotavljanje dostopa do pravnega varstva z ustrezno financirano, strokovno in neodvisno službo za pravno pomoč;

· krepitev odgovornosti ter demokratičnega nadzora nad organi odkrivanja in preiskovanja. Za verodostojen odziv na pritožbe v zvezi s policijo in tožilci bo potreben strokoven in učinkovit mehanizem. V ta namen bi bilo treba razmisliti o vzpostavitvi celovitega, neodvisnega in učinkovitega mehanizma za preiskavo takih primerov. Zagotovitev celovitega poklicnega usposabljanja uslužbencev organov odkrivanja in preiskovanja o etičnih standardih in človekovih pravicah;

· razvoj alternativnih načinov reševanja sporov (mediacija, arbitraža); pregled predpisov o upravnem pridržanju v skladu s pravili poštenega sojenja;

Boj proti korupciji, upravna reforma in javna uprava

· sodelovanje pri boju proti korupciji na mednarodni ravni in zagotovitev učinkovitega izvajanja ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov, kot je konvencija ZN proti korupciji;

· sprejetje ustreznih ukrepov na vseh ravneh družbe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, zlasti korupcije na visoki ravni;

· nadaljnja upravna reforma s poudarkom na javni upravi ter izgradnji odgovorne, uspešne, učinkovite, pregledne in strokovne javne uprave; krepitev lokalne samouprave v skladu z evropskimi standardi;

 (iii)   zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin s celovitim sodelovanjem na področju zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin ob upoštevanju ugotovitev iz poročila Thomasa Hammarberga „Gruzija v prehodu“. To sodelovanje vključuje zlasti:

· sprejetje celovite nacionalne strategije in akcijskega načrta na področju človekovih pravic; dejavno upoštevanje (v tej strategiji in akcijskem načrtu) konkretnih priporočil organov ZN, OVSE/ODIHR, Sveta Evrope / Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) ter mednarodnih organizacij za človekove pravice, zlasti pri izvajanju protidiskriminacijskih politik, zaščiti manjšin in zasebnega življenja ter zagotavljanju svobode veroizpovedi;

· sprejetje celovite protidiskriminacijske zakonodaje v skladu s priporočili organov za spremljanje v okviru ZN in Sveta Evrope, da se zagotovi učinkovito varstvo pred diskriminacijo;

· sprejetje ukrepov za podpis, ratifikacijo in prenos v nacionalno zakonodajo ustreznih instrumentov ZN in Sveta Evrope za boj proti diskriminaciji, tudi ob upoštevanju Konvencije ZN o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva in stalnih priporočil Sveta Evrope o Evropski listini o regionalnih ali manjšinskih jezikih;

· primeren odziv na sklepe in priporočila ustreznih organov Sveta Evrope o skladnosti Gruzije z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin;

· zagotovitev učinkovitega izvajanja konvencije ZN o pravicah invalidov;

· zagotovitev učinkovitega izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice;

· delovanje učinkovitih predsodnih in izvensodnih mehanizmov za reševanje sporov in zaščito človekovih pravic;

· spodbujanje in povečevanje ozaveščenosti o človekovih pravicah in nediskriminaciji v sodstvu, organih odkrivanja, preiskovanja in pregona ter upravi;

· nadaljnjo krepitev pluralnosti, preglednosti in neodvisnosti medijev v skladu s priporočili Sveta Evrope;

· upoštevanje priporočil urada varuha človekovih pravic pri oblikovanju politik, zagotavljanje ustreznih virov in krepitev urada varuha človekovih pravic;

· podporo učinkovitemu delovanju institucionalnega mehanizma, predvidenega v protidiskriminacijski zakonodaji; krepitev zmogljivosti spremljanja parlamentarnega odbora za človekove pravice in pravne zadeve v zvezi z izvajanjem strategije in akcijskega načrta na področju človekovih pravic;

· podporo organizacijam civilne družbe, zlasti predstavniškim socialnim partnerjem (sindikatom in organizacijam delodajalcev) kot ponudnikom storitev in nadzornim organom na prednostnih področjih pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, kot so delavske pravice, zasebnost, pravice manjšin in drugih ranljivih skupin ter svoboda medijev;

Slabo ravnanje in mučenje

· posodobitev nacionalne strategije in akcijskega načrta za boj proti slabemu ravnanju in mučenju, ter okrepitev prizadevanj za njuno izvajanje v okviru boja proti nekaznovanosti;

· zagotovitev temeljite, pregledne in neodvisne preiskave o vsaki domnevni uporabi mučenja in slabega ravnanja v zavodih za prestajanje kazni ter v policijskih, vojaških in drugih zaprtih objektih;

· izvedba strukturnih reform in podpora nacionalnemu preventivnemu mehanizmu v okviru urada javnega pravobranilca, da se preprečijo prihodnje zlorabe in nacionalnemu preventivnemu mehanizmu zagotovi poln dostop do zaprtih objektov, tudi nedržavnih ustanov;

· nadaljnja krepitev učinkovitega notranjega in zunanjega spremljanja zavodov za prestajanje kazni, policijskih, vojaških in drugih zaprtih objektov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje zlorab in slabega ravnanja;

· nadaljnja prizadevanja za izboljšanje sistema zdravstvenega varstva v zavodih za prestajanje kazni in dostopa zapornikov do zdravstvenih storitev. Krepitev zmogljivosti in spodbujanje zdravstvenih delavcev, ki delajo v ustanovah zaprtega tipa ali za te ustanove, da prijavijo slabo ravnanje in poročajo o njem.

Pravice sindikatov in temeljni delovni standardi

· izvajanje novega zakonika o delovnih razmerjih, ki ga je parlament sprejel junija 2013, v skladu s standardi Mednarodne organizacije dela (MOD);

· podpora novemu zakoniku o delovnih razmerjih z novimi institucijami in postopki za reševanje sporov ter razvojem kulture pogajanja (center za mediacijo). Namenjanje pozornosti izboljšanju varnosti pri delu ter vzpostavitev mehanizma in institucije z ustreznimi zmogljivostmi za inšpekcijski nadzor delovnih pogojev po načelih novega zakonika in standardih MOD;

· vzpostavitev učinkovitega socialnega dialoga, tudi s sistematičnim sklicevanjem tristranske komisije;

· nadaljevanje in okrepitev dialoga in partnerstva z MOD.

Enaka obravnava

· krepitev enakosti spolov in enake obravnave žensk in moških v družbenem, političnem in gospodarskem življenju;

· približevanje evropskim standardom na področju zdravstvenih in varnostnih predpisov, pravil o varstvu materinstva ter pravil o usklajevanju starševskih in poklicnih obveznosti, kot je predvideno v pridružitvenem sporazumu;

· okrepljeno izvajanje zakonodaje o nasilju v družini, vključno z ozaveščanjem prebivalstva in specifičnih poklicnih skupin, kot je policija, zlasti na podeželskih območjih in območjih, kjer živijo manjšine. Izboljšanje dostopa žrtev do svetovalnih služb in varnih hiš.

Otrokove pravice

· reševanje problema revščine otrok in namenjanje veliko večje pozornosti položaju ranljivih otrok; nadaljnje izvajanje reforme mladoletniškega kazenskega prava (glej tudi zgoraj pod naslovom Sodstvo);

· nadaljnje izvajanje reforme mladoletniškega kazenskega prava (glej tudi zgoraj pod naslovom Sodstvo);

· nacionalna strategija in akcijski načrt na področju človekovih pravic bi morala vidno vključevati otrokove pravice;

· zagotovitev ustreznih sredstev in okrepitev vloge varuha človekovih pravic za njegovo nadaljnje udejstvovanje na področju varstva otrokovih pravic in spremljanje stanja v ustreznih institucijah;

· poudarek na ukrepih za zaščito otrok pred vsemi oblikami nasilja.

2.2       Zunanja in varnostna politika

Cilj dialoga in sodelovanja na področju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) je postopno zbliževanje, tudi na področju skupne varnostne in obrambne politike (SVOP); obravnavala se bodo zlasti vprašanja varnosti, preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, regionalna stabilnost, razoroževanje, neširjenje orožja, nadzor nad oborožitvijo in nadzor nad izvozom orožja. Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in interesih, njegov namen pa je povečati usklajenost in učinkovitost politik ob uporabi dvostranskih, mednarodnih in regionalnih forumov. Cilj je zlasti:

· ustvarjanje okolja, ugodnega za pragmatično sodelovanje, ter razvoj političnega dialoga in sodelovanje pri regionalnih in mednarodnih vprašanjih, tudi v okviru Sveta Evrope in OVSE;

· spodbujanje mirnega reševanja sporov ter mednarodne stabilnosti in varnosti na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

· nadaljnje sodelovanje pri okrepljenem usklajevanju Gruzije z izjavami v okviru SZVP Evropske unije;

· razvoj sodelovanja pri režimih sankcij;

· spodbujanje spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti, kot je določeno v Ustanovni listini Združenih narodov in Helsinški sklepni listini OVSE; 

· okrepitev praktičnega sodelovanja pri preprečevanju konfliktov in kriznem upravljanju z lajšanjem sodelovanja Gruzije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja, ki jih vodi EU, ter dejavnosti svetovanja in usposabljanja na področju SVOP (na podlagi okvirnega sporazuma o sodelovanju, podpisanega novembra 2013, ter v večstranskem okviru delovne skupine vzhodnega partnerstva za SVOP);

· spodbujanje in lajšanje sodelovanja Gruzije v dejavnostih usposabljanja in svetovanja, povezanih s SVOP (v okviru rednih dvostranskih posvetovanj in večstranske delovne skupine vzhodnega partnerstva za SVOP);

Terorizem, neširjenje orožja za množično uničevanje in nezakonit izvoz orožja 

· sodelovanje za poglobitev mednarodnega soglasja o boju proti terorizmu, ki temelji na človekovih pravicah, vključno s pravno opredelitvijo terorističnih dejanj, med drugim z zavzemanjem za dogovor o celoviti konvenciji o mednarodnem terorizmu;

·  izmenjava informacij o terorističnih organizacijah, skupinah, njihovih dejavnostih in podpornih mrežah v skladu z mednarodnim pravom in zakonodajo pogodbenic;

· izvajanje standardov iz priporočil o financiranju teroristov, ki jih je pripravila Projektna skupina za finančno ukrepanje;

· sodelovanje in prispevanje k boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njihovih nosilcev s popolnim izpolnjevanjem in nacionalnim izvajanjem obstoječih obveznosti pogodbenic iz mednarodnih pogodb in sporazumov o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi;

· uvedba učinkovitega sistema nacionalnega nadzora izvoza in tranzita blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe tehnologij z dvojno rabo in učinkovitimi sankcijami za kršitve nadzora izvoza;

· sodelovanje pri carinskem nadzoru, ki temelji na oceni tveganja, za zagotovitev varnosti in zaščite uvoženega ali izvoženega blaga ali blaga v tranzitu;

· boj proti nezakoniti trgovini z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, na podlagi veljavnih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju;

· nadaljnje sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča EU o nadzoru izvoza vojaške tehnologije in opreme; razvoj sodelovanja v boju proti trgovini z orožjem in uničevanje zalog;

· nadaljnji prispevek k uravnoteženemu izvajanju vseh treh stebrov Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

· sprejetje ukrepov za podpis in ratifikacijo Pogodbe o trgovini z orožjem, ki jo je generalna skupščina Združenih narodov sprejela 2. aprila 2013;

Mirno reševanje sporov

· nadaljnja prizadevanja za zagotovitev popolnega izvajanja sporazuma v šestih točkah z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov;

· nadaljnja konstruktivna udeležba na mednarodnih pogovorih v Ženevi, ki jim sopredsedujejo EU, ZN in OVSE, ter zagotovitev podpore tem pogovorom;

· poudarjanje pomena smiselnega mednarodnega sodelovanja na kraju samem, vključno s polnim izvajanjem mandata nadzorne misije Evropske unije;

· nadaljnje učinkovito sodelovanje med EU in Gruzijo za rešitev konflikta v dogovorjenih oblikah, vključno s posvetovanji, da se določijo načini za ustrezno sodelovanje gruzijskih regij Abhazije in Tskhinvali/Južne Osetije pri poglobitvi odnosov med EU in Gruzijo; 

· okrepitev učinkovitega sodelovanja in usklajevanja med EU in Gruzijo o reševanju sporov, med drugim z rednim političnim dialogom;

· podpora prizadevanjem za mirno reševanje sporov, tudi prek stikov s prebivalstvom gruzijskih regij Abhazije in Tskhinvali/Južne Osetije glede na politiko Gruzije za spravo in vključevanje ter politiko EU za nepriznavanje in vključevanje, pri katerih sodelujeta;

· sprejetje ustreznih ukrepov za spodbujanje trgovine, potovanj in naložb prek upravne meje, vključno s pregledom zakonodaje, kot je zakon o zasedenih ozemljih;

· prizadevanje za varno, dostojno in prostovoljno vračanje vseh notranje razseljenih oseb in beguncev na njihove domove v skladu z načeli mednarodnega prava;

· sprejetje ukrepov za trajnostno rešitev spora, pri čemer bo brez poseganja v obstoječe oblike obravnave vprašanj, povezanih s sporom, mirno reševanje spora predstavljalo eno od osrednjih tem političnega dialoga med pogodbenicama, pa tudi dialoga z drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji;

· iskanje načinov za delitev koristi in priložnosti, ki izhajajo iz dialoga o liberalizaciji vizumskega režima med EU in Gruzijo ter procesa političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, med drugim iz pridružitvenega sporazuma, s prebivalstvom onstran upravne meje;

· sprejetje ukrepov za okrepitev medčloveških stikov, zaupanja in prizadevanj za spravo med skupnostmi, razdeljenimi zaradi konflikta.

Mednarodno kazensko sodišče

· nadaljnje sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem z izvajanjem Rimskega statuta in povezanih instrumentov ter prizadevanji za ohranitev njegove celovitosti. Sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem pri preiskavah vojnih dogodkov iz avgusta 2008.

2.3       Sodelovanje na področju pravice, svobode in varnosti

Pogodbenici sodelujeta na naslednjih področjih:

Varstvo osebnih podatkov

· zagotavljanje visoke ravni varstva osebnih podatkov v skladu z evropskimi standardi in sprejetje ustreznih zakonodajnih in praktičnih ukrepov za večje spoštovanje pravice do zasebnosti, tudi na področju kazenskega pravosodja; zagotavljanje uporabe standardov o varstvu podatkov tudi v zasebnem sektorju;

· nadaljnja krepitev zmogljivosti organa za varstvo podatkov (urad inšpektorja za varstvo osebnih podatkov) in spremljanje uporabe standardov o varstvu podatkov v vseh sektorjih, zlasti pri odkrivanju, preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj; zagotavljanje neodvisnosti in zadostnih virov, da lahko organ za varstvo podatkov odigra svojo vlogo neodvisnega nadzornega organa z ustreznimi pooblastili in obveznostmi;

· izboljšanje varstva pravice do zasebnosti in preiskovanje zlorab; zagotavljanje, da se obdelava osebnih podatkov izvaja v skladu z zakonodajo, je v skladu z načeli nujnosti, sorazmernosti in zaupnosti ter da se zagotovi ustrezen nadzor;

· izvajanje stalnih, ciljno usmerjenih kampanj obveščanja o varstvu podatkov in njegovega pomena za pristop, ki temelji na človekovih pravicah.

Migracije in azil

· učinkovito izvajanje migracijske strategije Gruzije za obdobje 2013–2105 in pripadajočega akcijskega načrta;

· krepitev zakonodajnega okvira za migracije in azil v skladu s standardi EU in mednarodnimi standardi, vključno s sprejetjem zakonodaje, da se zagotovi učinkovit dostop do pravičnih postopkov za določanje statusa in varstvo pravic;

· vzpostavitev enotnega sistema za analiziranje migracij;

· nadaljnja krepitev državne komisije za migracijska vprašanja; razvoj programov za spodbujanje prostovoljnega vračanja ogroženih migrantov;

· nadaljnje učinkovito izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Gruzijo ter razvoj mehanizmov za boj proti nedovoljenim migracijam;

· oblikovanje in izvajanje celovitega napotitvenega mehanizma za vračanje in ponovno integracijo, da se omogoči ponovna integracija gruzijskih državljanov in okrepijo operativne zmogljivosti državnih organov, pristojnih za migrante, ki se vračajo, tudi centra za mobilnost;

· vzpostavitev centra za začasno namestitev migrantov z neurejenim statusom in zagotavljanje njegove operativne zmogljivosti;

· nadaljnja organizacija stalnih, ciljno usmerjenih kampanj obveščanja o mobilnosti in migracijah v Evropsko unijo, vključno z obveščanjem o pravicah in obveznostih migrantov, pravilih, ki urejajo njihov dostop do trga dela EU (tudi prek portala EU o priseljevanju), ter odgovornosti za morebitne zlorabe pravic v okviru brezvizumskega režima;

Upravljanje meja

· priprava večletne strategije integriranega upravljanja meja in pripadajočega akcijskega načrta za obdobje po letu 2013;

· postopno opuščanje uporabe gruzijskih nebiometričnih potnih listov v skladu z akcijskim načrtom za liberalizacijo vizumskega režima;

· vzdrževanje visoke ravni mejnih kontrol in nadzora meja ter razvoj učinkovitega sodelovanja med državnimi organi; 

· okrepitev prizadevanj za nadaljnji razvoj okolju prijaznih zmogljivosti za upravljanje meja na podlagi celovite ocene potreb; 

· nadaljnji razvoj programov usposabljanja za mejne policiste, carinike in druge uradnike, ki sodelujejo pri upravljanju in nadzoru meje;

Boj proti organiziranemu kriminalu

· okrepitev prizadevanj za učinkovito izvajanje akcijskega načrta 2013–2014 o boju proti trgovini z ljudmi; povečanje zmogljivosti državnih organov za proaktivno odkrivanje in učinkovito preiskovanje primerov trgovine z ljudmi;

· nadaljnja prizadevanja na področju preprečevanja in boja proti organiziranemu kriminalu ter

· okrepitev prizadevanj za vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima;

· nadaljnji razvoj sodelovanja med organi odkrivanja, preiskovanja in pregona držav članic EU in Gruzije za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu, med drugim s sklenitvijo sporazuma o sodelovanju z Europolom; 

Boj proti prepovedanim drogam

· izvajanje nacionalne strategije za boj proti drogam in akcijskega načrta za obdobje 2014–2015 ter preučitev podaljšanja njegove veljavnosti po letu 2015;

· nadaljnje zagotavljanje uravnoteženega in enotnega pristopa k vprašanjem, povezanim z drogami, za lažje soočanje z zdravstvenimi in socialnimi posledicami zlorabe drog, učinkovitejše preprečevanje ter prizadevanja za zmanjšanje ponudbe prepovedanih drog, trgovine z njimi in povpraševanja po njih;

· okrepitev institucionalnih struktur za boj proti prepovedanim drogam;

· nadaljnji redni dialog okviru dialoga o drogah, ki poteka pod okriljem vzhodnega partnerstva;

· nadaljnji razvoj sodelovanja in izmenjave informacij, tudi z nadaljnjim sodelovanjem z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami;

Pravno sodelovanje

· okrepitev pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah s pristopom k večstranskim konvencijam o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah in izvajanjem teh konvencij; pri tem gre predvsem za konvencije haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju pravosodnega sodelovanja ter zaščite otrok, zlasti za konvencijo iz leta 1965 o vročitvi sodnih in zunajsodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, konvencijo iz leta 1970 o pridobivanju dokazov v tujini v civilnih ali gospodarskih zadevah ter konvencijo iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok;

· okrepitev pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah s pristopom k ustreznim konvencijam, zlasti konvencijam Sveta Evrope, in njihovim izvajanjem;

· vzpostavitev tesnejšega sodelovanja z Eurojustom, med drugim s preučitvijo sklenitve sporazuma o operativnem sodelovanju;

2.4       Trgovina in z njo povezane zadeve

Blagovna menjava

Pogodbenici sodelujeta pri pripravi ustreznega izvajanja določb o dostopu do trga za blago iz predvidenega pridružitvenega sporazuma, zlasti s skupnimi posvetovanji z namenom:

· večje diverzifikacije gruzijske izvozne strukture;

· dodatnih izboljšav na področju trgovinske statistike;

· tesnega sodelovanja z namenom učinkovite uporabe mehanizma za preprečevanje izogibanja;

· zagotavljanja, da v času pred začetkom veljavnosti Sporazuma in po njem ne pride do povečanja trenutno veljavnih uvoznih dajatev v trgovini med pogodbenicama (klavzula o mirovanju);

· pomoči Gruziji pri pripravi in izvajanju morebiti predvidene zakonodaje o dostopu do trga ali drugih povezanih vprašanjih (tj. trgovinska sredstva);

· izmenjave informacij o razvoju na področju dostopa do trga in politiki na tem področju.

Tehnični predpisi, standardizacija in pripadajoča infrastruktura

Pogodbenici sodelujeta na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in ugotavljanja skladnosti za doseganje postopnega približevanja teh sistemov ustreznim sistemom EU, kot je predvideno v pridružitvenem sporazumu. Sodelovanje vključuje:

· razvoj predpisov, ki naj bi jih Gruzija v skladu z zavezami iz strategije o tehničnih ovirah v trgovini začela izvajati še pred začetkom veljavnosti pridružitvenega sporazuma;

· razvoj infrastrukture za upravljanje standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in ugotavljanja skladnosti;

· pospeševanje priprave zainteresiranih strani, tudi gospodarskih subjektov, na izvajanje usklajene zakonodaje in njihovega prilagajanja temu izvajanju;

· izvajanje strategije za nadzor trga;

· na področju nadzora trga: krepitev upravnih zmogljivosti pristojnih gruzijskih državnih institucij in organov za nadzor trga;

· nadaljnje usposabljanje osebja za upravljanje pristojnih državnih organov in agencij;

· izmenjavo informacij o vseh pomembnih vidikih gruzijske strategije o tehničnih ovirah v trgovini in strategije za nadzor trga, po potrebi vključno z roki;

· pripravo Gruzije za ustvarjanje pogojev za sklenitev sporazuma o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ki zajema enega ali več sektorjev, kot je predvideno v pridružitvenem sporazumu ter v skladu s povezanim obsežnim načrtom institucionalne reforme, ki vključuje zakonodajne reforme;

· izmenjavo informacij o drugih pomembnih dogodkih na področju tehničnih ovir v trgovini, tj. povezanih s sprejetjem mednarodnih standardov ali prevzemanjem izdelkov, ki niso v skladu z mednarodnimi standardi, na svojem trgu.

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

Pogodbenici sodelujeta pri pripravi približevanja gruzijskih sanitarnih in fitosanitarnih standardov za živila in krmo, zdravje rastlin ter zdravje in dobro počutje živali ter predpisov in praks na tem področju standardom, predpisom in praksam EU, kakor je določeno v ustreznih prilogah k predvidenemu pridružitvenem sporazumu. Sodelovanje vključuje:

· dokončanje izvajanja trenutne gruzijske strategije za varnost hrane in programa približevanja predpisov na tem področju, zlasti pri izvajanju kodeksa o varnosti hrane in postopno sprejetje izvedbene horizontalne zakonodaje;

· določitev sektorskih prednostnih nalog in pregled trenutne gruzijske strategije za varnost hrane, da se zajamejo vsa področja iz ustreznih prilog predvidenega pridružitvenega sporazuma. To vključuje sektorsko zakonodajo glede na gospodarske prednostne naloge Gruzije;

· zagotavljanje, da veterinarske in fitosanitarne preglede ter nadzor varnosti hrane na mejnih kontrolnih točkah izvaja pristojni organ;

· nadaljnje strokovno svetovanje in pomoč Gruziji pri pripravi in izvajanju zakonodaje, vključno z usposabljanjem ustreznega osebja, krepitvijo zmogljivosti pristojnega organa in podporo izboljšanju laboratorijskih zmogljivosti v skladu z zahtevami EU;

· pripravo na vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja za hrano in krmo, zdravje živali in zdravstveno varstvo rastlin;

· organizacijo kampanj obveščanja skupaj z zadevnimi agencijami, podjetji in nevladnimi organizacijami o zahtevah za dostop do trga EU, pa tudi v sodelovanju s civilno družbo o pomembnih potrošniških vidikih varnosti hrane in krme;

· pospeševanje priprave gruzijskih podjetij na izvajanje usklajene zakonodaje in njihovega prilagajanja temu izvajanju;

Olajševanje carinskih postopkov in trgovine

Pogodbenici sodelujeta pri pripravi na približevanje pravnemu redu EU in mednarodnim standardom, navedenim v ustrezni prilogi k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu, zlasti z:

· približevanjem gruzijskega sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov sistemu EU z možnostjo vzajemnega priznavanja v skladu s pridružitvenim sporazumom;

· nadaljnjo modernizacijo gruzijskih carinskih organov;

· nadaljnjo poenostavitvijo in modernizacijo carinskih postopkov;

· pomočjo Gruziji pri njenem pristopu h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku in pripravi časovnega načrta v ta namen;

· sodelovanjem pri carinskem nadzoru, ki temelji na oceni tveganja, in izmenjavo pomembnih informacij, ki prispevajo k boljšemu obvladovanju tveganja in varnosti dobavnih verig, olajševanju zakonite trgovine ter varnosti uvoženega ali izvoženega blaga ali blaga v tranzitu;

· krepitvijo dialoga o boju proti goljufijam za preprečitev nezakonite trgovine, vključno s trošarinskimi izdelki, zlasti prek okrepljenega sodelovanja v okviru Protokola o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah;

· približevanjem gruzijske zakonodaje o carinskem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine pravnemu redu EU v skladu s predvidenim pridružitvenim sporazumom;

Pravila o poreklu

Pogodbenici sodelujeta pri pripravi na izvajanje pravil o poreklu, ki naj bi ju uporabljali v skladu ustreznim protokolom k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu, zlasti s:

· pomočjo Gruziji pri pristopu k Regionalni konvenciji o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu, potem ko se sprejme ustrezna odločitev;

· dokončanjem prenosa pristojnosti za izdajanje potrdil o gibanju blaga EUR.1 in preverjanja na gruzijske carinske organe;

· usposabljanjem gruzijskih carinskih organov o izdajanju potrdil in preverjanju preferencialnega porekla;

Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje

Pogodbenici nadaljujeta dialog o ustanavljanju, trgovini s storitvami in elektronskem poslovanju na podlagi določb predvidenega pridružitvenega sporazuma. Poleg tega se pripravita na izvajanje obveznosti na področjih storitev v skladu z ustreznimi prilogami k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu. V ta namen sodelujeta z namenom:

· da zagotovita ustrezno usposabljanje in krepitev ustrezne upravne zmogljivosti za obvladovanje načrtovanega približevanja zakonodaje;

· razprave o področjih, na katerih bi bilo treba zagotoviti takšno usposabljanje in krepitev zmogljivosti, med drugim zmogljivosti za prevajanje iz angleščine in vanjo ter tehnično pomoč;

· da zagotovita redno izmenjavo informacij v zvezi s predvideno ali tekočo pripravo zakonodaje na področjih, izbranih za približevanje, in vodita dialog v ta namen.

Tekoča plačila in pretok kapitala

Pogodbenici nadaljujeta dialog o pretoku kapitala in plačilnem prometu, zlasti z namenom spremljanja izpolnjevanja vseh obstoječih obveznosti in priprave na izvajanje predvidenega pridružitvenega sporazuma. 

Javna naročila

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah Gruzije na izvajanje poglavja o javnih naročilih predvidenega pridružitvenega sporazuma in s tem povezanih reform. Priprave vključujejo:

· začetek priprave celovitega načrta v skladu s pridružitvenim sporazumom, ki zajema natančne in pravočasne informacije o razvoju gruzijske zakonodaje, zlasti o pripravi zakonodaje, ki vpliva na politiko javnih naročil in njeno izvrševanje.

Pravice intelektualne lastnine

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah Gruzije na približevanje pravnemu redu EU in mednarodnim standardom o varstvu intelektualne lastnine, kot je določeno v predvidenem pridružitvenem sporazumu. Priprave vključujejo:

· zagotavljanje visoke stopnje zaščite pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic iz obeh pogodbenic ter sprejetje ukrepov za uveljavljanje teh pravic;

· krepitev zmogljivosti ustreznih vladnih organov ali izvajalskih agencij, tudi gruzijskih carinskih organov, za uveljavljanje pravic in redno poročanje o razvoju upravne zmogljivosti;

· zagotavljanje ustreznega delovanja pravosodnega sistema, da se imetnikom pravic zagotovi dostop do sodnega varstva ter da so sankcije na voljo in se tudi dejansko izvajajo;

· zagotavljanje pravilnega delovanja ustreznih institucionalnih struktur ter uradov za varstvo pravic industrijske lastnine in varstvo avtorskih pravic in organizacij za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic; razširitev sodelovanja z organi in panožnimi združenji tretjih držav;

· sprejetje ukrepov za ozaveščanje javnosti na področju varstva intelektualne in industrijske lastnine ter zagotavljanje učinkovitega dialoga z imetniki pravic;

· sprejetje učinkovitih ukrepov proti ponarejanju in piratstvu ter učinkovito izvajanje izvedbenih predpisov in sankcij za kršitve pravic intelektualne lastnine ter redna priprava statističnih podatkov in pomembnih informacij v zvezi z dejavnostmi uveljavljanja, ki si jih izmenjata pogodbenici.

Konkurenca

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah na izvajanje poglavja o konkurenci predvidenega pridružitvenega sporazuma in s tem povezanih reform. Priprave vključujejo:

· zagotavljanje, da institucionalni okvir in ustrezne upravne zmogljivosti Gruzije jamčijo učinkovito izvajanje zadevne zakonodaje;

· krepitev dialoga o izkušnjah pri izvrševanju zakonodaje na tem področju, pa tudi o drugih zakonodajnih spremembah, povezanih s konkurenco.

Preglednost

Pogodbenici namenjata posebno pozornost sodelovanju pri:

· pripravi na izvajanje obveznosti na področju preglednosti pri oblikovanju trgovinskih politik in preučitvi potrebnih mehanizmov, ki bi jih bilo treba vzpostaviti v ta namen;

· razpravi o dobri praksi na področju preglednega oblikovanja trgovinskih politik in s tem povezanih izkušnjah;

· izmenjavi informacij in zagotavljanju ustreznega usposabljanja, tudi o mehanizmih obveščanja in posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi;

· izvedbi seminarjev in drugih dogodkov za širšo javnost, katerih namen je pojasniti izvajanje predvidenega pridružitvenega sporazuma in procesa približevanja.

Trgovina in trajnostni razvoj

Pogodbenici vodita dialog o vprašanjih iz poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju predvidenega pridružitvenega sporazuma, zlasti z:

· izmenjavo informacij o izvajanju zakonika o delovnih razmerjih in izvajanjem obveznosti v zvezi s trajnostnim razvojem;

· razpravo o prihodnjem izvajanju obveznosti iz tega poglavja v zvezi z udeležbo zainteresiranih strani in dialogom s civilno družbo;

· izmenjavo dobre prakse in relevantnih izkušenj na tem področju.

· Pogodbenici upoštevata, da so za izvajanje poglavja „Trgovina in trajnostni razvoj“ zelo pomembne prednostne naloge na področju pravic sindikatov in temeljnih delovnih standardov iz oddelka 2.1 ter prva prednostna naloga iz oddelka 2.6, zato bi jih bilo treba obravnavati v povezavi s tem delom pridružitvenega sporazuma.

2.5       Gospodarsko sodelovanje

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da Gruzijo podpreta pri vzpostavitvi v celoti delujočega tržnega gospodarstva ter postopnem približevanju njenih politik politikam EU v skladu z vodilnimi načeli makroekonomske stabilnosti, zdravih javnih financ, trdnega finančnega sistema ter vzdržne plačilne bilance; to sodelovanje zajema zlasti:

· razvoj zmogljivosti Gruzije na področju makroekonomskih napovedi, vključno z izboljšanjem metodologije, ki se uporablja za pripravo scenarijev razvoja, spremljanje ekonomskih procesov ter izboljšanje kakovosti analize dejavnikov učinka itd. z izmenjavo informacij o dobrih praksah;

· okrepitev neodvisnosti Narodne banke Gruzije, tudi s pregledom zakonodaje o centralni banki v skladu z dobro prakso EU, med drugim s podporo strokovnega znanja in izkušenj EU, tudi Evropske centralne banke;

· delitev izkušenj EU, tudi Evropske centralne banke, o monetarni politiki, politiki deviznih tečajev ter politiki na področju nadzora in regulacije finančnega in bančnega sektorja, ter pomoč pri razvoju in krepitvi zmogljivosti Gruzije na teh področjih;

· zagotavljanje vzdržnosti in upravljanja javnih financ z izvajanjem davčnih reform in reform na področju odhodkov;

· zagotavljanje odprtih, konkurenčnih in preglednih privatizacijskih pravil in postopkov ter njihovega izvajanja.

Notranji nadzor javnih financ in zunanja revizija

Pogodbenici si s sodelovanjem prizadevata za razvoj notranjega nadzora javnih financ in zunanje revizije, in sicer z:

· nadaljnjim izboljševanjem sistema notranjega nadzora v okviru decentraliziranega upravljanja v državnih organih, vključno s funkcionalno neodvisnimi notranjimi revizijami, in sicer z usklajevanjem s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi in metodologijami ter dobro prakso EU;

· nadaljnjim razvojem zunanje revizije v okviru računskega sodišča v skladu s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi (INTOSAI);

· učinkovitim sodelovanjem s pristojnimi institucijami in organi EU ter pomočjo tem institucijam in organom, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki se nanašajo na upravljanje sredstev EU in nadzor nad njimi, v skladu z ustreznimi pravili in postopki;

Davčna ureditev

Pogodbenici razširita in okrepita sodelovanje za izboljšanje in razvoj gruzijskega davčnega sistema in davčne uprave na podlagi standardov EU in mednarodnih standardov ter za pripravo na postopno približevanje pravnemu redu EU in mednarodnim instrumentom iz ustrezne priloge predvidenega pridružitvenega sporazuma, zlasti z:

· izboljševanjem in poenostavitvijo davčne zakonodaje;

· izboljševanjem mednarodnega davčnega sodelovanja, da se izboljša dobro upravljanje na davčnem področju, tj. spodbujanjem načel preglednosti, izmenjave informacij in poštene davčne konkurence;

· izboljševanjem zmogljivosti davčne uprave, zlasti s prehodom na sistem davčnega nadzora in revizije, ki je bolje usmerjen in temelji na oceni tveganja;

· ukrepi za uskladitev politik na področju preprečevanja goljufij in tihotapljenja trošarinskih izdelkov ter boja proti njim;

· razvojem sodelovanja z davčnimi upravami držav članic EU z izmenjavo novih izkušenj in trendov na področju obdavčenja;

Statistika

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah na približevanje pravnemu redu EU na področju statistike, zlasti z:

· izvedbo popisa prebivalstva, ki vključuje kmetijsko komponento;

· revizijo statistične zakonodaje, da se vloga Geostata, struktura upravljanja in mehanizem poročanja okrepijo v skladu z mednarodnimi standardi in dobro prakso EU;

· razvojem nacionalne nomenklature gospodarskih dejavnosti v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v Evropski uniji (NACE Rev. 2) do konca leta 2014;

· izboljšanjem razširjanja statističnih podatkov.

2.6       Sodelovanje na drugih področjih

Promet

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah na izvajanje pravnega reda EU v vseh vrstah prevoza, navedenih v ustreznih prilogah k predvidenemu pridružitvenem sporazumu ter da bi skupaj podprli Gruzijo pri:

· pospešitvi prizadevanj za prenos pravnega reda EU na področju letalstva v gruzijsko zakonodajo, da se v celoti izkoristi sporazum o skupnem zračnem prostoru med EU in Gruzijo;

· dejavnostih za povečanje varnosti v letalstvu;

· prizadevanjih za popolno uveljavitev digitalnega tahografa;

· razvoju infrastrukture, zlasti z izvajanjem prednostnih projektov za razvoj prometnega omrežja vzhodnega partnerstva.

Sodelovanje na področju energetike

Pogodbenici sodelujeta, da bi:

· zaključili pogajanja o formalnem pristopu Gruzije k Energetski skupnosti kot pogodbenice v skladu s pridružitvenim sporazumom;

· sprejeli ukrepe za integracijo gruzijskega energetskega trga z energetskim trgom EU in okrepili energetsko varnost in regulativno zbliževanje Gruzije z izvajanjem ustrezne zakonodaje EU, ki se uporablja za Gruzijo, v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma in članstva v Energetski skupnosti, ter v skladu s časovnim načrtom, ki je bil dogovorjen z Gruzijo v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti;

· okrepili gruzijsko energetsko infrastrukturo, omrežja in medsebojne povezave, zlasti z:

– v zvezi z električno energijo: nadaljnjim izvajanjem projekta „Prenosno omrežje črnomorskega območja“, tudi z začetkom delovanja 400-kilovoltne povezave Gruzija (Akhaltsikhe) – Turčija (Borchkha), krepitvijo medsebojnih povezav z Azerbajdžanom in Armenijo ter krepitvijo gruzijskega prenosnega omrežja;

– v zvezi z zemeljskim plinom: lajšanjem izgradnje zakavkaškega plinovoda na gruzijskem ozemlju;

· izboljšanjem energetske učinkovitosti in razvojem uporabe obnovljivih virov energije v Gruziji v skladu s pridružitvenim sporazumom.

Okolje in podnebne spremembe

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah na izvajanje pravnega reda EU in mednarodnih standardov, zlasti s:

· celovitim izvajanjem gruzijskega nacionalnega okoljskega akcijskega načrta za obdobje 2012–2016;

· začetkom priprav na sprejetje in izvajanje nacionalne zakonodaje ter imenovanjem pristojnih organov na področjih presoje vplivov na okolje, strateške presoje vplivov na okolje, politik na področju odpadkov (med drugim: ravnanja z odpadki, odlaganja odpadkov na odlagališčih, ravnanja z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, opredelitve in klasifikacije objektov za ravnanje z odpadki ter čiščenja komunalne odpadne vode), vodne politike in upravljanja naravnih virov (vključno s kakovostjo vode, namenjene za prehrano ljudi), biotske raznovrstnosti (vključno z ohranjanjem prosto živečih ptic, ohranjanjem naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst), razvoja skladne metode zbiranja okoljskih podatkov po različnih ministrstvih v okviru skupnega okoljskega informacijskega sistema (SEIS) ter dostopa javnosti do okoljskih informacij;

· sprejetjem in izvajanjem gruzijske nacionalne strategije o biotski raznovrstnosti in akcijskega načrta za njeno izvajanje v obdobju 2014–2020;

· celovitim izvajanjem Aarhuške in Rotterdamske konvencije ter pripravo načrta za ratifikacijo in izvajanje konvencije iz Espooja in Göteborškega protokola;

· krepitvijo dialoga o podnebnih spremembah s ciljem priprave in podpisa novega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah;

· oblikovanjem strateškega načrta ter razvojem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje;

· približevanjem zakonodaje pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom v skladu s predvidenim pridružitvenim sporazumom.

Civilna zaščita

Pogodbenici sodelujeta, da:

· zagotovita učinkovito stalno komunikacijo (24 ur na dan), vključno z izmenjavo zgodnjih opozoril in informacij o izrednih razmerah večjega obsega, ki zadevajo EU in Gruzijo ter tretje države, v katerih pogodbenici sodelujeta pri odpravi posledic nesreč;

· omogočita medsebojno pomoč v izrednih razmerah, kot je primerno in glede na razpoložljivost zadostnih virov;

· spodbujata sprejetje in izvajanje smernic EU o podpori države gostiteljice;

· izboljšata bazo znanja o nevarnostih nesreč s krepitvijo sodelovanja v zvezi z dostopnostjo in primerljivostjo podatkov;

· napredujeta pri razvoju presoje in kartiranja nevarnosti nesreč na državni ravni ter po potrebi podpirata razvoj elektronskega atlasa regionalnega tveganja in zagotovita njegovo učinkovito uporabo na nacionalni ravni;

· začneta s širitvijo Evropskega poplavnega opozorilnega sistema (EFAS) na Gruzijo v sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije;

· izboljšujeta preprečevanje industrijskih ali naravnih in tehnoloških nesreč (t. i. nesreč „natech“);

· začneta dialog o političnih vidikih preprečevanja nesreč ter pripravljenosti in odziva nanje z izmenjavo dobrih praks, skupnim usposabljanjem, vajami, študijskimi obiski, delavnicami in srečanji za izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri dejanskem posredovanju v izrednih razmerah in vajah;

Industrijska in podjetniška politika

Pogodbenici sodelujeta za izboljšanje poslovnega in regulativnega okolja, zlasti za mala in srednja podjetja, vključno z mikropodjetji, zlasti s:

· sodelovanjem Gruzije pri oceni pobude „Small Business Act“ za Evropo, vključno z izvajanjem pri tem izdanih priporočil, in dejavno sodelovanje Gruzije pri povezanih projektih za krepitev konkurenčnosti malih in srednjih podjetij;

· nadaljnjim razvojem inovacijske politike, vključno z dostopom do finančnih sredstev za zagonska podjetja in izmenjavo informacij o komercializaciji rezultatov raziskav;

· dialogom o rudarstvu in trgovini s surovinami;

· sodelovanjem na področju varnosti in trajnostnega razvoja rudarstva;

· pripravo in prilagoditvijo gruzijskega industrijskega sektorja na pravila poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, da se okrepi in posodobi industrijska proizvodnja.

Turizem

Pogodbenici sodelujeta, da:

· bolje izkoristita redni dialog za poglobitev sodelovanja in razpravo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti;

·  okrepita razvoj konkurenčnega in trajnostnega turizma;

· spodbudita in razvijata turistične tokove, produkte in trge, infrastrukturo, človeške vire, institucionalne strukture ter učinkovite politike;

· nadaljujeta z izmenjavo dobre prakse ter znanja, usposabljanja in izobraževanja na področju turizma.

Pravo gospodarskih družb, računovodstvo, revizija in upravljanje podjetij

Pogodbenici sodelujeta pri pripravi Gruzije na približevanje pravnemu redu EU in mednarodnim instrumentom, navedenim v ustrezni prilogi k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu, zlasti pri prizadevanjih Gruzije za boljši izkoristek rednega dialoga za poglobitev sodelovanja in razpravo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti;

·  razvoj upravne zmogljivosti zadevnih državnih institucij;

· poenostavitev pravil in postopkov za registracijo pravnih oseb, vključno s podjetji, in fizičnih oseb, vključno s podjetniki, za ustanovitev in likvidacijo podjetij;

· uvedba ustreznih mednarodnih revizijskih standardov na nacionalni ravni ter spodbujanje njihove uporabe za vse družbe, ki kotirajo na borzi, na nacionalni ravni;

· zagotavljanje pravočasnih, relevantnih in natančnih informacij o stanju in razvoju veljavne gruzijske zakonodaje in njene skladnosti s pravnim redom EU (v skladu z obliko, o kateri se pogodbenici dogovorita v prvih letih uporabe pridružitvenega načrta in v skladu z dogovorjenimi roki v okviru pridružitvenega sporazuma) ter vnaprejšnja izmenjava pomembnih informacij o vzpostavitvi institucij in krepitvi zmogljivosti, ki sta potrebni za približevanje pravnemu redu EU;

· opredelitev področij, na katerih bi bilo treba zagotoviti usposabljanje in krepitev zmogljivosti.

Finančne storitve

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah Gruzije na približevanje zadevnih predpisov pravnim aktom EU, ki so navedeni v ustrezni prilogi k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu, in mednarodnim standardom, navedenim v ustreznem členu sporazuma o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine. Priprave vključujejo:

·  izboljšanje upravne zmogljivosti nadzornih organov v skladu z zadevnimi pravnimi akti EU;

· vzpostavitev stikov in izmenjavo informacij s finančnimi nadzorniki EU v skladu s pridružitvenim sporazumom;

· razvoj nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, zlasti z izvajanjem ustrezne zakonodaje EU o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma; okrepitev sodelovanje s Projektno skupino za finančno ukrepanje, Svetom Evrope, odborom MONEYVAL in zadevnimi organi v državah članicah EU ter podpis memorandumov o soglasju med finančnimi obveščevalnimi organi Gruzije in držav članic EU;

· zagotavljanje pravočasnih, relevantnih in natančnih informacij o stanju in razvoju veljavne gruzijske zakonodaje in njene skladnosti s pravnim redom EU (v skladu z obliko, o kateri se pogodbenici dogovorita v prvih letih uporabe pridružitvenega načrta in v skladu z dogovorjenimi roki v okviru pridružitvenega sporazuma) ter vnaprejšnja izmenjava pomembnih informacij o vzpostavitvi institucij in krepitvi zmogljivosti, ki sta potrebni za približevanje pravnemu redu EU; 

· opredelitev področij, na katerih bi bilo treba zagotoviti usposabljanje in krepitev zmogljivosti.

Sodelovanje na področju informacijske družbe

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah na izvajanje pravnih aktov EU, navedenih v ustreznih prilogah k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu, in podpirata Gruzijo pri:

· prizadevanjih za približevanje zakonodaje na področju elektronskih komunikacij pravnemu redu EU;

· dejavnostih za krepitev neodvisnosti in upravne zmogljivosti nacionalnega regulatorja na področju komunikacij, da se zagotovi njegova zmožnost za sprejemanje ustreznih regulativnih ukrepov ter uveljavljanje lastnih odločitev in vseh veljavnih predpisov ter da se zagotovi lojalna konkurenca na trgih;

· krepitvi sektorja z izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi z izvajanjem pobude „Evropska digitalna agenda“ v okviru strategije Evropa 2020.

Kmetijstvo in razvoj podeželja

Pogodbenici sodelujeta pri:

· pospeševanju postopnega sprejemanja tržnih standardov za kmetijske proizvode, da bi spodbudili večjo varnost hrane in izvajanje shem kakovosti;

· povečevanju konkurenčnosti kmetijske proizvodnje s spodbujanjem ekonomij obsega prek tržno usmerjenih kmetijskih zadrug, razvojem sistemov svetovanja in širitve za povečanje proizvodnje in izvoza ter olajšanjem dostopa do sprejemljivih kreditov in finančnih sredstev za kmetijstvo;

· modernizaciji institucij, pristojnih za razvoj kmetijstva, med drugim s sodelovanjem vseh zadevnih zainteresiranih strani v sektorju;

· postopnem približevanju učinkovitim politikam za razvoj kmetijstva in podeželja na podlagi preizkušenih modelov EU.

Ribiška in pomorska politika

Pogodbenici sodelujeta pri:

· poglabljanju sodelovanja in prizadevanjih za trajnosten ribolov v Črnem morju v dvostranskem in večstranskem okviru, in sicer na podlagi ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva;

· krepitvi znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da bi zagotovili zmogljivosti za nadzor ribolova ter oceno staležev morskih virov in morskega okolja;

· spodbujanju celostnega pristopa k pomorskim zadevam, zlasti s prispevanjem k razvoju medsektorskih pobud v vzajemno korist različnih pomorskih sektorjev in/ali sektorskih politik;  ustanovitvi medinstitucionalne delovne skupine za (integrirane) pomorske zadeve, sestavljene iz predstavnikov zadevnih ministrstev in služb, ter opredeljevanju področij skupnega interesa za prihodnje sodelovanje na območju Črnega morja v okviru integrirane pomorske politike EU.

Sodelovanje na področju raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij

Pogodbenici sodelujeta pri:

· omogočanju lažjega vključevanja Gruzije v evropski raziskovalni prostor (ERA);

· spodbujanju udeležbe Gruzije v programu Obzorje 2020;

· krepitvi človeških, materialnih in institucionalnih virov za povečanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti;

· krepitvi sodelovanja Gruzije pri ukrepih Marie Sklodowske-Curie.

Potrošniška politika

Ob upoštevanju priprave na izvajanje pravnega reda EU in mednarodnih instrumentov, navedenih v ustrezni prilogi predvidenega pridružitvenega sporazuma, pogodbenici sodelujeta pri:

· krepitvi varstva potrošnikov v Gruziji, zlasti z usposabljanjem vladnih uradnikov in drugih predstavnikov interesov potrošnikov o približevanju zakonodaji EU in njenem izvajanju.

Zaposlovanje, socialna politika in enake možnosti

Pogodbenici si s sodelovanjem prizadevata za:

· pripravo na izvajanje pravnega reda EU na področju zdravja in varnosti pri delu, delovne zakonodaje in delovnih pogojev ter enakosti spolov in boja proti diskriminaciji, kot je navedeno v ustreznih prilogah predvidenega pridružitvenega sporazuma, zlasti:

– vzpostavitev učinkovitega sistema delovne inšpekcije v skladu s standardi MOD, da se zagotovijo upravne in izvršne zmogljivosti na področju zdravja in varnosti pri delu ter delovne zakonodaje, in krepitev zadevnih pravosodnih organov;

– krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev (npr. usposabljanje na področju zakonodaje in standardov EU na področju zdravja in varnosti ter delovne zakonodaje);

· razvoj strateškega pristopa k zaposlovanju, katerega cilj so številčnejša in boljša delovna mesta z dostojnimi delovnimi pogoji, večja skladnost med kvalifikacijami in ponudbo delovnih mest na trgu dela ter spodbujanje aktivnih ukrepov na trgu dela in učinkovitih služb za zaposlovanje;

· krepitev zmogljivosti uprave, pristojne za razvoj in izvajanje zaposlovalnih in socialnih politik, predvsem služb za zaposlovanje in socialno varstvo; izboljšanje ravni socialne zaščite, med drugim z izvajanjem splošnega zdravstvenega varstva in pripadajočih programov zavarovanja, ter zagotavljanje učinkovitosti in finančne vzdržnosti sistemov socialne zaščite;

· spodbujanje socialnega dialoga s krepitvijo zmogljivosti socialnih partnerjev.

Javno zdravje

Pogodbenici si s sodelovanjem prizadevata za:

· podporo Gruziji pri pripravah na izvajanje pravnega reda EU na področju zdravja, kot je navedeno v ustreznih prilogah predvidenega pridružitvenega sporazuma, zlasti v zvezi z zakonodajo na področjih nadzora nad tobakom, kakovosti in varnosti snovi človeškega izvora (krvi, tkiv, organov in celic) ter nalezljivih bolezni;

· izmenjavo dobre prakse pri izvajanju Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika;

· krepitev pripravljenosti, usposabljanja in epidemiološkega nadzora nalezljivih bolezni, zlasti HIV/aidsa, tuberkuloze, spolno prenosljivih okužb ter hepatitisa C in B.

Sodelovanje na področju kulture

Pogodbenici:

· spodbujata izvajanje konvencije Unesca iz leta 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja;

· sodelujeta pri razvoju vključujoče kulturne politike v Gruziji in pri ohranjanju ter vrednotenju kulturne in naravne dediščine, da bi tako pospešili socialno-ekonomski razvoj;

· spodbujata sodelovanje gruzijskih kulturnih akterjev v programih sodelovanja na področju kulture, med drugim v programu Ustvarjalna Evropa.

Sodelovanje na področju avdiovizualne politike in medijev

Pogodbenici sodelujeta pri pripravah na izvajanje pravnih aktov EU, navedenih v ustreznih prilogah k predvidenemu pridružitvenemu sporazumu, in podpirata Gruzijo pri:

· prizadevanjih za krepitev neodvisnosti in strokovnosti medijev v skladu z ustreznimi evropskimi standardi ter približevanje avdiovizualne zakonodaje pravnemu redu EU, kot je določeno v pridružitvenem sporazumu, med drugim z izmenjavo stališč o avdiovizualni politiki in zadevnih mednarodnih standardih, vključno s sodelovanjem v boju proti rasizmu in ksenofobiji;

· izmenjavi dobrih praks na področju svobode in pluralnosti medijev, dekriminalizacije obrekovanja, zaščite novinarskih virov ter vidikov kulturne raznolikosti v medijih z rednim dialogom;

· krepitvi zmogljivosti in neodvisnosti regulativnih organov/teles, pristojnih za medije.

Regionalni razvoj in regionalno sodelovanje

Pogodbenici sodelujeta v okviru politik regionalnega razvoja in podpirata prizadevanja Gruzije za:

· pripravo državnega strateškega programa regionalnega razvoja za obdobje 2015–2017 z namenom izvajanja učinkovite politike na več ravneh, med drugim z medinstitucionalnim usklajevanjem;

· pripravo akcijskih načrtov za učinkovito izvajanje regionalno specifičnih razvojnih strategij, ki so bile sprejete septembra 2013;

· usposabljanje centralnih in lokalnih uprav o politikah regionalnega razvoja za nadaljnje izvajanje in spremljanje programov v regijah;

· intenzivnejše vključevanje lokalnih zainteresiranih strani in utrjevanje partnerstva med vsemi stranmi, vključenimi v regionalni razvoj;

· spodbujanje krepitve regionalnih in medregionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij v Gruziji.

[1]               Nekatera od teh priporočil so že upoštevana v pridružitvenem načrtu.

[2]               Poročilo posebnega svetovalca EU za ustavne in pravne reforme ter človekove pravice v Gruziji Thomasa Hammarberga „Georgia in Transition – Report on the human rights dimension: background, steps taken and remaining challenges. Assessment and recommendations“ (Gruzija v prehodu – poročilo o razsežnosti človekovih pravic: ozadje, sprejeti ukrepi in preostali izzivi. Ocena in priporočila), september 2013.