OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Priloženi predlog je pravni akt za odobritev podpisa in začasne uporabe Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

Ker je Evropska skupnost za atomsko energijo (ESAE) pogodbenica navedenega sporazuma, se za navedeni sporazum, ki ga Komisija podpiše in sklene v imenu ESAE, uporablja ločen postopek.

Odnosi med Evropsko unijo (EU) in Gruzijo trenutno temeljijo na Sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki je začel veljati julija leta 1999. Svet je 10. maja 2010 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja za nov celovit in ambiciozen pridružitveni sporazum, vključno z delom, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine.

Namen pridružitvenega sporazuma je pospešiti poglabljanje političnih in gospodarskih odnosov med Gruzijo in EU ter na izbranih področjih spodbuditi postopno gospodarsko vključitev Gruzije v notranji trg EU, zlasti z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.

Sporazum predstavlja konkreten način za izkoriščanje dinamike odnosov med EU in Gruzijo, osredotočen pa je na podporo glavnim reformam, oživitev gospodarstva in rast, upravljanje in medsektorsko sodelovanje.

Sporazum pomeni za Gruzijo tudi program reform ter temelji na celovitem programu usklajevanja zakonodaje Gruzije z normami in standardi EU, kateremu se lahko prilagodijo vse partnerice Gruzije in nanj osredotočijo svojo pomoč. Pomoč EU Gruziji se navezuje na program reform, kot izhaja iz Sporazuma. Za namene priprave in olajševanja izvajanja pridružitvenega sporazuma je bil pripravljen pridružitveni načrt.

EU in Gruzija sta po 14. krogu pogajanj v marcu 2013 zaključili pogajanja o pridružitvenem sporazumu. Pogajanja o poglobljenem in celovitem območju proste trgovine so bila zaključena julija 2013. EU in Gruzija sta 29. novembra 2013 parafirali besedilo pridružitvenega sporazuma, vključno z delom, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine.

V skladu s členom 429 pridružitvenega sporazuma je predvideno, da se bodo začasno uporabljali deli navedenega sporazuma. Začasna uporaba je predvidena z namenom, da se skupni gospodarski interesi in skupne vrednote ohranijo v ravnovesju, ter ob upoštevanju skupne želje EU in Gruzije, da začneta izvajati in uveljavljati ustrezne dele Sporazuma, da bi še pred sklenitvijo Sporazuma spodbudili predhodni učinek reform na vprašanja, povezana s posameznimi sektorji.

2.           REZULTATI POGAJANJ

Svet se je na vseh stopnjah pogajanj redno obveščalo in se posvetovalo z njim v okviru njegovih ustreznih delovnih skupin, zlasti Delovne skupine za Vzhodno Evropo in Srednjo Azijo (COEST) in Odbora za trgovinsko politiko (TPC). Komisija meni, da so bili cilji, ki jih je Svet določil v svojih pogajalskih smernicah, doseženi in da je osnutek pridružitvenega sporazuma sprejemljiv za Unijo.

Končno vsebino pridružitvenega sporazuma je mogoče povzeti na naslednji način:

Sporazum vzpostavlja pridružitveno razmerje med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani. To pomeni novo stopnjo v razvoju pogodbenih odnosov med EU in Gruzijo, ki je namenjena političnemu in gospodarskemu povezovanju ter omogoča nadaljnji razvoj odnosov.

Splošni cilji pridruževanja so osredotočeni na spodbujanje postopnega približevanja pogodbenic na podlagi skupnih vrednot; okrepljenega okvira za okrepljen politični dialog; spodbujanja, ohranjanja in krepitve miru in stabilnosti na regionalni in mednarodni ravni; spodbujanja sodelovanja, ki je namenjeno mirnemu reševanju sporov, spodbujanja Gruzije pri postopni gospodarski vključitvi izbranih področij v notranji trg EU; spodbujanja sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti z namenom okrepitve pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vzpostavitve pogojev za vedno tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

Splošna načela Sporazuma vključujejo poseben niz „bistvenih elementov“, ki jih morata spoštovati obe pogodbenici, sicer bi bili lahko sprejeti posebni ukrepi na podlagi Sporazuma, vključno z začasnim prenehanjem pravic in obveznosti. Ti elementi so spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so opredeljeni v ustreznih mednarodnih instrumentih; spoštovanje pravne države; spodbujanje spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti ter preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

Druga splošna načela Sporazuma se nanašajo na načela prostega tržnega gospodarstva, dobro upravljanje, boj proti korupciji, boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in terorizmu, spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovito večstransko sodelovanje.

Sporazum določa cilje okrepljenega političnega dialoga, ki spodbuja postopno zbliževanje stališč glede zunanje in varnostne politike. Nadalje navedeni sporazum določa dialog in sodelovanje na področju domačih reform, ki temeljita na skupnih načelih, kakor jih opredelita pogodbenici. Določeni so tudi krepitev dialoga na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno zunanjo in varnostno politiko, spodbujanje miru in mednarodne pravičnosti z izvajanjem Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča ter skupna prizadevanja za regionalno stabilnost, preprečevanje konfliktov, krizno upravljanje, preprečevanje terorizma, neširjenje orožja, razoroževanje in nadzor nad oborožitvijo. Pogodbenici si bosta zlasti prizadevali za mirno reševanje nerazrešenih sporov v regiji.

Na področju pravice, svobode in varnosti Sporazum posebno pozornost posveča pravni državi ter krepitvi sodnih institucij in praks. Sporazum določa okvir za sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja, varstva osebnih podatkov, pranja denarja, financiranja terorizma in boja proti drogam. Sporazum vsebuje določbe, ki se nanašajo na pretok oseb, vključno s ponovnim sprejemom, poenostavitev izdajanja vizumov in postopne ukrepe za vzpostavitev brezvizumskega režima, pod pogojem da so izpolnjeni ustrezni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost. Prav tako vsebuje zavezanost boju proti kriminalu, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim ter nadaljnjemu razvoju pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah ob polni uporabi zadevnih mednarodnih in dvostranskih pravnih aktov.

Pridružitveni sporazum določa tudi obsežno sektorsko sodelovanje, pri čemer se osredotoča na podporo glavnim reformam, oživitev gospodarstva in rast, upravljanje in sektorsko sodelovanje na 28 področjih, kot so: energetika, prevoz, varstvo okolja in njegovo spodbujanje, industrijsko sodelovanje ter sodelovanje med malimi in srednje velikimi podjetji, kmetijstvo in razvoj podeželja, socialne politike, pravosodje, sodelovanje civilne družbe, potrošniška politika, reforma javne uprave, izobraževanje, usposabljanje in mladi ter sodelovanje na področju kulture. Na vseh teh področjih se okrepljeno sodelovanje začne na podlagi trenutnih okvirov, tako dvostranskih kot tudi večstranskih, da bi dosegli bolj sistematičen dialog ter izmenjavo informacij in dobrih praks. Ključnega pomena za dele Sporazuma, ki se nanašajo na sektorsko sodelovanje, je celovit seznam postopnega usklajevanja s pravnim redom EU, kakor je določen v prilogah k temu sporazumu. Posebni programi za usklajevanje in izvajanje določenih delov pravnega reda EU s strani Gruzije bodo pomenili osrednjo točko tekočega sodelovanja ter jedro programa domačih reform in modernizacije Gruzije.

Sporazum vključuje posodobljen institucionalni okvir, ki obsega sodelovanje in forume za dialog. Predviden je Pridružitveni svet, pooblaščen za sprejemanje nekaterih odločitev, ki lahko svoje naloge prenese na Pridružitveni odbor, ki se tudi lahko sestane v posebni sestavi, da obravnava vprašanja, povezana s trgovino. Predvidena sta tudi foruma za civilno družbo in parlamentarno sodelovanje. Sporazum vsebuje tudi določbe o spremljanju, izpolnjevanju obveznosti in reševanju sporov (vključno s posebnimi določbami za vprašanja, povezana s trgovino).

Kar zadeva tisti del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, je Komisija dosegla svoj cilj iz pogajalskih smernic, da se odpravijo uvozne dajatve za praktično celotno trgovino, hkrati pa zagotovi močan zavezujoč okvir, da se prepovejo kakršni koli samovoljni ukrepi, ki bi omejevali trgovino, vključno z izvoznimi dajatvami in količinskimi omejitvami izvoza. Del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, vsebuje mehanizem za preprečevanje izogibanja, kar zadeva uvoz občutljivih kmetijskih proizvodov.

Kar zadeva tehnične ovire trgovini, bo Gruzija svoje tehnične predpise in standarde postopoma prilagodila tehničnim predpisom in standardom EU. Pogajanja za Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov se lahko začnejo, da se zagotovi, da bodo gruzijska zakonodaja in sistemi tržnega nadzora v določenih sektorjih skladni z zakonodajo in sistemi tržnega nadzora EU, tako da bo trgovina med pogodbenicama potekala pod enakimi pogoji kot med državami članicami EU.

Kar zadeva trgovino z živalmi, rastlinami in njihovimi proizvodi, bo poglobljeno in celovito območje proste trgovine omogočilo uskladitev gruzijske sanitarne in fitosanitarne zakonodaje ter zakonodaje s področja dobrega počutja živali s Sporazumom EU o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, navedeno pa bo posledično privedlo do nadaljnjega olajševanja trgovine. Poglobljeno in celovito območje proste trgovine bo omogočilo vzpostavitev mehanizma za hitro posvetovanje za reševanje trgovinskih nesoglasij v zvezi s Sporazumom o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, vključno s posebnim sistemom hitrega obveščanja in mehanizmom zgodnjega opozarjanja za veterinarske in fitosanitarne nujne primere.

Na podlagi sedanjega sodelovanja v carinskih zadevah Protokol o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah določa močnejši pravni okvir za zagotavljanje pravilne uporabe carinske zakonodaje in boja proti carinskim goljufijam.

Kar zadeva ustanavljanje poslovnih enot, poglobljeno in celovito območje proste trgovine z nekaterimi pridržki omogoča nacionalno obravnavo in obravnavo družb po načelu države z največjimi ugodnostmi. Kar zadeva trgovino s storitvami, poglobljeno in celovito območje proste trgovine predvideva širši dostop do trga, poleg možnosti za nadaljnjo liberalizacijo dostopa do trga, tudi kot posledico usklajevanja Gruzije s pravnim redom EU na področju finančnih, telekomunikacijskih storitev, storitev elektronskega poslovanja, poštnih in kurirskih storitev ter storitev mednarodnega pomorskega prevoza.

Poglobljeno in celovito območje proste trgovine bo zagotovilo visoko raven zaščite vseh kmetijskih geografskih označb EU, ne le tistih, ki se nanašajo na vina in žgane pijače, ter vseh novih proizvodov, dodanih na seznam zaščitenih geografskih označb. Ta sporazum vsebuje določbe Sporazuma o geografskih označbah med EU in Gruzijo, ki je začel veljati 1. aprila 2012, vključno z njegovimi prilogami. Predvideva mehanizem, ki omogoča popolno zaščito novih označb, ki bi se lahko dodale Sporazumu o geografskih označbah, preden začne veljati pridružitveni sporazum. Poleg tega del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine vsebuje določbe o avtorskih pravicah, vzorcih in modelih (tudi neregistriranih) ter patentih, ki dopolnjujejo in posodabljajo Sporazum TRIPS ter uveljavljajo pravice intelektualne lastnine na podlagi notranjih predpisov EU.

V smislu vključevanja trgov za javna naročila bo del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, po prehodnem obdobju, v okviru katerega se bo Gruzija uskladila z veljavno in prihodnjo zakonodajo EU o javnih naročilih, omogočil dostop Gruzije, ki ni članica EGP, do trga EU za javna naročila, kar zadeva ponudbe nad določenimi pragovi vrednosti. O nadaljnjem dostopu do trga EU za javna naročila, kar zadeva ponudbe pod določenimi pragovi vrednosti, se lahko razpravlja po uspešnem zaključku usklajevanja. Ponudniki storitev bodo imeli tako vzajemen dostop do trgov za javna naročila, razen v obrambnem sektorju.

Prek dela Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, bo Gruzija zagotovila izvajanje celovite zakonodaje o konkurenci.

Oddelek o subvencijah zagotavlja, da bo Gruzija spoštovala načela preglednosti in v ta namen vsebuje ustrezne obveznosti glede poročanja.

Del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, za vprašanja o energiji, povezani s trgovino, uvaja zavezujoče določbe o neprekinjenem tranzitu nosilcev energije in dostopu do zmogljivosti za prenos energije z namenom zagotavljanja zanesljivosti oskrbe, o neodvisnosti regulativnih organov na področju energetike, pri čemer te določbe vsebujejo pojasnila o razmerju Gruzije do prihodnjih zavez v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti.

Zaveze o prizadevanjih za trajnostni razvoj na področju trgovine in spoštovanju večstranskih zavez v zvezi s tem so tako določene, hkrati pa je zagotovljena pravica do zakonskega urejanja lastnih ravni nacionalnega varstva okolja in delavcev.  Del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, vsebuje zavezo, v skladu s katero se taki standardi ne bodo opuščali ali se od njih ne bo odstopalo na način, ki bi vplival na trgovino ali naložbe med pogodbenicama.

Učinkoviti postopki reševanja sporov po vzorcu dogovora STO o reševanju sporov bodo zagotovili hitro reševanje dvostranskih trgovinskih sporov, pri katerem bo prizadeta pogodbenica lahko tudi sprejela sorazmerne sankcije, postopki za nujne energetske spore, povezane s trgovino, pa bodo celo hitrejši.

Prav tako so bile dogovorjene posebne določbe o preglednosti in dialogu s civilno družbo ter zainteresiranimi stranmi, da se zagotovi posvetovalni, odprt in vnaprej določen značaj na področjih oblikovanja politike in zadev, povezanih s trgovino. Poleg tega del Sporazuma, ki se nanaša na poglobljeno in celovito območje proste trgovine, vsebuje norme, ki olajšujejo ravnanje v procesu usklajevanja na področjih, povezanih s trgovino, ter ocenjevanje tega procesa.

Tesnejše gospodarsko povezovanje Gruzije z EU prek poglobljenega in celovitega območja proste trgovine bo močna spodbuda za gospodarsko rast države. Kot osrednji element pridružitvenega sporazuma bo poglobljeno in celovito območje proste trgovine zagotavljalo poslovne priložnosti v EU in Gruziji ter spodbujalo resnično gospodarsko modernizacijo in povezovanje z EU. Rezultat tega procesa bi morali biti višji standardi za proizvode, boljše storitve za državljane ter predvsem pripravljenost Gruzije, da učinkovito konkurira na mednarodnih trgih.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga Unije za podpis in začasno uporabo tega sporazuma sta člen 217 v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8) ter člen 218(7) PDEU. Za Evropsko skupnost za atomsko energijo se uporablja ločen pravni akt. 

Priloženi predlog je pravni akt za podpis in začasno uporabo pridružitvenega sporazuma.

Glede na zgoraj navedene rezultate pogajanj Evropska komisija Svetu predlaga, da odloči, da bi bilo treba v imenu Unije podpisati Pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ter imenuje osebo(-e), ki bo(-do) pooblaščena(-e) za podpis v imenu Unije.

Predlog določa, da bi Unija začasno uporabljala dele Sporazuma, ne da bi to vplivalo na določanje pristojnosti v skladu s Pogodbama.

Dejstvo, da je Komisija predložila svoj predlog kot sporazum med Unijo in njenimi državami članicami ter Gruzijo, je povezano z nastankom tega sporazuma na podlagi pravil iz Pogodbe pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe.           

2014/0085 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o podpisu v imenu Evropske unije in začasni uporabi Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnost za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 217 v povezavi s členom 218(5) in drugim pododstavkom člena 218(8), ter člena 218(7) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Svet je 10. maja 2010 Komisijo pooblastil, da začne pogajanja z Gruzijo za sklenitev novega sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo, ki bo nadomestil Sporazum o partnerstvu in sodelovanju.

(2)       Ob upoštevanju tesnih zgodovinskih vezi in čedalje močnejših povezav med pogodbenicama ter ob upoštevanju njune želje, da medsebojne odnose okrepita in razširita na ambiciozen in inovativen način, so bila pogajanja o pridružitvenem sporazumu s parafiranjem Sporazuma 29. novembra 2013 uspešno zaključena.

(3)       Zato bi bilo treba podpisati Sporazum v imenu Unije in ga začasno uporabljati v skladu s členom 429 do njegove morebitne poznejše sklenitve.

(4)       Člen 429 Sporazuma določa začasno uporabo Sporazuma pred začetkom njegove veljavnosti.

(5)       V skladu s členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko Svet Komisijo pooblasti, da odobri spremembe, ki jih sprejme Pododbor za geografske označbe v skladu s členom 179 Sporazuma.

(6)       Primerno je določiti ustrezne postopke za zaščito geografskih označb v skladu s tem sporazumom.

(7)       Sporazum se ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali uvaja obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Podpis Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnost za atomsko energijo ter njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani se odobri v imenu Unije s pridržkom njegove sklenitve.

Besedilo Sporazuma, ki se podpiše, je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Generalni sekretariat Sveta podeli polna pooblastila za podpis Sporazuma s pridržkom njegove sklenitve osebam, ki jih določi pogajalec o sporazumu.

Člen 3

1.           Do začetka veljavnosti Sporazuma se bodo v skladu s členom 429 Sporazuma in na podlagi obvestila iz navedenega člena med Unijo in Gruzijo začasno uporabljali naslednji deli Sporazuma:

– člen 1;

– naslov I; 

– naslov II;

– naslov III: členi 13–19;

– naslov IV;

– naslov V: poglavji 3 (člen 285) in 4 (člen 291);

– naslov VI: poglavji 1 in 2 (razen člena 298(k)), poglavja 3, 4, 6–8, 10, 11, 13 in 20 ter člena 354 in 357; 

– naslov VII;

– naslov VIII: razen člena 420(1), kolikor so določbe tega naslova omejene na namen zagotavljanja začasne uporabe tega sporazuma, kakor je opredeljeno v tem odstavku;

– Priloge I, II–XXI, XXII–XXIII, XXIV-XXXI in XXXIV, pa tudi Protokoli I do III.

2.           Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka začasne uporabe Sporazuma.

Člen 4

Za namene člena 179 Sporazuma spremembe Sporazuma na podlagi odločitev Pododbora za geografske označbe odobri Komisija v imenu Unije. Kadar zainteresirane strani po nasprotovanju v zvezi z geografskimi označbami ne morejo doseči soglasja, Komisija sprejme stališče po postopku iz člena 57(2) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil[1].

Člen 5

1.           Ime, zaščiteno na podlagi pododdelka 3 „Geografske označbe“ poglavja 9 naslova IV Sporazuma, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so skladni z ustrezno specifikacijo.

2.           V skladu s členom 175 Sporazuma države članice in institucije Unije izvršujejo zaščito, določeno v členih 170 do 174 Sporazuma, tudi na zahtevo zainteresirane strani.

Člen 6

Ta Sporazum se ne razlaga tako, kot da podeljuje pravice ali uvaja obveznosti, na katere se je mogoče neposredno sklicevati pred sodišči Unije ali držav članic.

Člen 7

Ta sklep začne veljati dan po sprejetju.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

PRIDRUŽITVENI SPORAZUM MED EVROPSKO UNIJO IN EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA ATOMSKO ENERGIJO IN NJUNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER GRUZIJO NA DRUGI STRANI

PREAMBULA

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

EVROPSKA UNIJA (v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU) in

EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO (v nadaljnjem besedilu: Euratom)

                                                                                     na eni strani ter

GRUZIJA

                                                                                     na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici),

OB UPOŠTEVANJU močnih vezi in skupnih vrednot pogodbenic, ki so bile v preteklosti vzpostavljene s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani ter razvite v okviru vzhodnega partnerstva kot posebne razsežnosti evropske sosedske politike ter prepoznavanju skupne želje pogodbenic, da nadalje razvijejo, okrepijo in razširijo svoje odnose na ambiciozen in inovativen način;

OB PRIZNAVANJU evropskih teženj in evropske izbire Gruzije;

OB PRIZNAVANJU, da so skupne vrednote, na katerih je zgrajena EU, namreč demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava, v središču političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, kakor je predvideno v tem sporazumu;

OB PRIZNAVANJU, da je Gruzija, država vzhodne Evrope, zavezana izvajanju in spodbujanju teh vrednot;

OB PRIZNAVANJU, da Gruzija deli zgodovinske vezi in skupne vrednote z državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum ne posega v prihodnji postopen razvoj odnosov med EU in Gruzijo, ki tako ostaja odprt;

ZAVEZANI nadaljnji krepitvi spoštovanja temeljnih svoboščin, človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, demokratičnih načel, vladavine prava ter dobrega upravljanja, ki temelji na skupnih vrednotah pogodbenic;

OB RAZUMEVANJU, da notranje reforme za krepitev demokracije in tržnega gospodarstva spodbujajo sodelovanje Gruzije v politikah, programih in agencijah EU. Ta proces in trajnostno reševanje sporov se vzajemno krepita ter bosta prispevala h krepitvi medsebojnega zaupanja skupnosti, ki jih razdvajajo spori;

OB PRIPRAVLJENOSTI za prispevanje k političnemu, socio-ekonomskemu in institucionalnemu razvoju Gruzije prek obsežnega sodelovanja v okviru širokega izbora področij skupnih interesov, kot so razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, tudi na davčnem področju, področju trgovinskega povezovanja, okrepljenega ekonomskega sodelovanja, vzpostavljanja institucij, javne uprave, reforme javne uprave in boja proti korupciji, zmanjševanja revščine in sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravosodja, ki je potrebno za učinkovito izvajanje tega Sporazuma, ter poudarku na pripravljenosti EU, da podpre ustrezne reforme v Gruziji;

ZAVEZANI vsem načelom in določbam Ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, sklepnih dokumentov Madridske, Carigrajske in Dunajske konference (iz let 1991 in 1992), Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, Splošne deklaracije Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950;

OB OPOZARJANJU na njuno pripravljenost prizadevati si za mednarodni mir in varnost ter izvajati učinkovito večstransko sodelovanje in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov (ZN) in OVSE;

ZAVEZANI k mednarodnim obveznostim pogodbenic v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter sodelovanju pri razoroževanju;

OB PREPOZNAVANJU dodane vrednosti dejavnega sodelovanja pogodbenic v različnih oblikah regionalnega sodelovanja;

V ŽELJI po nadaljnjem razvoju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

OB POLNEM SPOŠTOVANJU načel neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, kakor jih priznavajo mednarodno pravo, Ustanovna listina Združenih narodov in Sklepna listina helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter relevantne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov;

OB PREPOZNAVANJU pomena zaveze Gruzije k spravi in njenih prizadevanj po ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti ter popolnem in učinkovitem nadzoru gruzijskih regij Abhazija in Tskhinvali / Južna Osetija z namenom mirnega in trajnega reševanja sporov, ki temelji na načelih mednarodnega prava, ter zaveze EU, da podpre mirno in trajno reševanje spora;

OB PREPOZNAVANJU, v tem okviru, pomena prizadevanj za izvajanje sporazuma s šestimi točkami z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov, ki iz njega izhajajo, smiselne mednarodne prisotnosti za ohranjanje miru in varnosti na terenu, vzajemne podpore pri politikah nepriznavanja in sodelovanja, podpore mednarodnim razpravam v Ženevi ter varne in dostojanstvene vrnitve vseh notranje razseljenih oseb in beguncev v skladu z načeli mednarodnega prava;

ZAVEZANI k zagotavljanju koristi tesnejšega političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja Gruzije z EU vsem državljanom Gruzije, vključno s skupnostmi, ki jih razdvajajo spori;

ZAVEZANI k boju proti organiziranemu kriminalu in nedovoljeni trgovini z orožjem ter k nadaljnji krepitvi sodelovanja v boju proti terorizmu;

ZAVEZANI k poglabljanju njunega dialoga in sodelovanja na področju mobilnosti, migracij, azila in upravljanja mej, ob upoštevanju partnerstva za mobilnost med Evropsko unijo in Gruzijo s celovitim pristopom, ki se osredotoča na zakonito migracijo, vključno s krožno migracijo, ter sodelovanju z namenom soočanja z nezakonito migracijo, s trgovino z ljudmi ter učinkovitim izvajanjem sporazuma o ponovnem sprejemu;

OB PREPOZNAVANJU pomena uvedbe režima potovanj brez vizumov za državljane Gruzije v ustreznem času, pod pogojem, da se vzpostavijo pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;

ZAVEZANI načelom prostega tržnega gospodarstva in pripravljenosti EU, da prispeva h gospodarskim reformam v Gruziji, vključno v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva;

ZAVEZANI k uresničitvi gospodarskega povezovanja, zlasti s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, kot sestavnim delom tega sporazuma, ki vključuje usklajevanje zakonodaje, ter v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

PREPRIČANI, da bo ta sporazum ustvaril novo okolje, ki bo spodbujalo gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti razvoj trgovine in vlaganj, ter spodbujalo konkurenco; to so bistveni dejavniki za prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva;

ZAVEZANI k spoštovanju načel trajnostnega razvoja, zaščiti okolja in ublažitvi podnebnih sprememb, nenehnim izboljšavam na področju upravljanja okolja in okoljskih potreb, vključno s čezmejnim sodelovanjem in izvajanjem večstranskih mednarodnih sporazumov;

ZAVEZANI h krepitvi zanesljive oskrbe z energijo, vključno z razvojem južnega koridorja prek, med drugim, spodbujanja razvoja primernih projektov v Gruziji, ki spodbujajo razvoj ustrezne infrastrukture, tudi za tranzit skozi Gruzijo, krepitvijo povezovanja trgov ter postopnim približevanjem zakonodaje ključnim elementom pravnega reda EU, spodbujanjem energetske učinkovitosti ter uporabo obnovljivih energetskih virov;

OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi sodelovanja na področju energetike in zavezanosti pogodbenic izvajanju Pogodbe o energetski listini;

OB PRIPRAVLJENOSTI, da se izboljša raven varovanja javnega zdravja in zdravstvenega varstva ljudi kot bistveni element trajnostnega razvoja in gospodarske rasti;

ZAVEZANI h krepitvi medosebnih stikov, vključno s sodelovanjem in izmenjavami na področju znanosti, tehnologije, podjetništva, mladih, izobraževanja in kulture;

ZAVEZANI spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja na obeh straneh v duhu dobrih sosedskih odnosov;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Gruzije, da v skladu s tem sporazumom postopoma izvede usklajevanje svoje zakonodaje v zadevnih sektorjih z zakonodajo EU in jo učinkovito izvaja;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Gruzije, da ustrezno razvije svojo upravno in institucionalno infrastrukturo ter s tem omogoči uveljavljanje tega sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da zagotovi podporo za izvajanje reform in uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč pri tem prizadevanju;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe dela III, naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del EU, razen če EU in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Gruzijo, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del EU v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del EU v skladu s členom 4a navedenega Protokola, EU skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Gruzijo nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

Cilji

1.       Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

2.       Cilji tega pridružitvenega razmerja so:

(a)     spodbujanje političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja pogodbenic, ki temelji na skupnih vrednotah in tesnih vezeh, tudi s okrepljenim sodelovanjem Gruzije v politikah, programih in agencijah EU;

(b)     zagotavljanje okrepljenega okvira za okrepljen politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, kar omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(c)     prispevek h krepitvi demokracije ter politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti v Gruziji;

(d)     spodbujanje, ohranjanje in krepitev miru ter stabilnosti na regionalni in mednarodni ravni na podlagi načel Ustanovne listine ZN in Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, tudi s skupnimi prizadevanji za odpravo virov napetosti, krepitev varnosti na meji ter spodbujanje čezmejnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov;

(e)     spodbujanje sodelovanja, ki je namenjeno mirnemu reševanju sporov;

(f)      izboljšanje sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravice z namenom okrepiti vladavino prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(g)     podpora prizadevanjem Gruzije za razvoj gospodarskega potenciala prek mednarodnega sodelovanja, tudi z usklajevanjem njene zakonodaje z zakonodajo EU;

(h)     uresničitev postopnega gospodarskega povezovanja Gruzije z notranjim trgom EU, kot je določeno v tem sporazumu, zlasti z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega območja proste trgovine, ki bo zagotovilo daljnosežen dostop do trga na podlagi trajnostnega in celovitega usklajevanja predpisov v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz njenega članstva v STO;

(i)      vzpostavitev pogojev za čedalje tesnejše sodelovanje na drugih področjih skupnega interesa.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 2

Splošna načela

1.       Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razglašenih v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 in opredeljenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in v Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990, predstavlja podlago za domače in zunanje politike pogodbenic ter je bistveni element tega sporazuma. Bistven element tega sporazuma je tudi preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

2.       Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost načelom prostega tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in učinkovitega večstranskega sodelovanja.

3.       Pogodbenici ponovno potrjujeta spoštovanje načel vladavine prava in dobrega upravljanja, pa tudi njunih mednarodnih obveznosti, zlasti v okviru ZN, Sveta Evrope in OVSE. Zlasti se dogovorita za spodbujanje spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti.

4.       Pogodbenici se zavežeta vladavini prava, dobremu upravljanju, boju proti korupciji, boju proti različnim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma, spodbujanju trajnostnega razvoja, učinkovitemu večstranskemu sodelovanju ter boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k miru in stabilnosti v regiji.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG IN REFORME, SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

ČLEN 3

Cilji političnega dialoga

1.       Med pogodbenicama se nadalje razvija in krepi politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno o zadevah s področja zunanje in varnostne politike, pa tudi notranjih reformah. Navedeno bo povečalo učinkovitost političnega sodelovanja in spodbudilo zbliževanje stališč glede zadev s področja zunanje in varnostne politike, pri čemer se bodo odnosi krepili na ambiciozen in inovativen način.

2.       Cilji političnega dialoga so:

(a)     poglobiti politično pridruževanje ter povečati politično usklajenost in učinkovitost ter usklajenost in učinkovitost varnostne politike;

(b)     spodbujati načela ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, suverenosti in neodvisnosti, kakor so zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov ter Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975;

(c)     spodbujati mirno reševanje sporov;

(d)     spodbujati mednarodno stabilnost in varnost na podlagi učinkovitega večstranskega sodelovanja;

(e)     okrepiti sodelovanje in dialog med pogodbenicama o kriznem upravljanju in vprašanjih mednarodne varnosti, zlasti z namenom obravnavati svetovne in regionalne težave ter ključne grožnje;

(f)      krepiti sodelovanje v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, vključno s preusmeritvijo v alternativno zaposlovanje znanstvenikov, ki so bili prej zaposleni v programih orožja za množično uničevanje;

(g)     pospeševati ciljno naravnano in praktično sodelovanje pogodbenic za dosego miru, varnosti in stabilnosti na evropski celini;

(h)     okrepiti spoštovanje demokratičnih načel, vladavino prava in dobro upravljanje, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s svobodo medijev, pravicami pripadnikov narodnostnih manjšin, in prispevati k utrjevanju notranjih političnih reform;

(i)      razvijati dialog in poglobiti sodelovanje pogodbenic na področju varnosti in obrambe;

(j)      prizadevati si za nadaljnje spodbujanje regionalnega sodelovanja v različnih oblikah;

(k)     vsem državljanom Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja zagotavljati vse koristi tesnejšega političnega pridruževanja med EU in Gruzijo, vključno s večjim zbliževanjem varnostne politike.

ČLEN 4

Notranja reforma

Pogodbenici sodelujeta pri razvoju, utrjevanju in krepitvi stabilnosti in učinkovitosti demokratičnih institucij in vladavine prava; zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pri nadaljnjem napredku na področju pravosodne in zakonodajne reforme, tako da se zagotovi neodvisnost sodstva, krepijo upravne zmogljivosti ter zagotavlja nepristranskost in učinkovitost organov kazenskega pregona; pri nadaljnjem uresničevanju reforme javne uprave in izgradnji odgovorne, uspešne, učinkovite, pregledne in strokovne javne uprave; ter pri nadaljevanju učinkovitega boja proti korupciji, zlasti v zvezi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ter zagotovitvi učinkovitega izvajanja relevantnih mednarodnih pravnih instrumentov, kot je Konvencija Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

ČLEN 5

Zunanja in varnostna politika

1.       Pogodbenici krepita medsebojni dialog in sodelovanje ter spodbujata postopno zbliževanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko, ter zlasti obravnavata vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov, mirnim reševanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo, nadzorom nad izvozom orožja. Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in interesih, njegov namen pa bo povečati usklajenost in učinkovitost politik ter spodbujati skupno načrtovanje politik ob uporabi dvostranskih, mednarodnih in regionalnih forumov.

2.       Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom spoštovanja ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, suverenosti in neodvisnosti, kot so opredeljena v Ustanovni listini Združenih narodov in v Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, ter svojo zavezanost k spodbujanju teh načel v dvostranskih in večstranskih odnosih. Pogodbenici v zvezi z namestitvijo tujih oboroženih sil na njunem ozemlju prav tako poudarjata svojo popolno podporo načelu privolitve države gostiteljice. Dogovorita se, da bi morala namestitev tujih oboroženih sil na njunem ozemlju v skladu z mednarodnim pravom potekati z izrecno privolitvijo države gostiteljice.

ČLEN 6

Huda kazniva dejanja mednarodnih razsežnosti

1.       Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihovo nekaznovanje preprečiti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

2.       Pogodbenici menita, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja pomemben razvoj za mir in pravico v mednarodni skupnosti. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze za nadaljevanje sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tako da bosta izvajali Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in povezane instrumente, pri čemer bosta ustrezno ohranjali integriteto sodišča.

ČLEN 7

Preprečevanje konfliktov in krizno upravljanje

Pogodbenici okrepita praktično sodelovanje na področjih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, zlasti z namenom morebitne udeležbe Gruzije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja pod vodstvom EU ter pri vajah in usposabljanju na tem področju, če jo k temu povabi EU, pri čemer se oceni vsak primer posebej.

ČLEN 8

Regionalna stabilnost

1.       Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti, varnosti in demokratičnega razvoja v regiji, pa tudi prizadevanja za nadaljnjo spodbujanje regionalnega sodelovanja v različnih oblikah, zlasti pa si prizadevata za mirno reševanje nerazrešenih sporov v regiji.

2.       Ta prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih. Pogodbenici bosta v celoti izkoristili večstranski okvir vzhodnega partnerstva, znotraj katerega so zagotovljene dejavnosti sodelovanja ter odprt in svoboden dialog, s čimer se krepijo vezi med partnerskimi državami.

ČLEN 9

Mirno reševanje sporov

1.       Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost mirnemu reševanju sporov ob popolnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pa tudi skupnemu spodbujanju prizadevanj po rehabilitaciji in spravi po prenehanju spora. V pričakovanju trajnostne rešitve spora in brez poseganja v obstoječe oblike obravnave vprašanj, povezanih s sporom, bo mirno reševanje spora predstavljalo eno od osrednjih tem v programu političnega dialoga med pogodbenicama, pa tudi v dialogu z drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji.

2.       Pogodbenici priznavata pomen zavezanosti Gruzije k spravi in njenih prizadevanj, da ponovno vzpostavi svojo ozemeljsko celovitost z namenom mirnega in trajnega reševanja spora, izvajanja sporazuma s šestimi točkami z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov, ki iz njega izhajajo, v celoti, izvajanja vzajemne podpore pri politikah nepriznavanja in sodelovanja, podpore mednarodnim razpravam v Ženevi ter varne in dostojanstvene vrnitve vseh notranje razseljenih oseb in beguncev v kraj običajnega prebivališča v skladu z načeli mednarodnega prava; ter smiselnega mednarodnega sodelovanja na terenu, ki po potrebi vključuje sodelovanje EU.

3.       Pogodbenici uskladita, tudi z drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, svoja prizadevanja za mirno reševanje sporov v Gruziji, vključno s prizadevanji v zvezi s humanitarnimi vprašanji.

4.       Vsa navedena prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini ZN, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih.

ČLEN 10

Orožje za množično uničevanje

1.       Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in stabilnosti. Zato pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in njegovih nosilcev, ob celovitem upoštevanju in izvajanju zavez na državni ravni, ki sta jih sprejeli v okviru mednarodnih sporazumov o razorožitvi in nerazširjanju kot tudi drugih zadevnih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2.       Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev:

(a)     s sprejetjem ukrepov za podpis in ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih pravnih instrumentov ali za pristop k njim, kadar je to ustrezno, ter za njihovo popolno izvajanje ter

(b)     z uvedbo učinkovitega nacionalnega sistema nadzora izvoza, tako za nacionalni izvoz kot tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe, izvedene na tehnologijah z dvojno rabo v okviru orožja za množično uničevanje in določitvijo učinkovitih kazni v primeru kršenja nadzora izvoza.

3.       Pogodbenici se dogovorita, da bosta ta vprašanja obravnavali v svojem političnem dialogu.

ČLEN 11

Osebno in lahko orožje ter nadzor nad izvozom konvencionalnega orožja

1.       Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.       Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti obravnavanja nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem v vseh oblikah ter boj proti njej.

3.       Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotavljali koordinacijo, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za odpravo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, in uničenje prekomernih zalog na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

4.       Poleg tega se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme.

5.       Pogodbenici se dogovorita, da bosta ta vprašanja obravnavali v svojem političnem dialogu.

ČLEN 12

Boj proti terorizmu

1.       Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu in preprečevanja terorizma ter se dogovorita za sodelovanje na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, da bi preprečevali terorizem v vseh njegovih oblikah in pojavih ter se borili proti njemu.

2.       Pogodbenici se dogovorita, da je treba boj proti terorizmu izvajati s popolnim spoštovanjem vladavine prava in v celoti usklajeno z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, mednarodnim pravom o beguncih in mednarodnim humanitarnim pravom, načeli Ustanovne listine Združenih narodov in vsemi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, povezanimi z bojem proti terorizmu.

3.       Pogodbenici poudarjata pomen splošne ratifikacije in popolnega izvajanja vseh konvencij in protokolov ZN, povezanih z bojem proti terorizmu. Pogodbenici se dogovorita, da bosta nadaljevali s spodbujanjem dialoga o osnutku Splošne konvencije o mednarodnem terorizmu ter sodelovali pri izvajanju Globalne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu, vseh relevantnih resolucij Varnostnega sveta ZN in konvencij Sveta Evrope. Pogodbenici se prav tako dogovorita, da bosta sodelovali pri spodbujanju mednarodnega soglasja pri preprečevanju terorizma in boja proti terorizmu.

NASLOV III

SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

ČLEN 13

Vladavina prava ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

1.       Pogodbenici bosta pri medsebojnem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice posebno pozornost namenili nadaljnjemu utrjevanju vladavine prava, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

2.       Pogodbenici bosta v celoti sodelovali pri učinkovitem delovanju institucij na področjih izvrševanja zakonodaje in pravosodja.

3.       Vodilo pri vseh oblikah sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

ČLEN 14

Varstvo osebnih podatkov

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov v skladu s pravnimi instrumenti in standardi EU, Sveta Evrope in mednarodnega prava iz Priloge I k temu Sporazumu.

ČLEN 15

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

1.       Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med svojimi ozemlji in vzpostavita celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijo, vključno z zakonito migracijo, mednarodno zaščito in bojem proti nezakoniti migraciji, tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi.

2.       Sodelovanje bo temeljilo na posebnih ocenah potreb, ki se izvede s posvetovanjem med pogodbenicama in izvaja v skladu z njuno zadevno veljavno zakonodajo. To sodelovanje bo osredotočeno zlasti na:

(a)     temeljne vzroke in posledice migracije;

(b)     pripravo in izvajanje nacionalnih zakonov in praks na področju mednarodne zaščite, da bi bile izpolnjene določbe Ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega Protokola o statusu beguncev iz leta 1967 ter drugih relevantnih mednarodnih instrumentov, kot je Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, ter zagotovljeno spoštovanje načela „nevračanja“;

(c)     pravila o sprejemu ter pravice in položaj sprejetih oseb, pošteno obravnavo in vključevanje državljanov drugih držav, ki v državi prebivajo zakonito, izobraževanje in usposabljanje ter ukrepe proti rasizmu in ksenofobiji;

(d)     krepitev učinkovite in preventivne politike proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, vključno z vprašanji učinkovitega boja proti mrežam tihotapcev in trgovine z ljudmi ter zaščite žrtev te trgovine;

(e)     izvajanje delovnega dogovora o vzpostavitvi operativnega sodelovanja med Evropsko agencijo za upravljanje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) in gruzijskim ministrstvom za notranje zadeve, ki je bil podpisan 4. decembra 2008;

(f)      vprašanja, kot so organizacija, usposabljanje, dobre prakse in drugi operativni ukrepi na področju varnosti dokumentov in upravljanja mej.

3.       Sodelovanje lahko spodbudi tudi krožno migracijo, ki bi lahko prispevala k razvoju.

ČLEN 16

Gibanje oseb in ponovni sprejem

1.       Pogodbenici bosta zagotovili popolno izvajanje:

(a)     Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, ki je začel veljati 1. marca 2011, ter

(b)     Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o poenostavitvi izdajanja vizumov, ki je začel veljati 1. marca 2011.

2.       Pogodbenici nadaljujeta s prizadevanji za krepitev mobilnosti državljanov in sprejemata postopne ukrepe, ki bodo sčasoma pripomogli k uresničitvi skupnega cilja, in sicer brezvizumskega režima, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost iz dvofaznega akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima.

ČLEN 17

Boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji.

1.       Pogodbenici sodelujeta pri boju proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim, zlasti mednarodnim, tako organiziranim kot drugim, ter pri njihovem preprečevanju, pri čemer so te dejavnosti:

(a)     tihotapljenje ljudi, osebnega orožja in prepovedanih drog ter trgovina z njimi;

(b)     tihotapljenje blaga in trgovina z njim;

(c)     nezakonite ekonomske in finančne dejavnosti, kot so ponarejanje, davčna utaja in goljufije v zvezi z javnimi naročili;

(d)     poneverbe pri projektih, ki jih financirajo mednarodni donatorji;

(e)     aktivna in pasivna korupcija v zasebnem in javnem sektorju;

(f)      ponarejanje listin, predložitev lažnih izjav ter

(g)     kibernetska kriminaliteta.

2.       Pogodbenici krepita dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje organov kazenskega pregona, vključno z razvojem sodelovanja med Europolom in relevantnimi organi Gruzije. Pogodbenici sta zavezani učinkovitemu izvajanju relevantnih mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so zapisani v Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 (UNTOC) in v treh protokolih te konvencije ter v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

ČLEN 18

Prepovedane droge

1.       Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Namen politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za preprečevanje prepovedanih drog in boj proti njim, zmanjševanje njihove ponudbe, trgovine z njimi in povpraševanja po njih, obravnava zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe drog z namenom zmanjševanja škode in učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

2.       Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, strategijo EU na področju drog (2013–2020), politično deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

ČLEN 19

Pranje denarja in financiranje terorizma

1.       Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih in ustreznih nefinančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe navedenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.       Sodelovanje na tem področju omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za preprečevanje pranja denarja in boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljivih s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, ki delujejo na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF).

ČLEN 20

Sodelovanje v boju proti terorizmu

1.       Pogodbenici ob popolni usklajenosti z načeli, na katerih temelji boj proti terorizmu, kakor je opredeljen v členu 12 tega sporazuma, ponovno potrjujeta pomen izvrševanja zakonodaje in pravosodnega pristopa k boju proti terorizmu ter se dogovorita za sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju terorizma, zlasti z:

(a)     zagotovitvijo, da se teroristična dejanja opredelijo kot kazniva, v skladu z opredelitvijo iz Okvirnega sklepa Sveta 2008/919/PNZ z dne 28. novembra 2008 o spremembi Okvirnega sklepa 2002/475/PNZ o boju proti terorizmu;

(b)     izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in posameznikih ter njihovih podpornih mrežah, v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo, zlasti glede varstva podatkov in zasebnosti;

(c)     izmenjavo izkušenj glede sredstev in metod ter z njimi povezanih tehničnih vidikov, pa tudi glede usposabljanja na področju preprečevanja in zatiranja terorizma, v skladu z zakonodajo, ki se uporablja;

(d)     izmenjavo informacij o dobrih praksah pri obravnavanju radikalizacije in novačenja ter boju proti njima in spodbujanju rehabilitacije;

(e)     izmenjavo stališč in izkušenj v zvezi s čezmejnim gibanjem in potovanji osumljenih teroristov pa tudi v zvezi s terorističnimi grožnjami;

(f)      izmenjavo dobrih praks glede zaščite človekovih pravic v boju proti terorizmu, zlasti v zvezi s kazenskopravnimi postopki;

(g)     sprejemanjem ukrepov zaradi groženj, ki jih predstavlja kemični, biološki, radiacijski in jedrski terorizem ter uvajanjem nujnih ukrepov za preprečevanje nakupa in prevoza kemičnih, bioloških, radiacijskih in jedrskih materialov ter uporabo teh materialov za teroristične namene, pa tudi za preprečevanje nezakonitih dejanj, ki bi ogrozila kemične, biološke in jedrske zmogljivosti ter radiacijske elemente z visokim tveganjem.

2.       Sodelovanje temelji na ustreznih razpoložljivih ocenah, kot so ocene ustreznih organov ZN in Sveta Evrope ter se izvaja ob medsebojnem posvetovanju pogodbenic.

ČLEN 21

Pravno sodelovanje

1.       Pogodbenici se dogovorita, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti konvencij haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščito otrok.

2.       Pogodbenici si bosta glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti sodelovanje v zvezi z vzajemno pravno pomočjo na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. To bo po potrebi vključevalo dostop do ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in Sveta Evrope in izvajanje teh instrumentov ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

NASLOV IV

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 1

NACIONALNA OBRAVNAVA IN DOSTOP DO TRGA ZA BLAGO

ODDELEK 1

SKUPNE DOLOČBE

ČLEN 22

Cilj

Pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma ustanovita območje proste trgovine v skladu z določbami tega sporazuma in s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994).

ČLEN 23

Področje in obseg uporabe

1.       Določbe tega poglavja se uporabljajo v blagovni menjavi[1] med pogodbenicama.

2.       V tem poglavju „s poreklom“ pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu I k temu sporazumu.

ODDELEK 2

ODPRAVA CARIN, PRISTOJBIN IN DRUGIH TAKS

ČLEN 24

Opredelitev carin

V tem poglavju „carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se naloži za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se naložijo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje:

(a)     taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 31 tega sporazuma;

(b)     dajatev, naloženih v skladu s poglavjem 2 (Trgovinska sredstva) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma;

(c)     pristojbin ali drugih taks, naloženih v skladu s členom 30 tega sporazuma.

ČLEN 25

Uvrstitev blaga

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v tarifni nomenklaturi vsake pogodbenice, ki se razlaga v skladu s harmoniziranim sistemom iz leta 2012, ki temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983 (v nadaljnjem besedilu: HS) in naknadnih spremembah te konvencije.

ČLEN 26

Odprava carin pri uvozu blaga

1.       Pogodbenici odpravita vse carine na blago s poreklom v drugi pogodbenici od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, razen v primerih iz odstavkov 2 in 3 tega člena in brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

2.       Izdelki, navedeni v Prilogi II-A k temu sporazumu, se uvozijo v Unijo brez carin v okviru omejitev tarifnih kvot, opredeljenih v navedeni prilogi. Za uvoz, ki presega omejitev tarifne kvote, se uporablja carinska stopnja za države z največjimi ugodnostmi.

3.       Izdelki, navedeni v prilogi II-B k temu sporazumu so pri uvozu v Unijo predmet uvozne dajatve, pri čemer so oproščeni ad valorem elementa navedene uvozne dajatve.

4.       Za uvoz izdelkov s poreklom iz Gruzije, ki so navedeni v Prilogi II-C tega sporazuma, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz člena 27 tega sporazuma.

5.       Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujeta o morebitni razširitvi obsega liberalizacije carin pri trgovini med pogodbenicama. Odločitev na podlagi tega odstavka sprejme Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

ČLEN 27

Mehanizem za preprečevanje izogibanja za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode

1.       Za proizvode, navedene v Prilogi II-C k temu sporazumu, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz tega člena. Povprečni letni obseg uvoza iz Gruzije v Unijo za vsako kategorijo teh izdelkov je določen v Prilogi II-C k temu sporazumu.

2.       Kadar obseg uvoza enega ali več kategorij izdelkov iz odstavka 1 doseže 70 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C, v katerem koli letu od 1. januarja dalje, Unija obvesti Gruzijo o obsegu uvoza zadevnih izdelkov. Po tem obvestilu in v 14 koledarskih dneh od datuma, s katerim obseg uvoza ene ali več kategorij izdelkov iz odstavka 1 doseže 80 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C, Gruzija Uniji predloži utemeljeno obrazložitev, da ima zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov za izvoz v Unijo, pri čemer je obseg iz Priloge II-C presežen. Če navedeni uvoz preseže 100 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C, Gruzija pa ne predloži utemeljene obrazložitve, lahko Unija začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov.

Začasna opustitev se uporablja za obdobje šestih mesecev in začne veljati z dnem objave odločitve v Uradnem listu Evropske unije, da se preferencialna obravnava začasno opusti.

3.       Unija Gruzijo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh začasnih opustitvah, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2.

4.       Unija začasno opustitev odpravi pred iztekom šestih mesecev od začetka njene veljavnosti, če Gruzija Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, predloži trdne in zadovoljive dokaze o tem, da je obseg zadevne kategorije izdelkov, katerih uvoz presega obseg iz Priloge II-C k temu sporazumu, rezultat spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Gruzije v zvezi z zadevnimi izdelki.

5.       Unija in Gruzija lahko v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi na zahtevo Gruzije sporazumno spremenita Prilogo II-C tega sporazuma, pri čemer se prilagodi obseg uvoza, da se upoštevajo spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Gruzije za zadevne izdelke.

ČLEN 28

Mirovanje

Nobena pogodbenica ne sme sprejeti nobenih novih carin na blago s poreklom iz druge pogodbenice ali povišati carin, ki se uporabljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. To nobeni od pogodbenic ne preprečuje, da bi ohranila ali povišala carine v skladu z dovoljenjem Organa STO za reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu: DSB).

ČLEN 29

Carine pri izvozu

Nobena pogodbenica ne sprejme ali ohranja nobene carine ali davka, razen notranjih taks, ki se uporabljajo v skladu s členom 30 tega sporazuma, na izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v povezavi s takim izvozom.

ČLEN 30

Pristojbine in druge takse

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k temu členu zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršnega koli značaja razen carin ali drugih ukrepov iz člena 26 tega sporazuma, uvedene za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

ODDELEK 3

NETARIFNI UKREPI

ČLEN 31

Nacionalna obravnava

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z pojasnjevalnimi opombami k temu členu. V ta namen so člen III GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k temu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

ČLEN 32

Uvozne in izvozne omejitve

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ter v skladu s členom XI GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k temu členu, nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen IX GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k temu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

ODDELEK 4

POSEBNE DOLOČBE GLEDE BLAGA

ČLEN 33

Splošne izjeme

Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov v skladu s členoma XX in XXI GATT 1994 in ustreznimi pojasnjevalnimi opombami k tema členoma iz GATT 1994, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

ODDELEK 5

UPRAVNO SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z DRUGIMI DRŽAVAMI

ČLEN 34

Začasni umik preferencialov

1.       Pogodbenici se strinjata, da sta upravno sodelovanje in pomoč bistvenega pomena za izvajanje in nadzor preferencialne tarifne obravnave, odobrene na podlagi tega poglavja, in poudarjata svojo zavezanost boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s temi povezanih zadevah.

2.       Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega poglavja, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov v skladu s tem členom.

3.       V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja/pomoči med drugim pomeni:

(a)     ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega blaga;

(b)     ponavljajoče se zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c)     stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje poizvedb, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

4.       Za namene tega člena je nepravilnosti ali goljufije med drugim mogoče ugotoviti, kadar se obseg uvoza blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufijah.

5.       Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a)     Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru navedenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici;

(b)     če sta pogodbenici že začeli posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi in se nista uspeli dogovoriti o sprejemljivi rešitvi v treh mesecih po obvestilu, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga; o začasni opustitvi je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi;

(c)     začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Veljajo največ šest mesecev in se lahko podaljšajo, če se ob izteku veljavnosti ni nič spremenilo glede pogojev, ki so privedli do prvotne opustitve. O njih potekajo redna posvetovanja v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, zlasti z namenom, da se odpravijo takoj, ko ni več pogojev za njihov obstoj.

6.       Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom, ki se nanašajo na kakršno koli uradno obvestilo iz odstavka 5(a), odločitev iz odstavka 5(b) ter podaljšanje ali prenehanje iz odstavka 5(c).

ČLEN 35

Obravnava upravnih napak

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema izvoza ter zlasti pri uporabi določb protokola I k temu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

ČLEN 36

Sporazumi z drugimi državami

1.       Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, če te niso v nasprotju s trgovinskimi dogovori iz tega sporazuma.

2.       Posvetovanja med pogodbenicama o sporazumih o vzpostavitvi carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa in o drugih pomembnih vprašanjih, povezanih s trgovinskimi politikami pogodbenic do tretjih držav na zahtevo katere koli od pogodbenic potekajo v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k EU, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Unije in Gruzije, navedenih v tem sporazumu.

POGLAVJE 2

TRGOVINSKA SREDSTVA

ODDELEK 1

GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI

ČLEN 37

Splošne določbe

1.       Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o zaščitnih ukrepih) in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu).

2.       Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.       Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

ČLEN 38

Preglednost

1.       Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o tem obvesti drugo pogodbenico, če gre za njen bistven gospodarski interes.

2.       Ne glede na člen 37 tega sporazuma pogodbenica, ki začne preiskavo in namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj pošlje ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so pripeljale do začetka preiskave o zaščitnih ukrepih in do sprejetja zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno vključno z informacijami o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o predhodnih ugotovitvah in končnih ugotovitvah preiskave, ter drugi pogodbenici ponudi možnost posvetovanj.

3.       V tem členu se šteje, da ima pogodbenica bistven gospodarski interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega izdelka v obdobju zadnjih treh let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

ČLEN 39

Uporaba ukrepov

1.       Pogodbenici si bosta ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadevali, da bodo ti sprejeti na način, ki bo najmanj vplival na njuno dvostransko trgovino.

2.       Za namene odstavka 1 tega člena velja, da pogodbenica, po mnenju katere so izpolnjene pravne zahteve za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov in ki namerava sprejeti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in slednji ponudi možnost dvostranskih posvetovanj. Če se zadovoljiva rešitev ne doseže v 30 dneh od obvestila, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo zadevnega problema.

ODDELEK 2

PROTIDAMPINŠKI IN IZRAVNALNI UKREPI

ČLEN 40

Splošne določbe

1.       Pogodbenici obdržita svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

2.       Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.       Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

ČLEN 41

Preglednost

1.       Pogodbenici soglašata, da se protidampinški in izravnalni ukrepi uporabljajo v polni skladnosti z zahtevami iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da morajo temeljiti na pravičnem in preglednem sistemu.

2.       Pogodbenici neposredno po uvedbi začasnih ukrepov in pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uvedbi ukrepov, brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3.       Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da izrazi svoja stališča med preiskavo v zvezi s protidampinško in protisubvencijsko dajatvijo, če to ne zavlačuje preiskave po nepotrebnem.

ČLEN 42

Upoštevanje javnega interesa

Pogodbenica ne sme uvesti protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če je na podlagi informacij, razkritih v okviru preiskave, mogoče jasno skleniti, da uvedba takšnih ukrepov ni v javnem interesu. Obstoj javnega interesa se določa na podlagi ocene vseh različnih interesov, obravnavanih kot celota, vključno z interesi domače industrije, uporabnikov, potrošnikov in uvoznikov, če ti preiskovalnim organom predložijo zadevne informacije.

ČLEN 43

Pravilo nižje dajatve

Če se pogodbenica odloči uvesti začasno ali dokončno protidampinško ali izravnalno dajatev, stopnja take dajatve ne preseže stopnje dampinga ali celotnega zneska izravnalnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižja od stopnje dampinga ali celotnega zneska izravnalnih subvencij, če je taka nižja dajatev primerna za odpravo škode za domačo industrijo.

POGLAVJE 3

TEHNIČNE OVIRE V TRGOVINI, STANDARDIZACIJI, MEROSLOVJU, AKREDITACIJI IN UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI

ČLEN 44

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.       To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot jih opredeljuje Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini), ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2.       Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), in tudi ne za specifikacije nabav, ki jih pripravijo javni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe.

3.       V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge I k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

ČLEN 45

Potrditev Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

ČLEN 46

Tehnično sodelovanje

1.       Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in sistemov za ugotavljanje skladnosti z namenom izboljšanja vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen lahko vzpostavita ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni.

2.       Pogodbenici v okviru dvostranskega sodelovanja skušata opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki med drugim lahko vključujejo:

(a)     krepitev regulativnega sodelovanja prek izmenjave podatkov in izkušenj ter prek znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da se izboljša kakovost njunih tehničnih predpisov, standardov, nadzora trga, ugotavljanja skladnosti in akreditacije, ter da se učinkovito uporabijo regulativna sredstva;

(b)     pospeševanje in spodbujanje sodelovanja med njunimi javnimi in/ali zasebnimi organizacijami, odgovornimi za meroslovje, standardizacijo, nadzor blaga, ugotavljanje skladnosti in akreditacijo;

(c)     spodbujanje razvoja kakovostne infrastrukture za standardizacijo, meroslovje, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti in sistema nadzora trga v Gruziji;

(d)     spodbujanje udeležbe Gruzije pri delu sorodnih evropskih organizacij;

(e)     iskanje rešitev za morebitne tehnične ovire v trgovini ter

(f)      prizadevanja za usklajevanje stališč v zvezi z zadevami skupnega interesa v mednarodni trgovini in regulativnih organizacijah, kot sta STO in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (v nadaljevanju: UN/ECE), če je to primerno.

ČLEN 47

Usklajevanje tehničnih predpisov, standardov in ugotavljanje skladnosti

1.       Gruzija ob upoštevanju svojih prednostnih nalog v zvezi z usklajevanjem v različnih sektorjih sprejme potrebne ukrepe, da bi postopoma dosegla skladnost z Unijo na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti, s tem povezanih sistemov in sistema za nadzor trga ter si prizadeva slediti načelom in praksam, ki so zapisane v ustreznem pravnem redu Unije (okvirni seznam v Prilogi III-B k temu Sporazumu). Seznam ukrepov za usklajevanje je naveden v Prilogi III-A k temu Sporazumu, ki se lahko spremeni na podlagi odločitve Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2.       Z namenom uresničitve teh ciljev Gruzija:

(a)     ob upoštevanju svojih prednostnih nalog postopoma usklajuje svojo zakonodajo z ustreznim pravnim redom Unije ter

(b)     uresničuje in ohranja raven upravne in institucionalne učinkovitosti, ki je potrebna za zagotavljanje učinkovitega in preglednega sistema, ki se zahteva za izvajanje tega poglavja.

3.       Gruzija ne spremeni svoje horizontalne in sektorske zakonodaje na prednostnih področjih za usklajevanje, razen zaradi njene postopne uskladitve z ustreznim pravnim redom Unije in zaradi ohranjanja takšne usklajenosti; ter obvesti Unijo o vseh tovrstnih spremembah svoje nacionalne zakonodaje.

4.       Gruzija zagotovi in poenostavi sodelovanje svojih zadevnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah za standardizacijo, pravno in temeljno meroslovje ter ugotavljanje skladnosti, vključno z akreditacijo v skladu z ustreznimi področji delovanja teh organov in statusom članstva, ki jim je na voljo.

5.       Gruzija si z namenom vključitve svojega sistema standardizacije po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da njen organ za standardizacijo:

(a)     postopoma prenese korpus evropskih standardov (EN) v nacionalne standarde, vključno z usklajenimi evropskimi standardi, katerih prostovoljna raba se šteje za skladno z zakonodajo Unije, preneseno v gruzijsko zakonodajo;

(b)     hkrati pa s tem prenosom umakne neskladne nacionalne standarde;

(c)     postopoma izpolni druge pogoje za polnopravno članstvo v evropskih organizacijah za standardizacijo.

ČLEN 48

Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov

Pogodbenici se lahko navsezadnje dogovorita, da se Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih (ACAA) izdelkov doda kot protokol k temu sporazumu, ki v skladu z dogovorom zajema enega ali več sektorjev, potem ko Unija preveri, da so zadevna gruzijska sektorska in horizontalna zakonodaja, institucije in standardi v celoti usklajeni z zakonodajo, institucijami in standardi EU. Tak Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov bo določal, da blagovna menjava med pogodbenicama v sektorjih, ki jih zajema, poteka pod enakimi pogoji, kot za takšno blagovno menjavo veljajo med državami članicami.

ČLEN 49

Označevanje in etiketiranje

1        Brez poseganja v določbe člena 47 in člena 48 tega sporazuma ter ob spoštovanju tehničnih predpisov v zvezi z zahtevami glede označevanja in etiketiranja pogodbenici ponovno potrdita načela iz poglavja 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pri čemer se takšne zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ustvariti nepotrebne ovire za mednarodno trgovino oziroma s takšnim učinkom. V ta namen takšne zahteve glede označevanja in etiketiranja ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki bi nastala zaradi neizpolnitve.

2.       Zlasti glede obveznega označevanja in etiketiranja se pogodbenici dogovorita:

(a)     da si bosta prizadevali čim bolj zmanjšati svoje potrebe v zvezi z označevanjem in etiketiranjem, razen kolikor je to potrebno za prevzem pravnega reda Unije na tem področju ter za zaščito zdravja, varnosti ali okolja oziroma zaradi drugih razumnih razlogov s področja javnega reda;

(b)     da pogodbenica lahko določi obliko etiketiranja ali označevanja, vendar ne zahteva odobritve, registracije ali certificiranja etiket ter

(c)     da pogodbenica ohrani pravico zahtevati navedbo informacij na etiketah ali oznakah v določenem jeziku.

POGLAVJE 4

SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

ČLEN 50

Cilj

1.       Cilj tega poglavja je olajšati trgovanje med pogodbenicama s primarnimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, vključno z vsemi ukrepi iz Priloge IV k temu sporazumu, ob tem pa varovati zdravje ljudi, živali in rastlin:

(a)     z zagotovitvijo popolne preglednosti, kar zadeva ukrepe iz Priloge IV k temu sporazumu, ki se uporabljajo v trgovini;

(b)     z usklajevanjem gruzijskega zakonodajnega sistema s sistemom EU;

(c)     s priznavanjem zdravstvenega stanja živali in rastlin pogodbenic ter z izvajanjem načela regionalizacije;

(d)     z oblikovanjem mehanizma za priznavanje enakovrednosti ukrepov iz Priloge IV, ki jih izvaja pogodbenica;

(e)     z nadaljevanjem izvajanja Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(f)      z oblikovanjem mehanizmov in postopkov za olajšanje trgovanja ter

(g)     z izboljšanjem komunikacije in sodelovanja pogodbenic pri ukrepih iz Priloge IV k temu sporazumu.

2.       Cilj tega poglavja je tudi doseganje skupnega stališča pogodbenic o standardih dobrega počutja živali.

ČLEN 51

Večstranske obveznosti

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Sporazumu STO in zlasti Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

ČLEN 52

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama, vključno z vsemi ukrepi, navedenimi v Prilogi IV k temu sporazumu. To področje uporabe ne vpliva na obseg usklajevanja iz člena 55 tega sporazuma.

ČLEN 53

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.       „sanitarni in fitosanitarni ukrepi“ pomenijo ukrepe, kakor so opredeljeni v odstavku 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

2.       „živali“ pomenijo živali, kot so opredeljene v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali oziroma v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

3.       „živalski proizvodi“ pomenijo izdelke živalskega izvora vključno s proizvodi iz vodnih živali, kakor so opredeljeni v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

4.       „živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi“ pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, kakor so navedeni v delu 2(II) Priloge IV-A k temu sporazumu;

5.       „rastline“ pomenijo žive rastline in njihove opredeljene žive dele skupaj s semeni in dednino:

(a)     plodove v botaničnem smislu, razen shranjenih z globokim zamrzovanjem;

(b)     vrtnine, razen shranjene z globokim zamrzovanjem;

(c)     gomolje, stebelne gomolje, čebulice, korenike;

(d)     rezano cvetje;

(e)     veje z listi;

(f)      posekano drevje z listjem;

(g)     kulture rastlinskih tkiv;

(h)     liste, listje;

(i)      živ cvetni prah; ter

(j)      cepiče za okuliranje, potaknjence, cepiče;

6.       „rastlinski proizvodi“ pomenijo proizvode rastlinskega porekla, nepredelane ali obdelane s preprostim postopkom, če to niso rastline, opredeljene v delu 3 Priloge IV-A k temu sporazumu;

7.       „semena“ pomenijo semena v botaničnem smislu, namenjena za sajenje;

8.       „škodljivi organizmi“ so vsaka vrsta, sev ali biotip rastline, živali ali povzročitelja bolezni, ki je škodljiv za rastline ali rastlinske proizvode;

9.       „varovana območja“ pomenijo območja v smislu člena 2(1)(h) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti ali v smislu vsake določbe naslednice;

10.     „bolezen živali“ pomeni klinični ali patološki pojav okužbe pri živalih;

11.     „bolezni akvakultur“ pomenijo klinične ali neklinične okužbe z enim ali več etioloških povzročiteljev bolezni, navedenih v Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali;

12.     „okužba pri živalih“ pomeni situacijo, v kateri je pri živalih prisoten kužen povzročitelj bolezni, s kliničnim ali patološkim pojavom okužbe ali brez njega;

13.     „standardi dobrega počutja živali“ pomenijo standarde za zaščito živali, kakršne sta oblikovali in jih uporabljata pogodbenici in, ki so v skladu s standardi Mednarodne organizacije za zdravje živali, če je to primerno;

14.     „ustrezna raven sanitarne in fitosanitarne zaščite“ pomeni ustrezno raven sanitarne in fitosanitarne zaščite, kakor je opredeljena v odstavku 5 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

15.     „regija“ pomeni, kar zadeva zdravje živali, območje ali regijo, kakor sta opredeljena v Zoosanitarnem kodeksu za kopenske živali Mednarodne organizacije za zdravje živali, kar zadeva akvakulturo, pa območje, kakor je opredeljeno v mednarodnem Kodeksu zdravstvenega varstva vodnih živali Mednarodne organizacije za zdravje živali. V zvezi z Unijo izraz „ozemlje“ ali „država“ pomeni ozemlje Unije;

16.     „območje brez škodljivih organizmov“ pomeni območje, na katerem se znanstveno dokazano določen škodljiv organizem ne pojavlja in na katerem se, kadar je to ustrezno, takšno stanje uradno ohranja;

17.     „regionalizacija“ pomeni koncept regionalizacije, kakor je opisan v členu 6 Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

18.     „pošiljka živali ali proizvodov živalskega izvora“ pomeni število živali ali količino proizvodov živalskega izvora iste vrste, zajetih v istem potrdilu ali dokumentu, prevažanih z istim prevoznim sredstvom, ki jih pošlje en pošiljatelj in izvirajo iz iste pogodbenice izvoznice ali regije take pogodbenice. Pošiljko živali lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

19.     “pošiljka rastlin ali rastlinskih proizvodov” pomeni količino rastlin, rastlinskih proizvodov in/ali drugega blaga, ki se premeščajo iz ene pogodbenice v drugo in za katere, kadar se to zahteva, velja eno samo fitosanitarno spričevalo. Pošiljko živali lahko sestavlja en ali več primarnih proizvodov ali partij;

20.     „partija“ pomeni število ali enote iste vrste blaga, razpoznavnega po homogenosti sestave in izvoru, in sestavlja del pošiljke;

21.     „enakovrednost za namen trgovanja“ (v nadaljnjem besedilu: „enakovrednost“) pomeni, da ukrepi iz Priloge IV, ki se uporabljajo v pogodbenici izvoznici, ne glede na to ali se razlikujejo od ukrepov iz Priloge IV, ki se uporabljajo v pogodbenici uvoznici ali ne, objektivno dosegajo primerno raven zaščite pogodbenice uvoznice ali sprejemljivo raven tveganja;

22.     „sektor“ pomeni proizvodno in trgovinsko strukturo za proizvod ali kategorijo proizvodov v pogodbenici;

23.     „podsektor“ pomeni dobro opredeljen in nadzorovan del sektorja;

24.     „primarni proizvod“ pomeni izdelke ali drugo blago, navedene pod točkami od 2 do 7;

25.     „posebno uvozno dovoljenje“ pomeni uradno dovoljenje, ki ga pristojni organi pogodbenice uvoznice vnaprej izdajo posameznemu uvozniku in v katerem so določeni pogoji za uvoz ene same ali več pošiljk primarnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice, na področju uporabe tega poglavja;

26.     „delovni dnevi“ pomenijo vse dneve v tednu, razen nedelje, sobote in državnih praznikov posamezne pogodbenice;

27.     „inšpekcijski pregled“ pomeni pregled katerega koli vidika krme, živil, zdravja živali in dobrega počutja živali, s katerim se ugotovi, ali je zadevni vidik v skladu z zakonskimi zahtevami o krmi in živilih ter pravili o zdravju in dobrem počutju živali;

28.     „inšpekcijski pregled rastlin“ pomeni uraden vizualen pregled rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega nadzorovanega blaga, da se ugotovi morebitna prisotnost škodljivih organizmov in/ali skladnost s fitosanitarnimi predpisi;

29.     „preverjanje“ pomeni ugotavljanje, ali so izpolnjene določene zahteve, in sicer s pregledom in preučevanjem objektivnih dokazov.

ČLEN 54

Pristojni organi

Pogodbenici se na prvem srečanju Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma medsebojno obvestita o strukturi, organizaciji in razmejitvi pristojnosti svojih pristojnih organov. Pogodbenici se medsebojno obveščata o kakršni koli spremembi v zvezi z navedenimi pristojnimi organi, ki se nanaša na strukturo, organizacijo in delitev pristojnosti, vključno s kontaktnimi točkami.

ČLEN 55

Postopno usklajevanje

1.       Gruzija nadaljuje s postopnim usklajevanjem svojih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali ter drugih zakonodajnih ukrepov, kakor so opredeljeni v Prilogi IV k temu sporazumu, z ukrepi Unije v skladu z načeli in postopkom iz Priloge XI k temu sporazumu.

2.       Pogodbenici sodelujeta pri postopnem usklajevanju in izgradnji zmogljivosti.

3.       Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno spremlja izvajanje procesa približevanja, določenega v Prilogi XI k temu sporazumu, da zagotovi potrebna priporočila o usklajevanju.

4.       Gruzijski organi najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma predložijo seznam sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali in drugih zakonodajnih ukrepov EU, kot so opredeljeni v Prilogi IV k temu sporazumu, s katerimi bodo ti organi uskladili nacionalne ukrepe. Seznam se razdeli v prednostna področja, v okviru katerih se trgovanje z določenim primarnim proizvodom ali skupino primarnih proizvodov z usklajevanjem poenostavi. Navedeni seznam uskladitev ima vlogo referenčnega dokumenta za izvajanje tega poglavja.

ČLEN 56

Priznavanje zdravstvenega statusa ozemlja ali regije glede živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer za potrebe trgovine

Priznavanje statusa za živalske bolezni, infekcije pri živalih ali škodljive organizme

1.       Za živalske bolezni in infekcije pri živalih (skupaj z zoonozo) velja:

(a)     pogodbenica uvoznica za potrebe trgovanja pogodbenici izvoznici ali njenim regijam prizna status zdravstvenega stanja živali v skladu s postopkom iz Priloge VI k temu sporazumu za živalske bolezni, opredeljene v Prilogi V-A k temu sporazumu;

(b)     kadar pogodbenica meni, da ima za svoje ozemlje ali regijo poseben status za določeno živalsko bolezen, razen tistih iz Priloge V-A k temu sporazumu, lahko zahteva priznanje tega statusa v skladu s postopkom, določenim v delu C Priloge VI k temu sporazumu. S tem v zvezi lahko pogodbenica uvoznica zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki jim je priložena pojasnjevalna opomba in so ustrezna za dogovorjeni status pogodbenic;

(c)     pogodbenici kot osnovo za trgovanje med njima priznavata status ozemelj ali regij ali status v sektorju ali podsektorju pogodbenic, povezan z razširjenostjo ali posledicami živalske bolezni, razen tistih iz Priloge V-A k temu sporazumu, ali infekcij pri živalih in/ali s tem povezanimi tveganji, če je to primerno, kot ga opredeljuje Mednarodna organizacija za zdravje živali. pogodbenica uvoznica lahko zahteva jamstva za uvoz živih živali in proizvodov živalskega izvora, ki so primerna za opredeljeni status v skladu s priporočili Mednarodne organizacije za varstvo živali, ter

(d)     brez poseganja v člene 58, 60 in 64 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetov in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi določb točk (a), (b) in (c) tega odstavka.

2.       Za škodljive organizme velja:

(a)     pogodbenici za potrebe trgovanja priznavata status glede škodljivih organizmov, opredeljenih v Prilogi V-B k temu sporazumu, kakor je določen v Prilogi VI-B, ter

(b)     brez poseganja v člene 58, 60 in 64 tega sporazuma ter če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva podpornih ali dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja, vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje na podlagi določbe točke (a) tega odstavka.

Priznavanje regionalizacije / razdelitve območij, območij brez škodljivih organizmov in varovanih območij

3.       Pogodbenici priznavata pojma regionalizacije in območij brez škodljivih organizmov, kot ju opredeljujejo zadevna mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) iz leta 1997 ter mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) Organizacije za prehrano in kmetijstvo, ter pojem varovanih območij v skladu z Direktivo 2000/29/ES in soglašata o njihovi uporabi v trgovini med njima.

4.       Pogodbenici soglašata, da se sklepi o regionalizaciji za bolezni živali in rib iz Priloge V-A ter za škodljive organizme iz Priloge V-B k temu sporazumu sprejmejo v skladu z določbami delov A in B Priloge VI k temu sporazumu.

5.       Glede bolezni živali v skladu z določbami člena 58 tega sporazuma pogodbenica izvoznica, ki od pogodbenice uvoznice zahteva priznanje svojega sklepa o regionalizaciji, to obvesti o svojih ukrepih s popolnimi pojasnili in podpornimi podatki za svoje določitve in odločitve. Brez poseganja v člen 59 tega sporazuma, in če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja v 15 delovnih dneh po prejetju obvestila, tako sporočen sklep velja za sprejet.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 59(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 62 tega sporazuma in v 25 delovnih dneh po prejetju zahtevka za preverjanje.

6.       Glede škodljivih organizmov vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugim blagom ustrezno upošteva status škodljivih organizmov na območju, ki ga druga pogodbenica priznava kot varovano območje ali kot območje brez škodljivih organizmov. Pogodbenica, ki od druge pogodbenice zahteva priznanje svojega območja brez škodljivih organizmov, jo obvesti o svojih ukrepih ter na zahtevo predloži popolna pojasnila in podporne podatke za njegovo ustanovitev in ohranjanje, pri čemer upošteva ustrezne standarde FAO ali standarde Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, vključno z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Brez poseganja v člen 64 tega sporazuma ter če pogodbenica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj in/ali preverjanja v treh mesecih po obvestilu, tako sporočen sklep o regionalizaciji območja brez škodljivih organizmov velja za sprejetega.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 59(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v treh mesecih po prejetju teh informacij. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 62 tega sporazuma in v 12 mesecih po prejetju zahtevka za preverjanje, ob upoštevanju bioloških lastnosti škodljivega organizma in zadevnega posevka.

7.       Po dokončanju postopkov iz odstavkov od 4 do 6 in brez poseganja v člen 64 tega sporazuma vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje.

Kompartmentalizacija

8.       Pogodbenici se lahko udeležita nadaljnjih razprav glede vprašanja kompartmentalizacije.

ČLEN 57

Priznanje enakovrednosti

1.       Enakovrednost se lahko prizna za:

(a)     posamezen ukrep;

(b)     skupino ukrepov ali

(c)     sistem, ki velja za sektor, podsektor, primarne proizvode ali skupine primarnih proizvodov.

2.       Pri priznavanju enakovrednosti pogodbenici uporabljata postopek iz odstavka 3 tega člena. Ta postopek zajema objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno oceno zahtevka s strani pogodbenice uvoznice. Ta ocena lahko vključuje inšpekcijske preglede ali preverjanja.

3.       Na zahtevo pogodbenice izvoznice v zvezi s priznanjem enakovrednosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, pogodbenici nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme tak zahtevek, začneta posvetovalni postopek, ki vključuje korake iz Priloge VIII k temu sporazumu. Če pa pogodbenica izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta in izvedeta postopek iz tega odstavka.

4.       Gruzija Unijo nemudoma obvesti o ukrepu, skupini ukrepov ali sistemu, kakor so opredeljeni v odstavku 1 tega člena, ki so bili usklajeni na podlagi spremljanja iz člena 55(3). Navedeno dejanje je podlaga za zahtevek Gruzije, da začne postopek priznavanja enakovrednosti zadevnih ukrepov, kakor je določen v odstavku 3 tega člena.

5.       Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica dokonča postopek priznavanja enakovrednosti iz odstavka 3 tega člena v 360 dneh po tem, ko je od pogodbenice izvoznice prejela zahtevek, skupaj s spisom, ki dokazuje enakovrednost. Ta časovni rok se lahko podaljša za sezonske posevke, ko je upravičeno z oceno počakati, da se omogoči preverjanje v primernem obdobju rasti posevka.

6.       Pogodbenica uvoznica enakovrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga ugotavlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

7.       Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno opusti enakovrednost, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na enakovrednost, pod pogojem, da je upoštevan naslednji postopek:

(a)     v skladu z določbami iz člena 58(2) tega sporazuma pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, za katere se priznava enakovrednost ukrepov, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. V 30 delovnih dneh po prejetju teh informacij pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti, ali se na podlagi predlaganih ukrepov enakovrednost priznava še naprej ali ne;

(b)     v skladu z določbami iz člena 58(2) tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico brez odlašanja obvesti o vsakem predlogu spremembe svojih ukrepov, na katerih je temeljilo priznavanje enakovrednosti, in verjetnem učinku predlaganih ukrepov na priznano enakovrednost. Če pogodbenica uvoznica enakovrednosti ne prizna več, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vnovičen začetek postopka iz odstavka 3 tega člena na podlagi predlaganih ukrepov.

8.       Priznavanje, začasna opustitev ali umik enakovrednosti je zgolj na strani pogodbenice uvoznice, ki ravna v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom. Navedena pogodbenica pogodbenici izvoznici predloži popolno pojasnilo v pisni obliki in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen. V primeru nepriznavanja, začasne opustitve ali umika enakovrednosti pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici navede zahtevane pogoje, na podlagi katerih se lahko znova začne postopek iz odstavka 3.

9.       Brez poseganja v člen 64 tega sporazuma pogodbenica uvoznica ne sme umakniti ali začasno opustiti enakovrednosti, preden začnejo veljati predlagani novi ukrepi katere koli pogodbenice.

10.     Če pogodbenica uvoznica uradno prizna enakovrednost na podlagi posvetovalnega postopka iz Priloge VIII k temu sporazumu, Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 65(5) tega sporazuma razglasi priznanje enakovrednosti v trgovini med pogodbenicama. Navedena odločitev zagotovi tudi zmanjšanje obsega fizičnih pregledov na mejah, poenostavljena potrdila in postopke za predhodno uvrstitev na seznam za poslovne enote, če je primerno.

Status priznavanja enakovrednosti se navede v Prilogi XII k temu sporazumu.

ČLEN 58

Preglednost in izmenjava informacij

1.       Brez poseganja v člen 59 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri izboljševanju vzajemnega razumevanja svojih struktur za uradni nadzor in mehanizmov za uporabo ukrepov iz Priloge IV k temu sporazumu ter delovanja takih struktur in mehanizma. To se lahko med drugim doseže s poročili mednarodnih revizij, ko so ta objavljena, pogodbenici pa si lahko izmenjata informacije o rezultatih takih revizij oziroma druge informacije, kot je ustrezno.

2.       V okviru približevanja zakonodaje iz člena 55 tega sporazuma ali priznavanja enakovrednosti iz člena 57 tega sporazuma se pogodbenici medsebojno obveščata o zakonodajnih ali drugih postopkovnih spremembah, sprejetih na zadevnih področjih.

3.       Unija v tem okviru pravočasno obvesti Gruzijo o spremembah zakonodaje Unije, da ji omogoči preučitev temu primerne spremembe njene zakonodaje.

Za olajšanje prenosa zakonodajnih dokumentov na zahtevo ene od pogodbenic je treba vzpostaviti potrebno raven sodelovanja.

V ta namen se pogodbenici medsebojno obvestita o svojih kontaktnih točkah. Pogodbenici se medsebojno obvestita tudi o vseh morebitnih spremembah glede teh kontaktnih točk.

ČLEN 59

Obvestilo, posvetovanje in olajšanje komunikacije

1.       Vsaka pogodbenica v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki hudi ali utemeljeni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, skupaj z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost hudih zdravstvenih posledic, povezanih z uživanjem proizvodov živalskega izvora ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:

(a)     vsakršnih ukrepih, ki vplivajo na sklepe o regionalizaciji iz člena 56 tega sporazuma;

(b)     prisotnosti ali razvoju katere koli živalske bolezni, naštete v Prilogi V-A k temu sporazumu, ali nadzorovanega škodljivega organizma s seznama iz Priloge V-B k temu sporazumu;

(c)     izsledkih epidemiološkega pomena ali pomembnih povezanih tveganjih glede živalskih bolezni in škodljivih organizmov, ki niso na seznamu v Prilogi V-A in Prilogi VI-B k temu sporazumu, ali ki so nove živalske bolezni ali škodljivi organizmi, ter

(d)     vsakršnih dodatnih ukrepih, ki presegajo osnovne zahteve, ki se uporabljajo za njune siceršnje ukrepe, sprejete za nadzor ali izkoreninjenje živalskih bolezni ali škodljivih organizmov ali varovanje javnega zdravja ali zdravja rastlin, ter vsakršnih spremembah profilaktičnih ukrepov, skupaj s politiko cepljenja.

2.       Obvestila se pošiljajo v pisni obliki kontaktnim točkam iz člena 58(1) tega sporazuma.

Pisno obvestilo pomeni obvestilo po pošti, prek telefaksa ali elektronske pošte.

3.       Kadar pogodbenica izrazi resno zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na zahtevo te pogodbenice čim prej skliče posvet, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh od datuma navedene zahteve. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se izogne motnjam v trgovanju, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z zaščito zdravja ljudi živali ali rastlin.

4.       Na zahtevo pogodbenice se čim prej skliče posvet o dobrem počutju živali, v vsakem primeru pa v 20 delovnih dneh od datuma obvestila. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse zahtevane informacije.

5.       Na zahtevo pogodbenice posvetovanja iz odstavkov 3 in 4 potekajo prek video ali avdio konference. Pogodbenica, ki to zahteva, zagotovi pripravo zapisnika posveta, ki ga pogodbenici uradno odobrita. Za namen te odobritve se uporabljajo določbe člena 58(3) tega sporazuma.

6.       Sistem hitrega obveščanja in mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki ju pogodbenici skupaj uporabljata za vse morebitne veterinarske in fitosanitarne nujne primere, bosta začela delovati v poznejši fazi, potem ko bo Gruzija uveljavila potrebno zakonodajo s tega področja in ustvarila pogoje za njuno pravilno delovanje na terenu.

ČLEN 60

Pogoji trgovanja

1.       Uvozni pogoji pred priznanjem enakovrednosti:

(a)     Pogodbenici se dogovorita, da za uvoz katerega koli primarnega proizvoda iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) in (3) k temu sporazumu veljajo pogoji pred priznanjem enakovrednosti. Brez poseganja v sklepe, sprejete na podlagi člena 56 tega sporazuma, uvozni pogoji pogodbenice uvoznice veljajo za celotno ozemlje pogodbenice izvoznice. Ob začetku veljavnosti tega sporazuma in v skladu z določbami iz člena 58 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o svojih zdravstvenih in/ali fitosanitarnih uvoznih zahtevah za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C k temu sporazumu. Te informacije vključujejo tudi ustrezne vzorce uradnih spričeval, izjav ali trgovinskih dokumentov, kakor jih določa pogodbenica uvoznica, ter

(b)     (i)      kakršna koli sprememba ali predlagana sprememba pogojev iz odstavka 1(a) tega člena je usklajena z ustreznimi postopki obveščanja iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(ii)     brez poseganja v določbe člena 64 tega sporazuma pogodbenica uvoznica pri določanju začetka veljavnosti spremenjenih pogojev iz odstavka 1(a) tega člena upošteva prevozni čas med pogodbenicama ter

(iii)    če pogodbenica uvoznica ne izpolni zahtev za obveščanje iz odstavka 1(a) tega člena, v 30 dneh od začetka veljavnosti spremenjenih uvoznih pogojev še naprej sprejema spričevala ali potrdila, ki jamčijo prej veljavne pogoje.

2.       Uvozni pogoji po priznanju enakovrednosti

(a)     V 90 dneh po sprejetju sklepa o priznanju enakovrednosti iz člena 57(10) tega sporazuma pogodbenici sprejmeta potrebne zakonodajne in upravne ukrepe za izvajanje priznavanja enakovrednosti, da na tej podlagi omogočita medsebojno trgovanje s primarnimi proizvodi iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) in (3) k temu sporazumu. Za te primarne proizvode lahko vzorec uradnega spričevala ali uradnega dokumenta, ki ga zahteva pogodbenica uvoznica, takrat zamenja spričevalo, sestavljeno, kakor določa Priloga X-B k temu sporazumu.

(b)     Dejavnosti trgovine s primarnimi proizvodi v sektorjih ali podsektorjih, v katerih kot enakovredni niso priznani vsi ukrepi, se nadaljujejo na podlagi izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1(a) tega člena. Na zahtevo pogodbenice izvoznice se uporabljajo določbe iz odstavka 5 tega člena.

3.       Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma naprej se uvozna dovoljenja prenehajo uporabljati za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) k temu sporazumu.

4.       Glede pogojev, ki vplivajo na trgovanje s primarnimi proizvodi iz odstavka 1(a) tega člena, pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu z določbami iz člena 65 tega sporazuma, da bi se dogovorili o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice. Taki alternativni ali dodatni uvozni pogoji lahko po potrebi temeljijo na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne. Če se pogodbenici tako dogovorita, pogodbenica uvoznica v 90 dneh sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da se omogoči uvoz na podlagi dogovorjenih uvoznih pogojev.

5.       Seznam poslovnih enot, pogojna odobritev

(a)     Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz dela 2 Priloge IV-A k temu sporazumu pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice, ki jo spremljajo ustrezna jamstva, začasno odobri predelovalne poslovne enote iz Priloge VII.2 k temu sporazumu, ki se nahajajo na ozemlju pogodbenice izvoznice, brez poprejšnjega inšpekcijskega pregleda posameznih poslovnih enot. Taka odobritev je skladna s pogoji in določbami iz Priloge VII k temu sporazumu. Če se dodatne informacije ne zahtevajo, pogodbenica uvoznica v 30 delovnih dneh po prejetju zahtevka in ustreznih jamstev sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da dovoli uvoz na tej podlagi.

Začetni seznam poslovnih enot se odobri v skladu z določbami iz Priloge VII k temu sporazumu.

(b)     Glede uvoza proizvodov živalskega izvora iz odstavka 2(a) tega člena pogodbenica izvoznica pogodbenico uvoznico obvesti o svojem seznamu poslovnih enot, ki izpolnjujejo zahteve pogodbenice uvoznice.

6.       Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži potrebno pojasnilo in zadevne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen.

ČLEN 61

Postopek izdaje spričeval

1.       Za namene certifikacijskih postopkov ter postopkov izdaje spričeval in uradnih dokumentov pogodbenici soglašata o načelih iz Priloge X k temu sporazumu.

2.       Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma se lahko dogovori o pravilih za elektronsko izdajanje, umik ali zamenjavo spričeval.

3.       Pogodbenici se bosta, kjer je to primerno, v okviru usklajene zakonodaje iz člena 55 tega sporazuma dogovorili o skupnih vzorcih spričeval.

ČLEN 62

Preverjanje

1.       Za ohranitev zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico:

(a)     opraviti preverjanje celotnega sistema organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali komponent tega sistema ali drugih ukrepov, če je to ustrezno, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi, smernicami in priporočili Codex Alimentarius, Svetovne organizacije za zdravje živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin;

(b)     prejeti informacije druge pogodbenice o njenih nadzornih sistemih in biti obveščena o rezultatih opravljenega nadzora v okviru takega sistema ob spoštovanju zaupnosti določb, ki veljajo za katero od pogodbenic.

2.       Vsaka pogodbenica lahko rezultate svojega preverjanja iz odstavka 1(a) tega člena deli s tretjimi osebami in javno objavi, kot to morda zahtevajo določbe, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic. Pri takšnem deljenju in/ali objavi rezultatov se, kjer je to primerno, spoštuje zaupnost določb, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic.

3.       Ko pogodbenica uvoznica sklene opraviti obisk preverjanja v pogodbenici izvoznici, o takem obisku obvesti pogodbenico izvoznico najmanj 60 delovnih dni, preden se opravi tak obisk preverjanja, razen če gre za nujne primere ali se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi tega obiska.

4.       Stroške, ki nastanejo pri preverjanju celotnega ali dela sistemov pristojnih organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali drugega ukrepa, če je to ustrezno, krije pogodbenica, ki opravi preverjanje ali inšpekcijski pregled.

5.       Osnutek sporočila o preverjanjih v pisni obliki se pogodbenici izvoznici pošlje v 60 delovnih dneh po zaključku preverjanja. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 45 delovnih dni za pripombe na osnutek poročila pisnega sporočila. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in, kadar je to ustrezno, vključijo v končne rezultate. Kadar pa je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se pogodbenica izvoznica obvesti čim prej, vsekakor pa v 10 delovnih dneh po koncu preverjanja.

6.       Da se doseže več jasnosti, lahko rezultati preverjanja prispevajo k postopkom iz členov 55, 57 in 63 tega sporazuma, ki jih izvajata obe pogodbenici ali ena od pogodbenic.

ČLEN 63

Pregledi ob uvozu in inšpekcijske pristojbine

1.       Pogodbenici soglašata, da se pri pregledih pošiljk iz pogodbenice izvoznice ob uvozu v pogodbenico uvoznico spoštujejo načela iz dela A Priloge IX k temu sporazumu. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopku preverjanja iz člena 62 tega sporazuma.

2.       Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v delu B Priloge IX k temu sporazumu. Pogodbenica lahko to pogostnost spremeni v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojo notranjo zakonodajo, na podlagi napredka v skladu s členi 55, 57 in 60 tega sporazuma ali na podlagi preverjanj, posvetovanj ali drugih ukrepov, določenih s tem sporazumom. V skladu s tem Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 s sklepom ustrezno spremeni del B Priloge IX k temu sporazumu.

3.       Inšpekcijske pristojbine, če se uporabljajo, lahko krijejo zgolj stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu. Višina pristojbine se izračuna na enaki podlagi kot višina pristojbin, ki se zaračunavajo za inšpekcijske preglede podobnih domačih proizvodov.

4.       Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice slednjo obvesti o vsaki spremembi ukrepov, ki vplivajo na preglede ob uvozu in inšpekcijske pristojbine, skupaj z razlogi zanje, ter o vseh pomembnih spremembah upravne obravnave takih pregledov.

5.       Od datuma, ki ga določi Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vzajemno odobritev nadzora, ki ga izvajata in je določen v členu 62(1)(b) tega sporazuma, da se po potrebi prilagodi in vzajemno zmanjša pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu za primarne proizvode iz člena 60(2)(a) tega sporazuma.

Od navedenega datuma lahko pogodbenici druga drugi vzajemno odobrita nadzor nad nekaterimi primarnimi proizvodi in v skladu s tem zmanjšata ali nadomestita preglede ob uvozu za te primarne proizvode.

ČLEN 64

Zaščitni ukrepi

1.       Če bi pogodbenica izvoznica na svojem ozemlju sprejela ukrepe za nadzor vsakršnega vzroka, ki bi utegnil pomeniti resno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin, pogodbenica izvoznica brez poseganja v določbe odstavka 2 tega člena sprejme enakovredne ukrepe, da prepreči razširitev nevarnosti ali tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.

2.       Pogodbenica uvoznica lahko iz razlogov resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Taka pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

3.       Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, najpozneje en delovni dan po datumu sprejetja ukrepov o tem obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic in v skladu z določbami člena 59(3) tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po obvestilu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, dane na takem posvetu, in si prizadevata izogniti nepotrebnim motnjam trgovanja, ob upoštevanju rezultata posvetovanj iz člena 59(3) tega sporazuma, kadar je to primerno.

ČLEN 65

Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepi

1.       Ustanovi se Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Sestane se v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, potem pa bodisi na zahtevo ene od pogodbenic bodisi vsaj enkrat na leto. Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko seja Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe poteka prek video ali avdio konference. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer prek korespondence.

2.       Naloge Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe so:

(a)     preučiti kakršne koli zadeve v zvezi s tem poglavjem;

(b)     spremljati izvajanje tega poglavja in preučiti vse zadeve, ki se lahko pojavijo v zvezi z njegovim izvajanjem;

(c)     revidirati Priloge od IV do XII k temu sporazumu, zlasti ob upoštevanju napredka, doseženega na posvetih, in po postopkih, določenih s tem poglavjem;

(d)     spremeniti Priloge od IV do XII k temu sporazumu s potrditvenim sklepom glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka ali v skladu z drugimi določili iz tega poglavja ter

(e)     predložiti mnenja in priporočila drugim organom, kot je določeno v naslovu VIII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma glede na revizijo iz točke (c) tega odstavka.

3.       Pogodbenici soglašata, da bosta po potrebi oblikovali tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki pogodbenic, in sicer za opredelitev in preučitev tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Kadar je potrebno dodatno strokovno znanje, lahko pogodbenici oblikujeta priložnostne skupine, ki vključujejo znanstvene in strokovne skupine. Članstvo v takih priložnostnih skupinah ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

4.       Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe s predloženim poročilom redno obvešča Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4), o svojih dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejema v okviru svojih pristojnosti.

5.       Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe na prvem srečanju sprejme svoje delovne postopke.

6.       Kakršno koli odločitev, priporočilo, poročilo ali drug ukrep, ki ga sprejme Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ali katera koli skupina, ki jo ta odbor ustanovi, pogodbenici sprejmeta soglasno.

POGLAVJE 5

OLAJŠEVANJE CARINSKIH POSTOPKOV IN TRGOVINE

ČLEN 66

Cilji

1.       Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se dvostranskem trgovinskem okolju. Pogodbenici soglašata z okrepitvijo sodelovanja na tem področju z namenom, da zadevna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje glede učinkovitega nadzora in načelno spodbujajo olajševanje zakonite trgovine.

2.       Pogodbenici priznavata, da bo izjemen pomen namenjen ciljem javnih politik, vključno s olajševanjem trgovine, varnostjo in preprečevanjem goljufij, ter uravnoteženemu pristopu k navedenim ciljem.

ČLEN 67

Zakonodaja in postopki

1.       Pogodbenici soglašata, da je njuna zakonodaja na trgovinskem in carinskem področju načeloma stabilna in celovita ter da so določbe in postopki sorazmerni, pregledni, predvidljivi, nediskriminatorni, nepristranski ter se uporabljajo enotno in učinkovito, med drugim tako da:

(a)     varujeta in poenostavljata trgovino z učinkovitim uveljavljanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev;

(b)     se izogibata nepotrebnemu ali diskriminatornemu obremenjevanju gospodarskih subjektov, preprečujeta goljufije ter zagotavljata nadaljnje olajšave za gospodarske subjekte, ki dosegajo visoko raven skladnosti;

(c)     uporabljata enotno upravno listino za potrebe carinskih deklaracij;

(d)     vodita k večji učinkovitosti, preglednosti in poenostavitvi carinskih postopkov in praks na meji;

(e)     uporabljata sodobne carinske tehnike, vključno z ocenjevanjem tveganja, nadzorom po carinjenju in metodami revizije v podjetjih, da se poenostavita in olajšata vstop, izstop in sprostitev blaga;

(f)      si prizadevata zmanjšati stroške usklajevanja in povečati predvidljivost vseh gospodarskih subjektov;

(g)     brez poseganja v uporabo objektivnih kriterijev ocenjevanja tveganja zagotavljata nediskriminatorno upravljanje zahtev in postopkov, ki se uporabljajo za uvoz, izvoz in blago v tranzitu;

(h)     upoštevata mednarodne instrumente, ki se uporabljajo na carinskem in trgovinskem področju, vključno s tistimi, ki jih razvijejo Svetovna carinska organizacija (v nadaljnjem besedilu: WCO), Istanbulska konvencija o začasnem uvozu iz leta 1990, Mednarodna konvencija o harmoniziranem sistemu iz leta 1983, Svetovna trgovinska organizacija, Združeni narodi (Konvencija TIR iz leta 1975) in Konvencija o usklajevanju mejnih kontrol blaga iz leta 1982; ter lahko po potrebi upoštevata Okvir WCO o standardih za zaščito in olajševanje svetovne trgovine ter smernice Evropske komisije, kot so praktične carinske smernice (Customs Blueprints);

(i)      sprejmeta potrebne ukrepe, ki odražajo določbe revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov iz leta 1973 in jih izvajajo;

(j)      določita pravila, ki vnaprej zagotavljajo zavezujoče odločbe glede tarifnega uvrščanja in pravil o poreklu. Pogodbenici zagotovita, da se odločba lahko prekliče ali razveljavi samo po obvestilu subjekta, katerega zadeva, in brez retroaktivnega učinka, razen če je odločba sprejeta na podlagi nepravilnih ali nepopolnih informacij;

(k)     uvedeta in izvajata poenostavljene postopke za pooblaščene trgovce v skladu z objektivnimi in nediskriminatornimi merili;

(l)      določita pravila, ki zagotavljajo, da so kazni za kršitve carinskih predpisov ali postopkovnih zahtev sorazmerne in nediskriminatorne, njihova uporaba pa ne povzroča neupravičenih ali neutemeljenih zamud, ter

(m)    uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila v primerih, ko vladne agencije zagotavljajo storitve, ki jih zagotavlja tudi zasebni sektor.

2.       Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in opravičljivosti postopkov pogodbenici:

(a)     sprejmeta nadaljnje ukrepe za zmanjšanje, poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinski in drugi ustrezni organi;

(b)     poenostavita, kjer koli je to mogoče, zahteve in formalnosti v zvezi s hitro prepustitvijo in carinjenjem blaga;

(c)     zagotovita učinkovite, hitre in nediskriminatorne postopke, ki zagotavljajo pravico do pritožbe proti upravnim ukrepom, odločbam in sklepom carinske uprave in drugih ustreznih organov, ki vplivajo na blago v postopku. Taki pritožbeni postopki so lahko dostopni, višina morebitnih stroškov pa je razumna in sorazmerna s stroški, ki nastanejo organom zaradi zagotavljanja možnosti pritožbe;

(d)     sprejmeta ukrepe za zagotovitev, da se v primeru vložitve pritožbe v zvezi z izpodbijanim upravnim ukrepom, odločbo ali sklepom blago sprosti kot običajno, plačilo dajatev pa se lahko odloži, ob čemer se sprejmejo morebitni zaščitni ukrepi, za katere se presodi, da so potrebni. Kadar je to potrebno, mora biti pogoj za sprostitev blaga predložitev garancije, kot sta jamstvo ali varščina, ter

(e)     zagotovita ohranjanje najvišjih standardov integritete, zlasti na meji, z uporabo ukrepov, ki odražajo načela zadevnih mednarodnih konvencij in instrumentov s tega področja, zlasti revidirane izjave WCO iz Aruše iz leta 2003 in praktičnih smernic Evropske komisije o carinski etiki (EC Blueprint on Customs ethics) iz leta 2007, če je to primerno.

3.       Pogodbenici soglašata, da se odpravijo:

(a)     vse zahteve po obvezni uporabi carinskih posrednikov; ter

(b)     vse zahteve po obveznem izvajanju inšpekcijskih pregledov pred odpremo ali inšpekcijskih pregledov v namembni državi.

4.       Glede tranzita:

(a)     za namene tega sporazuma se uporabljajo predpisi o tranzitu in opredelitve iz določb STO, zlasti člen V GATT 1994 in z njim povezane določbe, vključno z morebitnimi pojasnili in spremembami na podlagi kroga pogajanj iz Dohe o olajševanju trgovine. Te določbe veljajo tudi, če se tranzit blaga začne ali konča na ozemlju ene od pogodbenic;

(b)     Pogodbenici si prizadevata za postopno večanje medsebojne povezljivosti njunih carinskih tranzitnih sistemov, z namenom, da Gruzija v prihodnosti sodeluje v skupnem tranzitnem sistemu[2];

(c)     Pogodbenici zagotavljata sodelovanje in usklajevanje vseh ustreznih organov na svojem ozemlju za olajševanje tranzitnega prometa. Pogodbenici spodbujata tudi sodelovanje med javnimi organi in zasebnim sektorjem v zvezi s tranzitom.

ČLEN 68

Odnosi s poslovno skupnostjo

Pogodbenici se dogovorita:

(a)     da zagotovita, da so njuna zadevna zakonodaja in postopki pregledni, javno dostopni, po možnosti z elektronskimi sredstvi, in vsebujejo utemeljitve, zakaj so bili sprejeti; da je treba uvesti redna posvetovanja in zagotoviti primerno časovno obdobje med objavo novih ali spremenjenih določb in začetkom njihove veljavnosti;

(b)     glede potrebe po pravočasnih in rednih posvetovanjih s predstavniki trgovine o zakonodajnih predlogih in postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji;

(c)     da javno objavita pomembna upravna obvestila, vključno z zahtevami organov ter vstopnimi in izstopnimi postopki, delovnim časom in operativnimi postopki carinskih uradov v pristaniščih in na mejnih prehodih ter kontaktnimi točkami za poizvedbe;

(d)     o krepitvi sodelovanja med subjekti in zadevno javno upravo z uporabo nearbitrarnih in javno dostopnih postopkov, ki med drugim temeljijo na tistih, ki jih razširja WCO, ter

(e)     da zagotovita, da bosta njuni carinski ureditvi ter z njima povezane zahteve in postopki še naprej zadovoljevali upravičene potrebe trgovinske skupnosti, upoštevali dobre prakse in še naprej čim manj omejevali trgovino.

ČLEN 69

Pristojbine in takse

1.       Pogodbenici prepovesta, da bi imele upravne pristojbine enak učinek kot uvozne ali izvozne dajatve ali takse.

2.       V zvezi z vsemi pristojbinami in taksami kakršne koli narave, ki jih naložijo carinski organi vsake pogodbenice, vključno s pristojbinami in taksami za naloge, ki se opravijo v imenu teh organov, ali v zvezi z uvozom ali izvozom ter brez poseganja v zadevne določbe poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pogodbenici soglašata, da:

(a)     se lahko pristojbine in takse naložijo le za storitve, ki se zagotovijo na zahtevo deklaranta, če se slednje ne izvedejo pod običajnimi pogoji ali med običajnim delovnim časom ali se izvedejo na kraju, ki ni naveden v carinskih predpisih, pa tudi za vsako formalnost, ki je povezana s takimi storitvami ali se zahteva za izvedbo takega uvoza ali izvoza;

(b)     pristojbine in takse ne presegajo stroškov opravljenih storitev;

(c)     pristojbine in takse se ne izračunavajo na podlagi ad valorem;

(d)     informacije o pristojbinah in taksah se objavijo po uradno določenem mediju in, kadar je to mogoče in izvedljivo, na uradni spletni strani. Te informacije zajemajo razloge za pristojbino ali takso za opravljene storitve, naziv pristojnega organa, pristojbine in takse, ki se bodo uporabile, ter datum in način plačila, ter

(e)     nove ali spremenjene pristojbine in takse se ne uvedejo, dokler informacije o njih niso objavljene in dane na voljo.

ČLEN 70

Carinsko vrednotenje

1.       Določbe Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO, skupaj z morebitnimi naknadnimi spremembami, urejajo pravila carinskega vrednotenja blaga, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicama. Navedene določbe Sporazuma STO so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Najnižje carinske vrednosti se ne uporabljajo.

2.       Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

ČLEN 71

Carinsko sodelovanje

Pogodbenici okrepita sodelovanje na carinskem področju, da bi zagotovili izvajanje ciljev tega poglavja z namenom nadaljnjega olajševanja trgovine, hkrati pa zagotovili učinkoviti nadzor, varnost in preprečevanje goljufij. Pogodbenici lahko v ta namen po potrebi kot orodje za primerjavo uporabita praktične carinske smernice Evropske komisije (EC Customs Blueprints).

Za zagotovitev skladnosti z določbami tega poglavja pogodbenici med drugim:

(a)     si izmenjujeta informacije v zvezi s carinsko zakonodajo in postopki;

(b)     razvijata skupne pobude v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in tranzitnimi postopki ter dejavnostmi za zagotavljanje učinkovitih storitev za poslovno skupnost;

(c)     sodelujeta pri avtomatizaciji carinskih in drugih trgovinskih postopkov;

(d)     si po potrebi izmenjujeta informacije in podatke ob spoštovanju zaupnosti občutljivih podatkov in varstva osebnih podatkov;

(e)     sodelujeta pri preprečevanju nezakonite čezmejne trgovine z blagom, vključno s tobačnimi izdelki, in boju proti njej;

(f)      si izmenjujeta informacije ali začneta posvetovanja z namenom, da kolikor je mogoče oblikujeta skupna stališča na carinskem področju v okviru mednarodnih organizacij, kot so STO, WCO, ZN, Konferenca ZN o trgovini in razvoju (UNCTAD) in UN/ECE;

(g)     sodelujeta pri načrtovanju in izvajanju tehnične pomoči, zlasti za olajšanje reform za olajševanje carinskih postopkov in trgovine v skladu z zadevnimi določbami tega sporazuma;

(h)     si izmenjujeta dobre prakse pri carinskih postopkih, pri čemer se osredotočata zlasti na sisteme carinskega nadzora, izvedenega na podlagi tveganja, in izvrševanje pravic intelektualne lastnine, predvsem v povezavi s ponarejenimi proizvodi;

(i)      spodbujata usklajevanje med vsemi mejnimi organi pogodbenic, da se pospešijo postopki prehoda meje in okrepi nadzor, pri čemer se, kadar je to mogoče in ustrezno, upošteva skupni nadzor meje, ter

(j)      vzpostavita, kadar je to ustrezno in primerno, vzajemno priznavanje programov trgovinskega partnerstva in carinskega nadzora, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine.

ČLEN 72

Vzajemna upravna pomoč v carinskih zadevah

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 71 tega sporazuma, pogodbenici zagotovita vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami iz Protokola II k temu sporazumu, in sicer Protokola o Vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

ČLEN 73

Tehnična pomoč in krepitev zmogljivosti

Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje reform za olajševanje trgovine in carinskih postopkov.

ČLEN 74

Pododbor za carino

1.       Ustanovi se Pododbor za carino. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2.       Delovanje Pododbora zajema redna posvetovanja in spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, kar vključuje, ni pa omejeno na vprašanja glede carinskega sodelovanja, čezmejnega carinskega sodelovanja in upravljanja, tehnične pomoči, pravil o poreklu, olajševanja trgovine in vzajemne upravne pomoči v carinskih zadevah.

3.       Pododbor za carino med drugim:

(a)     skrbi za ustrezno izvajanje tega poglavja ter Protokolov I in II k temu sporazumu;

(b)     sprejme praktične rešitve, ukrepe in odločitve za izvajanje tega poglavja ter Protokolov I in II k temu sporazumu, vključno z izmenjavo informacij in podatkov, vzajemnim priznavanjem carinskega nadzora in programov trgovinskega partnerstva, določa pa tudi sporazumno dogovorjene ugodnosti;

(c)     izmenjuje mnenja o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno s prihodnjimi ukrepi in viri, ki so nujni za njihovo izvajanje in uporabo;

(d)     po potrebi daje priporočila ter

(e)     sprejme svoj notranji poslovnik.

ČLEN 75

Usklajevanje carinske zakonodaje

Postopno usklajevanje s carinsko zakonodajo Unije in nekaterimi mednarodnimi predpisi se izvaja, kakor je določeno v Prilogi XIII k temu Sporazumu.

POGLAVJE 6

USTANAVLJANJE, TRGOVINA S STORITVAMI IN ELEKTRONSKO POSLOVANJE

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 76

Cilj, področje in obseg uporabe

1.       Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2.       Oddaja javnih naročil je zajeta v poglavju 8 (Javna naročila) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in to poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

3.       Subvencije so zajete v poglavju 10 (Konkurenca) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4.       V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje legitimnih ciljev politik.

5.       To poglavje se ne uporablja za ukrepe z vplivom na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6.       To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero od pogodbenic pod pogoji posebne zaveze iz tega poglavja in prilog XIV in XV k temu sporazumu[3].

ČLEN 77

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

(a)     „ukrep“ pomeni kakršen koli ukrep pogodbenice v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa ali v kateri koli drugi obliki;

(b)     „ukrepi, ki jih pogodbenica sprejme ali ohrani“, pomenijo ukrepe, ki jih sprejmejo:

(i)      centralne, regionalne ali lokalne vlade in oblasti ter

(ii)     nevladne organizacije pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo centralne, regionalne ali lokalne vlade ali organi;

(c)     „fizična oseba pogodbenice“ pomeni fizično osebo, ki ima v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države državljanstvo države članice EU oziroma Gruzije;

(d)     „pravna oseba“ pomeni vsako pravno osebo, ki se pravilno ustanovi ali drugače organizira v skladu z veljavnimi zakoni, zaradi dobička ali v drug namen in je v zasebni ali državni lasti, vključno s korporacijo, trustom, partnerstvom, skupnim podjetjem, samostojnim podjetnikom ali združenjem;

(e)     „pravna oseba pogodbenice“ pomeni pravno osebo, kakor je opredeljena v točki (d) in ustanovljena v skladu z zakonodajo ene od držav članic EU oziroma Gruzije, s statutarnim sedežem, osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju[4], na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Gruzije.

Če ima ta pravna oseba na ozemlju, na katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, oziroma na ozemlju Gruzije, samo statutarni sedež ali osrednjo upravo, se ne šteje za pravno osebo Unije oziroma Gruzije, razen če so njene dejavnosti dejansko in stalno povezane z gospodarstvom Unije oziroma Gruzije.

Ne glede na prejšnji pododstavek veljajo določbe tega sporazuma tudi za ladijske družbe, ki imajo sedež zunaj Unije oziroma Gruzije in so pod nadzorom državljanov države članice EU oziroma Gruzije, če so njihova plovila registrirana v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo v zadevni državi članici oziroma v Gruziji in plujejo pod zastavo države članice oziroma Gruzije;

(f)      „hčerinska družba“ pravne osebe pogodbenice pomeni pravno osebo, ki je v lasti ali pod dejanskim nadzorom druge pravne osebe[5];

(g)     „podružnica“ pravne osebe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ima svojo upravno strukturo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da slednjim, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezava z matično družbo z glavnim sedežem v tujini, ni treba poslovati neposredno s tako matično družbo, temveč lahko poslujejo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(h)     „ustanavljanje“ pomeni:

(i)      v zvezi s pravnimi osebami Unije ali Gruzije pravico, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti z ustanovitvijo, vključno s prevzemom, pravne osebe in/ali ustanovitvijo podružnice ali predstavništva v Gruziji oziroma v Uniji;

(ii)     v zvezi s fizičnimi osebami pravico fizičnih oseb iz Unije ali Gruzije, da začnejo in opravljajo gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanovijo podjetja, zlasti gospodarske družbe, ki jih dejansko nadzorujejo;

(i)      „gospodarske dejavnosti“ zajemajo dejavnosti industrijskega, poslovnega in poklicnega značaja ter dejavnosti obrtnikov in ne vključujejo dejavnosti, ki se opravljajo pri izvajanju javnih pooblastil;

(j)      „delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(k)     „storitve“ zajemajo vsako storitev v katerem koli sektorju, razen storitev, opravljenih v okviru vladnega organa;

(l)      „storitve in druge dejavnosti, opravljene pri izvajanju javnih pooblastil“ pomenijo storitve ali dejavnosti, ki se ne izvajajo na tržni podlagi ali v konkurenci z enim ali več gospodarskimi subjekti;

(m)    „čezmejno opravljanje storitev“ pomeni opravljanje storitve:

(i)      z ozemlja pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice (način 1) ali

(ii)     na ozemlju pogodbenice naročniku storitve druge pogodbenice (način 2);

(n)     „ponudnik storitve“ pogodbenice pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja storitev;

(o)     „podjetnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi opravljati ali opravlja gospodarsko dejavnost z ustanovitvijo poslovne enote.

ODDELEK 2

USTANAVLJANJE

ČLEN 78

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih z izjemo:

(a)     rudarstva, proizvodnje in predelave[6] jedrskih materialov;

(b)     proizvodnje ali trgovine z orožjem, strelivom in vojaškim materialom;

(c)     avdiovizualnih storitev;

(d)     nacionalne pomorske kabotaže[7] ter

(e)     nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza[8], rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)      storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)     prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)    storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)    storitev zemeljske oskrbe;

(v)     storitev upravljanja letališč.

ČLEN 79

Nacionalna obravnava in obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi

1.       Gruzija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-E k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)     za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije, zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev; oziroma pravnih oseb, podružnic in predstavništev katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)     za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Unije v Gruziji po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše.[9]

2.       Unija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-A k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

(a)     za ustanavljanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Gruzije po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev; oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b)     za poslovanje hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb Gruzije v Uniji po njihovi ustanovitvi zagotovi obravnavo, ki ni nič manj ugodna od obravnave njenih lastnih pravnih oseb, njihovih podružnic in predstavništev oziroma hčerinskih družb, podružnic in predstavništev pravnih oseb katere koli tretje države, kar je ugodnejše.[10]

3.       Pogodbenici ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-A in Priloge XIV-E k temu sporazumu ne sprejmeta nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki uvajajo diskriminacijo v primerjavi z njunimi lastnimi pravnimi osebami glede ustanavljanja pravnih oseb druge pogodbenice na njunem ozemlju oziroma glede njihovega poslovanja po ustanovitvi.

ČLEN 80

Pregled

1.       Pogodbenici z namenom postopne liberalizacije pogojev ustanavljanja redno revidirata določbe tega oddelka in seznam pridržkov iz člena 79 tega sporazuma ter okolje za ustanavljanje ter pri tem upoštevata svoje zaveze iz mednarodnih sporazumov.

2.       Pogodbenici v okviru revizije iz odstavka 1 ocenita morebitne ovire za ustanavljanje. Z namenom okrepitve določb iz tega poglavja pogodbenici po potrebi odkrijeta primerni način za obravnavanje takih ovir, ki lahko vključuje nadaljnja pogajanja, tudi glede zaščite naložb in postopkov reševanja sporov med investitorji in državo.

ČLEN 81

Drugi sporazumi

To poglavje ne vpliva na pravice podjetnikov pogodbenic, ki izhajajo iz obstoječih ali prihodnjih mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na naložbe, katerih pogodbenica je država članica ali Gruzija.

ČLEN 82

Standard obravnave podružnic in predstavništev

1.       Določbe člena 79 tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da bi iz razlogov smotrnosti uporabila posebna pravila v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem podružnic in predstavništev pravnih oseb druge pogodbenice na svojem ozemlju, ki nimajo sedeža na ozemlju prve pogodbenice, in sicer pravila, ki jih upravičujejo pravne ali tehnične razlike med takšnimi podružnicami in predstavništvi ter podružnicami in predstavništvi pravnih oseb s sedežem na njenem ozemlju, oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

2.       Razlike v obravnavi iz razlogov smotrnosti ne presegajo obsega, ki je nujno potreben zaradi takšnih pravnih ali tehničnih razlik oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

ODDELEK 3

ČEZMEJNO OPRAVLJANJE STORITEV

ČLEN 83

Področje uporabe

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

(a)     avdiovizualnih storitev;

(b)     nacionalne pomorske kabotaže[11] ter

(c)     nacionalnih in mednarodnih storitev zračnega prevoza[12], rednih ali izrednih, ter storitev, ki so neposredno povezane z uveljavljanjem prometnih pravic z izjemo:

(i)      storitev popravil in vzdrževanja zrakoplovov, med katerimi je zrakoplov umaknjen iz prometa;

(ii)     prodaje in trženja storitev zračnega prometa;

(iii)    storitev računalniškega rezervacijskega sistema (CRS);

(iv)    storitev zemeljske oskrbe;

(v)     storitev upravljanja letališč.

ČLEN 84

Dostop do trga

1.       Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v posebnih obveznostih iz Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu.

2.       V sektorjih, za katere se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XIV-B in Prilogi XIV-F k temu sporazumu določeno drugače, opredeljeni kot:

(a)     omejitve števila ponudnikov storitev v obliki številčnih kvot, monopolov, izključnih ponudnikov storitev ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(b)     omejitve skupne vrednosti transakcij ali premoženja v obliki številčnih kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb;

(c)     omejitve skupnega števila storitvenih operacij ali skupne količine opravljenih storitev, izražene v določenih številčnih enotah v obliki kvot ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb.

ČLEN 85

Nacionalna obravnava

1.       V sektorjih, za katere so zaveze glede dostopa do trga navedene v Prilogi XIV-B in Prilogi XIV-F k temu sporazumu ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz teh prilog, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2.       Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3.       Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki podobnih storitev druge pogodbenice.

4.       Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za dejansko podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

ČLEN 86

Seznam obveznosti

Sektorji, ki jih vsaka pogodbenica liberalizira v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih zavez iz Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu.

ČLEN 87

Pregled

Z namenom postopne liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, redno pregleduje sezname obveznosti iz člena 86 tega sporazuma. Ta pregled upošteva proces postopnega usklajevanja, kakor je določen v členih 103, 113, 122 in 126 tega sporazuma, in njegovega učinka na odpravo preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev med pogodbenicama.

ODDELEK 4

ZAČASNA PRISOTNOST FIZIČNIH OSEB IZ POSLOVNIH RAZLOGOV

ČLEN 88

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.       Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njihovo ozemlje in začasnim bivanjem na njihovem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov v skladu s členom 76(5) tega sporazuma.

2.       V tem oddelku:

(a)     „ključno osebje“ pomeni fizične osebe, ki so zaposlene pri pravni osebi ene izmed pogodbenic, ki ni neprofitna organizacija[13], ter so pristojne za vzpostavitev ali ustrezen nadzor, upravljanje in delovanje poslovne enote. „Ključno osebje“ zajema „poslovne obiskovalce“, pristojne za ustanovitev poslovne enote in „premeščanje osebja znotraj družbe“;

(i)      „poslovni obiskovalci, pristojni za ustanovitev poslovne enote“, pomenijo fizične osebe na vodstvenih položajih, ki so pristojne za ustanovitev poslovne enote. Te osebe ne ponujajo ali zagotavljajo storitev in ne opravljajo nobenih drugih gospodarskih dejavnosti z izjemo tistih, ki so nujne za ustanovitev poslovne enote. Prav tako ne prejemajo plačila za opravljeno delo od vira, ki se nahaja v pogodbenici gostiteljici;

(ii)     „premeščeno osebje znotraj podjetja“ pomeni fizične osebe, ki jih je zaposlila pravna oseba ali so partnerji v njej vsaj eno leto in ki so začasno premeščeni na delovno mesto v poslovni enoti, ki je lahko hčerinska družba, podružnica ali matična družba podjetja / pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice. Zadevna fizična oseba mora spadati v eno od naslednjih kategorij:

1.      direktorji: osebe na vodstvenih položajih v pravni osebi, katerih glavna naloga je upravljanje poslovne enote, v splošnem pa jih nadzoruje ali usmerja upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, vključno, pri čemer opravljajo vsaj naslednje naloge:

–        vodenje poslovne enote ali njenega oddelka ali pododdelka;

–        spremljanje in nadzor dela drugega nadzornega, strokovnega ali vodstvenega osebja ter

–        imajo pooblastilo, da osebno zaposlijo in odpustijo ali priporočijo zaposlitev, odpuščanje ali druge kadrovske ukrepe;

(2)     strokovnjaki: fizične osebe, zaposlene pri pravni osebi, ki imajo posebno znanje, bistveno za proizvodnjo poslovne enote, za njeno raziskovalno opremo, tehnike, procese, postopke ali upravljanje. Pri presoji takega znanja se poleg znanja, značilnega za posamezno poslovno enoto, upošteva tudi, ali ima oseba visoke kvalifikacije, ki zadevajo vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično tehnično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih;

(b)     „diplomirani pripravniki“ pomenijo fizične osebe, ki jih je pravna oseba ene pogodbenice ali njena podružnica zaposlila za vsaj eno leto, imajo univerzitetno diplomo in so začasno premeščeni v poslovno enoto pravne osebe na ozemlju druge pogodbenice za namene poklicnega razvoja ali usposabljanja na področju poslovnih tehnik ali metod[14];

(c)     „prodajalci poslovnih storitev“[15] pomenijo fizične osebe, ki so predstavnice ponudnika storitev ali blaga pogodbenice in želijo vstop na ozemlje druge pogodbenice ter začasno bivanje zaradi pogajanj o prodaji storitev ali blaga ali sklenitve pogodb o prodaji storitev ali blaga za navedenega ponudnika. Ne opravljajo neposredne prodaje splošni javnosti in ne prejemajo plačila od vira v pogodbenici gostiteljici, prav tako niso komisionarji;

(d)     „ponudniki pogodbenih storitev“ pomenijo fizične osebe, zaposlene v pravni osebi ene pogodbenice, ki ni agencija za zaposlovanje in zagotavljanje dela ter ne posluje v imenu take agencije in nima poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki je s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici v dobri veri sklenila pogodbo o opravljanju storitev, za izpolnitev katere je potrebna začasna prisotnost njenih delavcev v navedeni pogodbenici;

(e)     „neodvisni strokovnjaki“ pomenijo fizične osebe, ki se ukvarjajo z opravljanjem storitev in so registrirane kot samozaposlene osebe na ozemlju pogodbenice, nimajo poslovne enote na ozemlju druge pogodbenice in ki so s končnim potrošnikom v drugi pogodbenici sklenile pogodbo v dobri veri (in ne prek agencije za zaposlovanje in zagotavljanje dela) za opravljanje storitev, pri katerih je potrebna njihova začasna prisotnost v navedeni pogodbenici, da se izpolnijo pogoji iz pogodbe za opravljanje storitev;

(f)      „kvalifikacije“ pomenijo diplome, spričevala in druga dokazila (o formalni izobrazbi), ki jih izda organ, imenovan skladno z zakonskimi, uredbenimi ali upravnimi določbami, in ki potrjujejo uspešen zaključek strokovnega usposabljanja.

ČLEN 89

Ključno osebje in diplomirani pripravniki

1.       Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, in ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz Priloge XIV-A in Priloge XIV-E k temu sporazumu ali v Prilogi XIV-C in Prilogi XIV-G k temu sporazumu, omogoči podjetnikom druge pogodbenice, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz te druge pogodbenice, pod pogojem, da so taki delavci bodisi ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 88 tega sporazuma. Začasni vstop in začasno bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja največ tri leta za premeščence znotraj podjetja, 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, in eno leto za diplomirane pripravnike.

2.       Za vsak sektor, za katerega veljajo zaveze v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohranja ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če v Prilogi XIV-C in Prilogi XIV-G k temu sporazumu ni določeno drugače, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko podjetnik zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju v obliki številčnih kvot, ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

ČLEN 90

Prodajalci poslovnih storitev

Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) ali oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ki je predmet kakršnih koli pridržkov iz Priloge XIV-A, Priloge XIV-E, Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu, omogoči vstop in začasno bivanje prodajalcev poslovnih storitev za največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

ČLEN 91

Ponudniki pogodbenih storitev:

1.       Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (v nadaljnjem besedilu: GATS). Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo XIV-D in Prilogo XIV-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogoči ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

2.       Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)     fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki je pridobila pogodbo o storitvah za največ 12 mesecev;

(b)     fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo take storitve ponujati kot osebe, zaposlene v pravni osebi, ki opravljajo storitve vsaj eno leto neposredno pred datumom vložitve vloge za vstop na ozemlje take druge pogodbenice; poleg tega mora fizična oseba na dan vložitve vloge za vstop na ozemlje pogodbenice imeti vsaj tri leta delovnih izkušenj[16] v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)     fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)      univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje[17], ter,

(ii)     poklicne kvalifikacije, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)     fizična oseba ne prejme plačila za opravljanje storitev na ozemlju druge pogodbenice, razen plačila pravne osebe, ki je njen delodajalec;

(e)     vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(f)      dostop, odobren v skladu s tem členom, zadeva samo storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(g)     število oseb, ki jih zajema pogodba o storitvah, ne sme biti večje, kot je potrebno za izpolnjevanje pogodbe, kakor lahko določajo zakoni, drugi predpisi ali druge pravne zahteve pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

ČLEN 92

Neodvisni strokovnjaki

1.       Pogodbenici v skladu s Prilogo XIV-D in Prilogo XIV-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogočita neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njunem ozemlju.

2.       Za obveznosti, ki sta jih sprejeli pogodbenici, veljajo naslednji pogoji:

(a)     fizične osebe se morajo začasno ukvarjati z opravljanjem storitve kot samozaposlene osebe, ustanovljene v drugi pogodbenici, in so morale pridobiti pogodbo o storitvah za največ dvanajst mesecev;

(b)     fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo na dan vložitve vloge za vstop v drugo pogodbenico imeti vsaj šest let delovnih izkušenj v sektorju dejavnosti, ki je predmet pogodbe;

(c)     fizične osebe, ki vstopajo na ozemlje druge pogodbenice, morajo imeti:

(i)      univerzitetno diplomo ali kvalifikacijo, iz katere je razvidno enakovredno znanje[18], in

(ii)     poklicne kvalifikacije, ki se zahtevajo za izvajanje dejavnosti v skladu z zakoni, drugimi predpisi ali drugimi pravnimi zahtevami pogodbenice, v kateri se storitev opravlja;

(d)     vstop in začasno bivanje fizičnih oseb v zadevni pogodbenici zajema kumulativno obdobje največ šestih mesecev, ali v primeru Luksemburga 25 tednov, v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju ali čas veljavnosti pogodbe, pri čemer se upošteva krajše obdobje;

(e)     dostop, odobren na podlagi določb tega člena, se nanaša le na storitveno dejavnost, ki je predmet pogodbe, in ne daje pravice do uporabe strokovnega naziva pogodbenice, v kateri se storitev opravlja.

ODDELEK 5

REGULATIVNI OKVIR

PODODDELEK 1

NACIONALNA UREDITEV

ČLEN 93

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.       Naslednja pravila se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami za izdajo licence in postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, ki vplivajo na:

(a)     čezmejno opravljanje storitev;

(b)     ustanavljanje na njunem ozemlju za pravne in fizične osebe, kot je opredeljeno v členu 77(9) tega sporazuma; in

(c)     začasno bivanje na njunem ozemlju za kategorije fizičnih oseb, kot je opredeljeno v točkah od (a) do (e) člena 88(2) tega sporazuma.

2.       V primeru čezmejnega opravljanja storitev se ta pravila uporabljajo samo za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze in kolikor se te posebne zaveze uporabljajo v skladu s Prilogo XIV-B in Prilogo XIV-F k temu sporazumu. V primeru ustanavljanja se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, če je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XVI-A in Prilogo XVI-E k temu sporazumu. V primeru začasnega bivanja fizičnih oseb se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, v zvezi s katerimi je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XIV-C, Prilogo XIV-D, Prilogo XIV-G in Prilogo XIV-H k temu sporazumu.

3.       Ta pravila ne veljajo za ukrepe, ki so omejitve v skladu z zadevnimi prilogami k temu sporazumu.

4.       V tem oddelku:

(a)     „zahteve za izdajo licence“ pomenijo bistvene zahteve z izjemo kvalifikacijskih zahtev, ki jih mora izpolnjevati fizična ali pravna oseba, da pridobi, spremeni ali obnovi dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v točkah od (a) do (c) odstavka 1;

(b)     „postopki za izdajo licence“ so upravna ali procesna pravila, ki jih mora spoštovati fizična ali pravna oseba, ki želi pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, kot je določeno v točkah od (a) do (c) odstavka 1, vključno s spremembo ali obnovo licence, da dokaže izpolnjevanje zahtev za izdajo licence;

(c)     „kvalifikacijske zahteve“ pomenijo bistvene zahteve, ki se nanašajo na kompetenco fizične osebe, ki opravi storitev, in ki morajo biti izpolnjene z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve;

(d)     „kvalifikacijski postopki“ pomenijo upravna ali postopkovna pravila, ki jih mora fizična oseba spoštovati, da dokaže izpolnjevanje kvalifikacijskih zahtev z namenom pridobitve dovoljenja za opravljanje storitve;

(e)     „pristojni organ“ pomeni vsako centralno, regionalno ali lokalno oblast in organ oziroma nevladni organ pri izvajanju pooblastil, ki mu ga podelijo centralne, regionalne ali lokalne oblasti oziroma organi, ki sprejmejo odločitev o dovoljenju za opravljanje storitve, vključno z ustanovitvijo, ali odločitev glede dovoljenja za ustanovitev v gospodarski dejavnosti, ki ni storitvena.

ČLEN 94

Pogoji za izdajo licence in priznavanje kvalifikacije

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi v zvezi z zahtevami za izdajo licence in zadevnimi postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvajali pooblastila za ocenjevanje.

2.       Merila iz odstavka 1 so:

(a)     sorazmerna cilju javne politike;

(b)     jasna in nedvoumna;

(c)     objektivna;

(d)     določena vnaprej;

(e)     objavljena vnaprej;

(f)      pregledna in dostopna.

3.       Dovoljenje ali licenca se izda takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja ali licence.

4.       Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi sodne, arbitražne ali upravne svete ali uvede take postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in zagotavljajo ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko zagotovijo objektiven in nepristranski pregled.

5.       Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica izvede izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno objavo o začetku, poteku in zaključku postopka.

6.       Ob upoštevanju določb tega člena pri določanju pravil izbirnega postopka lahko vsaka pogodbenica upošteva cilje javne politike, vključno s pomisleki v zvezi z zdravjem, varnostjo, varstvom okolja in ohranjanjem kulturne dediščine.

ČLEN 95

Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki

1.       Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so jasni, objavljeni vnaprej ter vložnikom zagotavljajo, da bo njihova vloga obravnavana objektivno in nepristransko.

2.       Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so čim bolj preprosti in opravljanja storitve ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno. Višina morebitne pristojbine za izdajo licence[19], ki jo morajo vložniki plačati zaradi svoje vloge, bi morala biti razumna in sorazmerna stroškom zadevnega postopka za izdajo dovoljenja.

3.       Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov pristojnih organov za izdajo licence ali dovoljenja do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral sprejeti odločitev neodvisno in ponudniku storitev, za opravljanje katerih se zahteva licenca ali dovoljenje, ne odgovarja.

4.       Kadar obstajajo določeni časovni roki za vložitev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, bi bilo treba omogočiti, da se vloge v elektronski in papirnati obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti.

5.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku od vložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo vloge.

6.       Pristojni organ v razumnem času od prejetja vloge, za katero meni, da je nepopolna, o tem obvesti vložnika in čim bolj natančno opredeli dodatne informacije, ki se zahtevajo za dopolnitev vloge, ter vložniku omogoči, da odpravi pomanjkljivosti.

7.       Omogočiti bi bilo treba, da se namesto originalnih dokumentov sprejmejo overjene kopije, če je to možno.

8.       Če pristojni organ vlogo zavrne, se o tem vložnika obvesti v pisni obliki in brez nepotrebnega odlašanja. Načeloma je treba vložnika na njegovo zahtevo obvestiti tudi o razlogih za zavrnitev vloge in o roku za pritožbo zoper odločitev.

9.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da odobrena licenca ali dovoljenje začneta veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, ki so določeni v navedeni licenci ali dovoljenju.

PODODDELEK 2

DOLOČBE SPLOŠNE UPORABE

ČLEN 96

Vzajemno priznavanje

1.       To poglavje pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor.

2.       Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe na svojem ozemlju, da podajo priporočila o vzajemnem priznavanju Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, z namenom, da podjetniki in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za izdajo dovoljenj in licenc podjetnikom in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti na področju strokovnih storitev.

3.       Po prejemu priporočila iz odstavka 2 Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi v razumnem roku pregleda navedeno priporočilo, da ugotovi, če je to skladno s tem sporazumom in na podlagi vsebovanih informacij oceni zlasti:

(a)     obseg zbliževanja standardov in meril, ki jih vsaka pogodbenica uporablja za izdajo dovoljenj, licenc, delovanje in potrjevanje ponudnikov storitev in podjetnikov ter

(b)     potencialni gospodarski pomen Sporazuma o vzajemnem priznavanju.

4.       Če so te zahteve izpolnjene, Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi sprejme potrebne ukrepe za pogajanja, nato pa pogodbenici prek njunih pristojnih organov začneta pogajanja o Sporazumu o vzajemnem priznavanju.

5.       Vsak tak sporazum je skladen z zadevnimi določbami Sporazuma WTO in zlasti člena VII GATS.

ČLEN 97

Preglednost in razkritje zaupnih informacij

1.       Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki se tičejo tega sporazuma ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica prav tako ustanovi eno ali več informacijskih točk, da bi lahko podjetnikom in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredovala posebne informacije o vseh takih zadevah. Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

2.       Ta sporazum nikakor ne zahteva od katere koli pogodbenice, da daje zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

PODODDELEK 3

RAČUNALNIŠKE STORITVE

ČLEN 98

Dogovor o računalniških storitvah

1.       Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja, se pogodbenici uskladita z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2.       CPC[20] 84, oznaka ZN za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev:

(a)     računalniške programe, opredeljene kot sklope navodil, ki so potrebni za delovanje in komunikacijo računalnikov (vključno z njihovo pripravo in izvedbo);

(b)     obdelavo in shranjevanje podatkov ter

(c)     sorodne storitve, kot so storitve svetovanja in usposabljanja za osebje strank.

Tehnološki razvoj je narekoval večjo ponudbo teh storitev v obliki svežnja oziroma paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje le nekatere ali pa vse od teh osnovnih funkcij. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3.       Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:

(a)     svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, podporo, tehnično pomoč ali upravljanje računalnikov ali računalniških sistemov ali zanje;

(b)     računalniške programe, opredeljene kot nize navodil, potrebne za delovanje in komunikacijo računalnikov (njih samih in v njih), ter svetovanje, strategijo, analizo, načrtovanje, specifikacijo, oblikovanje, razvoj, namestitev, izvedbo, integracijo, preskušanje, iskanje in odpravljanje napak, posodabljanje, predelavo, vzdrževanje, podporo, tehnično pomoč, upravljanje ali uporabo računalniških programov ali zanje, ali

(c)     obdelavo podatkov, shranjevanje podatkov, podatkovno gostovanje ali storitve podatkovnih baz; storitve vzdrževanja in popravil za pisarniške stroje in opremo, vključno z računalniki; storitve usposabljanja za osebje strank, ki so povezane z računalniškimi programi, računalniki ali računalniškimi sistemi in niso uvrščene drugje.

4.       Računalniške in sorodne storitve omogočajo izvajanje drugih storitev (npr. bančništvo) tako prek elektronskih kot drugih sredstev. Vendar pa obstaja pomembna razlika med storitvijo omogočanja (npr. gostovanje spletnih strani ali gostovanje aplikacij) in vsebinsko oziroma osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko (npr. bančništvo). V takih primerih CPC 84 vsebinske oziroma osnovne storitve ne zajema.

PODODDELEK 4

POŠTNE IN KURIRSKE STORITVE

ČLEN 99

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.       Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse poštne in kurirske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.       Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)     „licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga regulativni organ izda posameznemu ponudniku in se zahteva pred opravljanjem dane storitve;

(b)     „univerzalna storitev“ pomeni stalno opravljanje poštne storitve določene kakovosti na vseh točkah na ozemlju pogodbenice po dostopnih cenah za vse uporabnike.

ČLEN 100

Univerzalna storitev

Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Taka obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če se bo upravljala na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena, kot je potrebno, za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

ČLEN 101

Licence

1.       Licenca se lahko zahteva le za storitve, ki so v sklopu univerzalne storitve.

2.       Kadar se zahteva licenca, se javno objavijo:

(a)     vsa merila za izdajo licenc in obdobje, ki je praviloma potrebno, da se sprejme odločitev glede vloge za licenco; in

(b)     pogoji za izdajo licence.

3.       Na zahtevo se vložnika obvesti o razlogih za zavrnitev izdaje licence, vsaka pogodbenica pa vzpostavi pritožbeni postopek prek neodvisnega organa. Tak postopek je pregleden, nediskriminatoren in temelji na objektivnih merilih.

ČLEN 102

Neodvisnost regulativnega organa

Regulativni organ je pravno ločen od katerega koli ponudnika poštnih in kurirskih storitev in mu tudi ne odgovarja. Sklepi in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

ČLEN 103

Postopno usklajevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega usklajevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje s seznamom predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-C k temu sporazumu.

PODODDELEK 5

ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA IN STORITVE

ČLEN 104

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.       Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse elektronske komunikacijske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.       Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)     „elektronske komunikacijske storitve“ pomenijo vse storitve, ki v celoti ali pretežno temeljijo na prenosu signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa po omrežjih, ki se uporabljajo za radiodifuzijo; navedene storitve pa izključujejo storitve, s katerimi se zagotavljajo vsebine ali izvaja redakcijski nadzor nad vsebinami, ki se pošiljajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih in z elektronskimi komunikacijskimi storitvami;

(b)     „javno komunikacijsko omrežje“ je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali v glavnem uporablja za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(c)     „elektronsko komunikacijsko omrežje“ pomeni prenosne sisteme in, kadar je to primerno, komutacijsko ali usmerjalno opremo ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto prenesenih informacij;

(d)     „regulativni organ“ v sektorju elektronskih komunikacij pomeni organ, pristojen za urejanje elektronskih komunikacij, omenjenih v tem pododdelku;

(e)     za ponudnika storitev se šteje, da ima „pomembno tržno moč“, če bodisi sam ali skupaj z drugimi uživa položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej položaj gospodarske moči, na podlagi katerega lahko v veliki meri deluje neodvisno od konkurentov, strank in v končni fazi potrošnikov;

(f)      “medomrežno povezovanje“ pomeni fizično in logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drug ponudnik storitev, da lahko uporabniki enega ponudnika storitev komunicirajo z uporabniki istega ali drugega ponudnika storitev, ali imajo dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi ponudnik. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta dostopa, ki se uporablja med operaterji javnih omrežij;

(g)     „univerzalna storitev“ pomeni sklop storitev določene kakovosti, ki mora biti po dostopni ceni zagotovljen vsem uporabnikom na ozemlju pogodbenice ne glede na njihovo geografsko lego; obseg in izvajanje univerzalne storitve določi vsaka pogodbenica;

(h)     „dostop“ pomeni zagotovitev razpoložljivosti naprav in/ali storitev drugemu ponudniku storitev pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev. Med drugim zajema dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke); dostop do fizične infrastrukture, vključno z zgradbami, kanali in drogovi; dostop do ustreznih sistemov programske opreme vključno s sistemi za podporo obratovanja; dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje; dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za sledenje; dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve; dostop do virtualnih omrežnih storitev;

(i)      „končni uporabnik“ pomeni uporabnika, ki ne ponuja javnih komunikacijskih omrežij ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev;

(k)     „krajevna zanka“ pomeni fizični vod, ki povezuje omrežno priključno točko v prostorih naročnika z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.

ČLEN 105

Regulativni organ

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da so regulativni organi za elektronske komunikacijske storitve pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Če pogodbenica obdrži lastništvo ponudnikov, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, ali nadzor nad njimi, ta pogodbenica zagotovi učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

2.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima regulativni organ zadostna pooblastila za urejanje sektorja. Naloge, ki jih opravlja, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu.

3.       Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov regulativnih organov do vseh udeležencev na trgu ter njihovo preglednost.

4.       Regulativni organ je pooblaščen za opravljanje analize zadevnih trgov proizvodov in storitev, ki so lahko predmet predhodnega urejanja. Če mora regulativni organ v skladu s členom 107 tega sporazuma ugotoviti, ali se uvede, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, na podlagi tržne analize ugotovi, ali je zadevni trg dejansko konkurenčen.

5.       Če regulativni organ ugotovi, da zadevni trg ni dejansko konkurenčen, opredeli in določi ponudnike storitev s pomembno tržno močjo na tem trgu ter uvede, ohrani ali spremeni posebne regulativne obveznosti iz člena 107 tega sporazuma, kot je primerno. Če regulativni organ ugotovi, da je zadevni trg dejansko konkurenčen, ne uvede in ne ohrani nobene regulativne obveznosti iz člena 107 tega sporazuma.

6.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik storitev, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, pravico, da se nanjo pritoži pritožbenemu organu, ki je neodvisen od strank v postopku. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsebina zadeve ustrezno upošteva. Odločitev regulativnega organa velja do konca vsakega takega pritožbenega postopka, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločitev vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločitve predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločitve pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

7.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organi v primeru, da nameravajo sprejeti ukrepe v zvezi s katero koli določbo tega pododdelka, ki imajo pomemben vpliv na zadevni trg, zainteresiranim stranem omogočijo predložitev pripomb na osnutek ukrepa v razumnem roku. Regulativni organi objavijo svoje postopke posvetovanja. Rezultati postopka posvetovanja se objavijo, razen v primeru zaupnih informacij.

8.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve, predložijo vse informacije, vključno s finančnimi, ki jih regulativni organi potrebujejo za zagotovitev skladnosti z določbami tega pododdelka oziroma odločitvami, sprejetimi v skladu s tem pododdelkom. Ti ponudniki na zahtevo takšne informacije zagotovijo brez odlašanja ter v takšnem roku in tako podrobno, kot to zahteva regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem te naloge. Regulativni organ poda razloge, ki upravičujejo njegovo zahtevo po informacijah.

ČLEN 106

Dovoljenje za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da se opravljanje storitev, kolikor se le da, odobri na osnovi samega obvestila.

2.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za obravnavo vprašanj glede dodelitve številk in frekvenc lahko zahteva licenca. Pogoji za tako licenco se javno objavijo.

3.       Če je potrebna licenca, vsaka pogodbenica zagotovi, da:

(a)     se javno objavijo vsa merila za izdajo licence in razumno obdobje, ki je praviloma potrebno za odločitev o vlogi za izdajo licence;

(b)     je vložnik na zahtevo pisno obveščen o razlogih za zavrnitev izdaje licence;

(c)     se lahko vložnik, če se mu izdaja licence neupravičeno zavrne, obrne na pritožbeni organ;

(d)     pristojbine za izdajo licence[21], ki jih zahteva katera koli pogodbenica za izdajo licence, ne presegajo upravnih stroškov, ki običajno nastanejo pri upravljanju, nadzoru in uveljavljanju veljavnih licenc. Zahteve iz tega odstavka se ne uporabljajo za pristojbine za izdajo licence za uporabo radiofrekvenčnega spektra in virov oštevilčevanja.

ČLEN 107

Dostop in medomrežno povezovanje

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev, ki so pooblaščeni za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev, pravico in obveznost, da se pogajajo o dostopu in medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. O dostopu in medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki storitev.

2.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika storitev, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

3.       Če se v skladu s členom 105 tega sporazuma ugotovi, da upoštevni trg ni konkurenčen, vsaka pogodbenica zagotovi, da je regulativni organ pooblaščen, da ponudniku, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, naloži eno ali več naslednjih obveznosti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in/ali dostopom:

(a)     obveznost nediskriminacije, da se zagotovi, da operater za druge ponudnike, ki opravljajo enakovredne storitve, uporablja enake pogoje v enakovrednih okoliščinah ter da drugim nudi enakovredne storitve in informacije pod enakimi pogoji, kot jih nudi za svoje storitve ali storitve svojih podružnic ali partnerjev;

(b)     obveznost za vertikalno integrirane družbe, da v primeru zahteve o nediskriminaciji ali o preprečevanju nepravičnega navzkrižnega subvencioniranja zagotovijo pregledne veleprodajne cene in interne obračunske cene. Regulativni organ lahko določi obliko in računovodsko metodologijo, ki ju je treba uporabiti;

(c)     obveznosti, da izpolnijo utemeljene zahteve za dostop do posebnih omrežnih elementov in pripadajoče infrastrukture, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke, ter za njihovo uporabo, med drugim takrat, kadar regulativni organ meni, da bi zavrnitev dostopa ali neustrezni pogoji s podobnim učinkom ovirali razvoj trajnostnega konkurenčnega maloprodajnega trga ali ne bi bili v interesu končnega uporabnika.

          Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(d)     obveznost izvajanja določenih storitev v večjem obsegu za ponovno prodajo s strani tretjih oseb; odobritev odprtega dostopa do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih ključnih tehnologij, ki so nepogrešljive za interoperabilnost storitev ali virtualnih omrežnih storitev; zagotavljanje kolokacije ali druge oblike souporabe infrastrukture, vključno s souporabo kanalov, zgradb ali drogov; opravljanje določenih storitev, potrebnih za zagotovitev interoperabilnosti celovitih storitev za uporabnike, vključno z zagotovitvijo infrastrukture za inteligentne omrežne storitve; zagotavljanje dostopa do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih programskih sistemov, potrebnih za zagotavljanje poštene konkurence pri opravljanju storitev; povezovanje omrežij ali omrežne infrastrukture.

Regulativni organi lahko za obveznosti iz te točke določijo tudi pogoje, kot so poštenost, razumnost in pravočasnost;

(e)     obveznosti glede povračila stroškov in nadzora cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti in sistemov stroškovnega računovodstva za zagotavljanje posebnih vrst medomrežnega povezovanja in/ali dostopa, če je iz tržne analize razvidno, da je konkurenca nezadostna zato, ker lahko zadevni operater v škodo končnih uporabnikov vzdržuje previsoke cene ali se poslužuje cenovnega izrivanja.

Regulativni organi upoštevajo naložbe operaterja in mu zagotovijo primerno stopnjo donosnosti naložbe za ustrezno vložena sredstva, pri čemer se upoštevajo s tem povezana tveganja;

(f)      obveznost objave posebnih obveznosti, ki jih ponudniku storitev naloži regulativni organ, ki opredeli posebne trge proizvodov/storitev in geografske trge. Najnovejše informacije, ki niso zaupne in ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, se javno objavijo na način, ki vsem zainteresiranim stranem zagotavlja enostaven dostop;

(g)     obveznosti glede preglednosti, v skladu s katerimi morajo operaterji javno objaviti določene informacije, če za operaterja velja obveznost o nediskriminaciji, pa lahko regulator od njega zahteva, da objavi referenčno ponudbo, ki je dovolj nezavezujoča, da ponudnikom storitev ni treba plačevati za infrastrukturo, ki za zahtevano storitev ni potrebna, ter v kateri operater razčleni ponujene storitve po posameznih elementih glede na tržne potrebe ter navede ustrezne pogoje, vključno s cenami.

4.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje s ponudnikom, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, kadar koli ali po preteku javno objavljenega primernega obdobja obrne na neodvisen domač organ, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 104(2)(d) tega sporazuma, da reši spore glede ustreznih pogojev za medomrežno povezovanje in/ali dostop.

ČLEN 108

Omejeni viri

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, izvajajo pravočasno ter na objektiven, sorazmeren, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2.       Vsaka pogodbenica zagotavlja učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju, da se zagotovi učinkovita raba spektra. Če je povpraševanje po določenih frekvencah večje od njihove razpoložljivosti, je treba slediti ustreznim preglednim postopkom za dodelitev teh frekvenc, da bodo čim bolje izkoriščene in da se spodbuja konkurenca.

3.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dodeljevanje nacionalnih virov oštevilčenja in upravljanje nacionalnih načrtov oštevilčenja zaupata regulativnemu organu.

4.       Kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ponudnikov, ki upravljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve, ali nadzor nad njimi, je treba zagotoviti učinkovito strukturno ločenost organa, ki odobri pravico do poti, od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

ČLEN 109

Univerzalna storitev

1.       Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti.

2.       Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo upravljale na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi ponudniki upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve in noben ponudnik storitev ni vnaprej izključen. Imenovanje se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega, objektivnega in nediskriminatornega mehanizma. Vsaka pogodbenica po potrebi presodi, ali opravljanje univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme za organizacije, določene za njeno opravljanje. Kadar je to na podlagi takega izračuna upravičeno in ob upoštevanju morebitne tržne koristi, ki pripada organizaciji, ki ponuja univerzalno storitev, regulativni organi ugotovijo, ali je potreben mehanizem za povrnitev škode zadevnim ponudnikom storitev oziroma za razdelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

4.       Če so imeniki vseh naročnikov na voljo uporabnikom v tiskani ali elektronski obliki, vsaka pogodbenica zagotovi, da organizacije, ki navedene imenike zagotavljajo, pri obravnavi informacij, ki so jih pridobile od drugih organizacij, uporabijo načelo nediskriminacije.

ČLEN 110

Čezmejno opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev

Nobena od pogodbenic ne sme od ponudnika storitev iz druge pogodbenice zahtevati, da ustanovi poslovno enoto, da je v kakršni koli obliki navzoč ali ima stalno prebivališče na njenem ozemlju kot pogoj za čezmejno opravljanje storitev.

ČLEN 111

Zaupnost informacij

Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost elektronskih komunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javno dostopnih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ne da bi pri tem omejevala trgovino s storitvami.

ČLEN 112

Spori med ponudniki storitev

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega oddelka, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli od strank v sporu izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času ter najpozneje v štirih mesecih.

2.       Odločba regulativnega organa se javno objavi, treba pa je upoštevati zahteve glede poslovne tajnosti. Ponudniki zadevnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev prejmejo podrobno obrazloženo odločbo.

3.       Kadar tak spor zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora.

ČLEN 113

Postopno usklajevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega usklajevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje s seznamom predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-B k temu sporazumu.

PODODDELEK 6

FINANČNE STORITVE

ČLEN 114

Področje uporabe in opredelitev pojmov

1.       Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2.       Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)     „finančna storitev“ pomeni vsako storitev finančne narave, ki jo ponudi ponudnik finančne storitve pogodbenice. Finančne storitve obsegajo naslednje dejavnosti:

(i)      zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:

(1)     neposredno zavarovanje (vključno s sozavarovanjem):

(a)      življenjsko;

(b)     neživljenjsko;

(2)     pozavarovanje in retrocesijo;

(3)     posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje, ter

(4)     pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov;

(ii)     bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):

(1)     sprejemanje depozitov in drugih povratnih sredstev od občanov;

(2)     vse vrste posojil, vključno s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov;

(3)     finančni zakup;

(4)     vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi, plačilnimi in debetnimi karticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami;

(5)     garancije in obveznosti;

(6)     trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na trgu OTC ali drugače:

(a)     z instrumenti denarnega trga (vključno s čeki, menicami, depozitnimi certifikati);

(b)     s tujo valuto;

(c)     z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije;

(d)     z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri;

(e)     s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

(f)      z drugimi prenosnimi vrednostnimi papirji in investicijami, vključno s plemenitimi kovinami;

(7)     sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitev, povezanih s takšnimi izdajami;

(8)     denarnoposredniške posle;

(9)     upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne in storitve skrbniških skladov;

(10)   storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi;

(11)   dajanje in prenos finančnih informacij, obdelavo finančnih podatkov in z njimi povezano programsko opremo;

(12)   svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah od (1) do (11), vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede naložb in portfelja, svetovanjem pri nakupih ter prestrukturiranju in strategiji podjetij;

(b)     „ponudnik finančnih storitev“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo pogodbenice, ki želi ponujati ali ponuja finančne storitve. Izraz „ponudnik finančnih storitev“ ne vključuje javnih subjektov;

(c)     „javni subjekt“ pomeni:

(i)      vlado, centralno banko ali monetarni organ pogodbenice ali subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom pogodbenice, ki se ukvarja predvsem z izvajanjem vladnih funkcij ali dejavnosti za vladne namene, brez subjektov, ki se ukvarjajo zlasti z opravljanjem finančnih storitev pod komercialnimi pogoji, ali

(ii)     zasebni subjekt, ki opravlja naloge, kakršne običajno opravlja centralna banka ali monetarni organ, kadar opravlja navedene naloge;

(d)     „nova finančna storitev“ pomeni storitev finančne narave, vključno s storitvami, povezanimi z obstoječimi in novimi izdelki ali načinom dobave izdelka, ki je ne opravlja noben ponudnik finančnih storitev na ozemlju pogodbenice, temveč se opravlja na ozemlju druge pogodbenice.

ČLEN 115

Bonitetna izjema

1.       Vsaka od pogodbenic lahko iz bonitetnih razlogov sprejme ali ohrani ukrepe za:

(a)     zaščito vlagateljev, depozitarjev, imetnikov police ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju s ponudnikom finančnih storitev;

(b)     zagotavljanje celovitosti in stabilnosti svojega finančnega sistema.

2.       Navedeni ukrepi pogodbenice niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja, in niso diskriminatorni do ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi z njenimi podobnimi ponudniki finančnih storitev.

3.       Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih strank, ali katerih koli zaupnih ali varovanih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

ČLEN 116

Učinkovita in pregledna ureditev

1.       Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o vseh ukrepih, ki se splošno uporabljajo in ki jih namerava sprejeti, da jim omogoči predložitev pripomb nanje. O takih ukrepih jih obvesti:

(a)     z uradno objavo ali

(b)     v drugi pisni ali elektronski obliki.

2.       Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih s opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3.       Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OVSE), „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 ter „Štirideset priporočil o pranju denarja“ in „Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma“ Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Pogodbenici upoštevata tudi „Deset ključnih načel o izmenjavi informacij“, ki jih spodbujajo finančni ministri držav skupine G7, ter jih poskušata uporabljati v dvostranskih odnosih.

ČLEN 117

Nove finančne storitve

Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje vseh novih finančnih storitev, podobnih tistim storitvam, ki jih pogodbenica dovoli opravljati lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah in v skladu s svojim nacionalnim pravom. Pogodbenica lahko določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, in za opravljanje take storitve lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.

ČLEN 118

Obdelava podatkov

1.       Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje takšnega ponudnika finančnih storitev.

2.       Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

ČLEN 119

Posebne izjeme

1.       Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo nacionalni predpisi zadevne pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

2.       Nobena določba iz tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3.       Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

ČLEN 120

Samoregulativne organizacije

Ko pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v kakršnem koli samoregulativnem organu, na terminski borzi ali trgu, trgu ali borzi vrednostnih papirjev, v klirinški agenciji ali kateri koli drugi organizaciji ali združenju ali dostop do njih, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev pogodbenice, ali ko pogodbenica takim subjektom neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri opravljanju finančnih storitev, pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz členov 79 in 85 tega sporazuma.

ČLEN 121

Klirinški in plačilni sistemi

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega člena ni priznanje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

ČLEN 122

Postopno usklajevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega usklajevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje z mednarodnimi standardi dobrih praks iz člena 116(3) tega sporazuma in s seznamom predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-A k temu sporazumu.

PODODDELEK 7

PREVOZNE STORITVE

ČLEN 123

Področje uporabe

Ta pododdelek določa načela v zvezi z liberalizacijo mednarodnih prevoznih storitev v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

ČLEN 124

Mednarodni pomorski prevoz

1.       Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

(a)     „mednarodni pomorski promet“ vključuje prevoze od vrat do vrat in multimodalne prevoze, ki pomenijo prevoz blaga z več kot eno vrsto prevoza in vključujejo pomorski del prevozne verige, z enotnim prevoznim dokumentom in v ta namen pravico do neposrednega sklepanja pogodb s ponudniki drugih vrst prevoza;

(b)     „pretovarjanje v pomorstvu“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo družbe za natovarjanje in raztovarjanje ladij, vključno z upravljavci terminalov, vendar brez neposrednih dejavnosti pristaniških delavcev, če so ti delavci organizirani neodvisno od družb za natovarjanje in raztovarjanje ladij ali za upravljanje terminalov. Zajete dejavnosti vključujejo organizacijo in nadzor:

(i)      natovarjanja tovora na ladjo / raztovarjanja tovora z ladje;

(ii)     priveza/razveza tovora ter

(iii)    sprejema/dostave in hrambe tovora pred odpremo ali po raztovoru;

(c)     „storitve carinjenja“ (ali „storitve carinskih posrednikov“) pomenijo dejavnosti, ki zajemajo opravljanje formalnosti carinjenja pri uvozu, izvozu ali prevozu tovora čez državo v imenu druge pogodbenice, če je ta storitev glavna dejavnost ponudnika storitev ali običajna dopolnilna dejavnost h glavni dejavnosti ponudnika storitev;

(d)     „storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo skladiščenje zabojnikov na območju pristanišča ali v notranjosti države, z namenom, da se napolnijo/izpraznijo, popravijo in pripravijo za prevoz;

(e)     „storitve pomorskih agencij“ pomenijo dejavnosti agenta, ki na danem geografskem območju zastopa poslovne interese ene ali več linijskih ali ladijskih družb, in sicer za naslednje namene:

(i)      trženje in prodajo storitev pomorskega prometa in sorodnih storitev, od ponudbe cene do izdajanja računov, ter izdajanja ladijskih nakladnic, nakup in preprodajo potrebnih sorodnih storitev, pripravo dokumentacije in zagotavljanje poslovnih informacij;

(ii)     organizacijske dejavnosti v imenu družb v zvezi s pristankom ladij ali po potrebi prevzema tovora;

(f)      „storitve odpreme tovora“ pomenijo dejavnosti, ki zajemajo organizacijo in spremljanje odpremnih postopkov v imenu naročnikov prevoza, s prevzemanjem prevoznih in sorodnih storitev, s pripravo dokumentacije in zagotavljanjem poslovnih informacij;

(g)     „oskrbovalne storitve“ pomenijo prevoz mednarodnega tovora po morju do pristanišč in naprej, zlasti v zabojnikih, in sicer med pristanišči posamezne pogodbenice.

2.       Kar zadeva mednarodni pomorski prevoz, vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito uporabo načela neomejenega dostopa do tovora na komercialni osnovi, svobodo zagotavljanja storitev v mednarodnem pomorskem prevozu in nacionalno obravnavo v okviru zagotavljanja takih storitev.

Glede na obstoječe ravni liberalizacije v mednarodnem pomorskem prevozu med pogodbenicama:

(a)     vsaka pogodbenica učinkovito uporablja načelo neomejenega dostopa do mednarodnih pomorskih trgov in trgovine na komercialni in nediskriminatorni osnovi;

(b)     vsaka pogodbenica odobri, da se plovila, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice ali jih upravljajo ponudniki storitev druge pogodbenice, obravnavajo enako ugodno kot njena lastna plovila ali plovila katere koli tretje države, kar koli je ugodneje, med drugim v zvezi z dostopom do pristanišč, uporabo infrastrukture in storitev pristanišč ter pomožnih pomorskih storitev ter v zvezi s tem povezanimi pristojbinami in taksami, carinskimi objekti in določitvijo privezov ter naprav za nakladanje in razkladanje.

3.       Vsaka pogodbenica ob izvajanju teh načel:

(a)     ne vnaša dogovorov o delitvi tovora v prihodnje sporazume s tretjimi državami o storitvah v pomorskem prevozu, vključno s prevozom suhega in tekočega razsutega tovora ter linijskim prevozom, če pa taki dogovori o delitvi tovora obstajajo v predhodnih sporazumih, jih v razumnem roku odpove, ter

(b)     z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko predstavljale prikrito omejitev ali imele diskriminatorne učinke na prosto opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prevozu, in se vzdržijo njihove uvedbe.

4.       Vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev ali ponudnikom storitev katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši.

5.       Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev pomorskega prometa iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

6.       Vsaka pogodbenica dovoli prevoz opreme, kot so prazni zabojniki, ki se ne prevažajo kot tovor med pristanišči posamezne države članice EU ali pristanišči Gruzije proti plačilu.

7.       Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu dovoli opravljanje oskrbovalnih storitev med njunimi nacionalnimi pristanišči, pod pogojem da je bilo od pristojnih organov pridobljeno ustrezno dovoljenje.

ČLEN 125

Zračni prevoz

Postopno liberalizacijo zračnega prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami in pogoji vzajemnega dostopa do trga ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi.

ČLEN 126

Postopno usklajevanje

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega usklajevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje s seznamom predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-D k temu sporazumu.

ODDELEK 6

ELEKTRONSKO POSLOVANJE

PODODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 127

Cilji in načela

1.       Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenici dogovorita za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.

2.       Pogodbenici soglašata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja skladen z mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

3.       Pogodbenici soglašata, da se elektronsko pošiljanje šteje kot opravljanje storitev v smislu oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ne more biti predmet carin.

ČLEN 128

Sodelovanje pri elektronskem poslovanju

1.       Pogodbenici ohranjata dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem, v katerem med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

(a)     priznavanje certifikatov o elektronskih podpisih, izdanih javnosti, in olajšanje čezmejnih storitev potrjevanja;

(b)     odgovornost posrednih ponudnikov storitev v zvezi s prenosom ali shranjevanjem informacij;

(c)     ravnanje z nenaročenimi elektronskimi reklamnimi sporočili;

(d)     varstvo potrošnikov na področju elektronskega poslovanja ter

(e)     kakršna koli druga vprašanja, pomembna za razvoj elektronskega poslovanja.

2.       Tako sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonodaji pogodbenic v zvezi z navedenimi vprašanji ter o izvajanju takšne zakonodaje.

PODODDELEK 2

ODGOVORNOST POSREDNIH PONUDNIKOV STORITEV

ČLEN 129

Uporaba storitev posrednikov

1.       Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami ter zagotovita ukrepe v zvezi s posrednimi ponudniki storitev, kakor je določeno v tem pododdelku.[22]

2.       V členu 130 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika prenosa in usmerjanja materiala, pri čemer material izbere uporabnik, ne da bi se pri tem spremenila njegova vsebina, ali povezav za digitalno spletno komunikacijo takega materiala med točkami, ki jih določi uporabnik. V členu 131 in 132 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika ali operaterja infrastrukture za spletne storitve ali dostop do omrežja.

ČLEN 130

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „izključni prenos“

1.       Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

(a)     ne sproži prenosa;

(b)     ne izbere prejemnika prenosa ter

(c)     ne izbere ali spremeni informacij, ki so predmet prenosa.

2.       Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3.       Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

ČLEN 131

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „shranjevanje v predpomnilniku“

1.       Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

(a)     ne spremeni informacij;

(b)     izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)     upošteva pravila o posodabljanju informacij, ki so določena v splošno priznanih in uporabljenih industrijskih standardih;

(d)     za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane industrijske tehnologije ter

(e)     hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacije, ki jo je hranil, takoj ko je obveščen[23], da je bila informacija na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjena iz omrežja ali da je bil dostop do nje onemogočen ali da je sodišče ali upravni organ odredil tako odstranitev ali blokado.

2.       Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

ČLEN 132

Odgovornost posrednih ponudnikov storitev: „gostiteljstvo“

1.       Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik:

(a)     ne ve za nezakonito dejavnost ali informacijo in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali informacijo, ali

(b)     takoj ko za to izve ali se tega zave, hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij.

2.       Odstavek 1 se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3.       Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenica določi postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

ČLEN 133

Brez splošne obveznosti spremljanja

1.       Kadar ponudniki zagotavljajo storitve iz členov 130, 131 in 132 tega sporazuma, jim pogodbenici ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2.       Pogodbenica lahko določi obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe takoj obvestijo pristojne javne organe o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da pristojnim organom na njihovo zahtevo predložijo informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju.

ODDELEK 7

IZJEME

ČLEN 134

Splošne izjeme

1.       Brez poseganja v splošne izjeme iz člena 415 tega sporazuma za določbe tega poglavja ter prilog XIV-A, XIV-E, XIV-B, XIV-F, XIV-C, XIV-G, XIV-D in XIV-H k temu sporazumu veljajo izjeme iz tega člena.

2.       Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejmeta ali uveljavljata ukrepe:

(a)     ki so potrebni za zavarovanje javne varnosti ali javne morale ali za ohranjanje javnega reda in miru;

(b)     ki so potrebni za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(c)     ki so povezani z ohranjanjem neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uporabljajo v zvezi z omejevanjem domačih podjetnikov ali domače ponudbe ali uporabe storitev;

(d)     ki so potrebni za varovanje narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti;

(e)     ki so potrebni za zagotavljanje skladnosti z zakoni ali drugimi predpisi, ki niso neskladni z določbami tega poglavja, vključno s tistimi, ki se nanašajo na:

(i)      preprečevanje zavajajočega in goljufivega ravnanja ali obravnavanje posledic neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb;

(ii)     varovanje zasebnosti posameznikov v zvezi z obdelavo in razširjanjem osebnih podatkov ter varovanje zaupnosti dokumentacije in računov posameznikov;

(iii)    varnost;

(f)      ki so v neskladju s členoma 79 in 85 tega sporazuma, če je razlika v obravnavi namenjena zagotavljanju učinkovite ali pravične uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov od gospodarskih dejavnosti, podjetnikov ali ponudnikov storitev druge pogodbenice[24].

3.       Določbe tega poglavja ter prilog XIV-A, XIV-E, XIV-B, XIV-F, XIV-C, XIV-G, XIV-D in XIV-H k temu sporazumu se ne uporabljajo za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake od pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem uradne oblasti.

ČLEN 135

Davčni ukrepi

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu z določbami tega poglavja se ne uporablja za davčno obravnavo, ki jo zagotavljata pogodbenici ali jo bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov med pogodbenicama, namenjenih izogibanju dvojne obdavčitve.

ČLEN 136

Varnostne izjeme

1.       Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga tako, da:

(a)     bi se od katere koli pogodbenice zahtevala zagotovitev informacij, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)     bi kateri koli pogodbenici preprečevala uvedbo kakršnih koli ukrepov, za katere ta presodi, da so potrebni za zavarovanje njenih bistvenih varnostnih interesov:

(i)      v zvezi s proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom;

(ii)     v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki se izvajajo neposredno ali posredno z namenom oskrbe vojaških sil;

(iii)    v zvezi s fisijskimi in fuzijskimi materiali ali z materiali, iz katerih so ti pridobljeni, ali

(iv)    pridobljenih med vojno ali v drugih izrednih razmerah v mednarodnih odnosih ali

(c)     bi pogodbenicam preprečevala sprejetje ukrepov za izpolnjevanje obveznosti, ki sta jih sprejeli za ohranjanje ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti.

POGLAVJE 7

TEKOČA PLAČILA IN PRETOK KAPITALA

ČLEN 137

Tekoča plačila

Pogodbenici se v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada zavežeta, da ne bosta uvedli omejitev, in dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

ČLEN 138

Pretok kapitala

1.       Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo države gostiteljice, vključno z nakupom nepremičnin, naložbami v skladu z določbami poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2.       Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance z izjemo transakcij iz odstavka 1 tega člena vsaka pogodbenica od začetka veljavnosti tega sporazuma brez poseganja v druge določbe tega sporazuma zagotovi:

(a)     prosti pretok kapitala v zvezi s krediti, povezanimi s komercialnimi posli ali opravljanjem storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic;

(b)     prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami, finančnimi posojili in krediti vlagateljev iz druge pogodbenice.

ČLEN 139

Zaščitni ukrepi

Kadar plačila ali pretok kapitala med pogodbenicama v izjemnih okoliščinah povzročijo ali kadar obstaja tveganje, da bodo povzročili resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike, vključno z resnimi težavami s plačilno bilanco v eni ali več državah članicah Evropske unije ali Gruziji, lahko zadevne pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni. Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej predloži časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

ČLEN 140

Določbe o olajševanju in razvoju

1.       Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se pospeši uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2.       V prvih štirih letih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Unije o prostem pretoku kapitala.

3.       Do konca petega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma bo Pridružitveni odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pregledal sprejete ukrepe in določil potek nadaljnje liberalizacije.

POGLAVJE 8

JAVNA naročila

ČLEN 141

Cilji

1.       Pogodbenici priznavata pomen preglednih, nediskriminatornih, konkurenčnih in odprtih postopkov javnega naročanja za trajnostni gospodarski razvoj ter si kot cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

2.       To poglavje ureja vzajemni dostop do trgov za javna naročila na podlagi načela nacionalne obravnave javnih naročil in koncesij v tradicionalnem sektorju, pa tudi v sektorju gospodarskih javnih služb, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Določa postopno približevanje gruzijske zakonodaje o javnih naročilih pravnemu redu EU na področju javnih naročil na podlagi načel, ki to področje urejajo v EU, ter pogojev in opredelitev iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) in Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).

ČLEN 142

Področje uporabe

1.       To poglavje se uporablja za javna naročila gradenj, blaga in storitev, pa tudi naročila gradenj, blaga in storitev v sektorju gospodarskih javnih služb ter koncesije za gradnje in storitve, če in kadar se taka naročila uporabljajo.

2.       To poglavje se nanaša na vse javne organe naročnike in druge naročnike, ki ustrezajo opredelitvam iz pravnega reda Unije na področju javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: naročniki). Zajema tudi osebe javnega prava in javna podjetja v sektorju gospodarskih javnih služb, kot so družbe v državni lasti, ki izvajajo ustrezne dejavnosti, ter zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami na področju gospodarskih javnih služb[25].

3.       To poglavje se uporablja za naročila, ki presegajo pragove vrednosti, določene v Prilogi XVI-A k temu sporazumu.

4.       Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem znesku plačila brez davka na dodano vrednost. Gruzija bo pri uporabi teh pragov vrednosti naročil preračunala v svojo nacionalno valuto po menjalnem tečaju svoje narodne banke.

5.       Ti pragovi vrednosti se revidirajo vsaki dve leti, prvič v letu začetka veljavnosti tega sporazuma, na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene v posebnih pravicah črpanja, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred revizijo, veljati pa začnejo s 1. januarjem. Vrednost tako spremenjenih pragov se, kjer je to potrebno, zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov. Revizija pragov se sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

ČLEN 143

Institucionalno ozadje

1.       Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezen institucionalni okvir in mehanizme, potrebne za pravilno delovanje sistema javnih naročil in izvajanje načel iz tega poglavja.

2.       Gruzija določi zlasti:

(a)     izvršilni organ na centralni državni ravni, katerega naloga je zagotavljanje skladne politike na vseh področjih, povezanih z javnimi naročili, in njeno izvajanje. Ta organ olajšuje in usklajuje izvajanje tega poglavja ter vodi proces postopnega usklajevanja s pravnim redom Unije, kot je določeno v Prilogi XVI-B k temu sporazumu;

(b)     nepristranski in neodvisen organ, katerega naloga je pregled odločitev naročnikov ali drugih subjektov pri oddaji naročil. „Neodvisen“ v tem kontekstu pomeni, da je zadevni organ javni organ, ločen od vseh naročnikov in gospodarskih subjektov. Odločitve tega organa so lahko predmet sodne presoje.

3.       Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito izvrševanje odločitev, ki so jih sprejeli organi, pristojni za pregled pritožb, ki so jih vložili gospodarski subjekti v zvezi s kršitvami domačega prava.

Člen 144

Temeljni standardi za oddajo naročil

1.       Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravita niz temeljnih standardov za oddajo vseh naročil, kot je določeno v odstavkih od 2 do 15 tega člena. Ti temeljni standardi izhajajo neposredno iz pravil in načel javnega naročanja, kot jih določa pravni red Unije na tem področju, vključno z načeli nediskriminatornosti, enake obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

Objava

2.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsa nameravana naročila objavljena v ustreznih medijih[26] na način, ki v zadostni meri omogoča:

(a)     odprtje trga konkurenci ter

(b)     ustrezen dostop morebitnih zainteresiranih gospodarskih subjektov do informacij v zvezi z nameravanim naročilom še pred oddajo naročila ter možnost, da izrazijo interes za pridobitev naročila.

3.       Objava ustreza gospodarskemu pomenu naročila za gospodarske subjekte.

4.       Objava vsebuje vsaj bistvene podrobnosti o nameravanem naročilu, kvalitativnih selektivnih merilih, načinu oddaje naročila, merilih za oddajo naročila in kakršne koli druge dodatne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo gospodarski subjekti potrebovali za odločitev, ali bodo izrazili interes za pridobitev naročila.

Oddaja naročil

5.       Vsa naročila se oddajo po preglednih in nepristranskih postopkih, ki preprečujejo koruptivne prakse. Nepristranskost se zagotovi zlasti z nediskriminatornim opisom vsebine pogodbe, enakim dostopom za vse gospodarske subjekte, ustreznimi roki ter preglednim in objektivnim pristopom.

6.       Pri opredelitvi značilnosti gradenj, blaga in storitev se naročniki poslužujejo splošnih opisov izvedbe in funkcij ter mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov.

7.       Opis zahtevanih značilnosti gradenj, blaga in storitev ne sme predpisovati določene izdelave ali vira, postopka, blagovne znamke, patentov, tipa, porekla ali proizvodnje, razen če je to upravičeno z vsebino pogodbe in se doda besedilo „ali enakovredno“. Prednost se da splošnim opisom izvedbe ali funkcij.

8.       Pogodbenici ne postavljata pogojev, ki bi neposredno ali posredno diskriminirali gospodarske subjekte druge pogodbenice, kot je na primer zahteva, da morajo imeti gospodarski subjekti, zainteresirani za naročilo, sedež v isti državi, regiji ali na istem ozemlju kot naročnik.

Ne glede na navedeno se lahko od izvajalca, ki dobi naročilo, zahteva, da na kraju, kjer bo izvajal pogodbene obveznosti, vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

9.       Roki za prijavo interesa in predložitev ponudbe morajo biti dovolj dolgi, da lahko gospodarski subjekti iz druge pogodbenice smiselno ocenijo razpis in pripravijo svojo ponudbo.

10.     Vsi sodelujoči morajo biti vnaprej seznanjeni z veljavnimi pravili, merili za izbor in merili za oddajo naročila. Pravila morajo veljati za vse sodelujoče enako.

11.     Naročniki lahko omejeno število kandidatov povabijo, da predložijo ponudbo, pod pogojem:

(a)     da to storijo na pregleden in nediskriminatoren način ter

(b)     da izbira temelji samo na objektivnih dejavnikih, kot so izkušnje kandidatov v zadevnem sektorju, velikost in infrastruktura njihovih podjetij ali njihove tehnične in strokovne sposobnosti.

Pri povabilu omejenega števila kandidatov, da predložijo ponudbo, je treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustrezne konkurence.

12.     Naročniki se lahko postopkov s pogajanji poslužujejo le v izjemnih in opredeljenih primerih, ko uporaba takih postopkov ne izkrivlja konkurence.

13.     Naročniki lahko sisteme ugotavljanja usposobljenosti uporabljajo le pod pogojem, da je seznam usposobljenih izvajalcev pripravljen na podlagi ustrezno oglaševanega, preglednega in odprtega postopka. Tudi ob uporabi sistema ugotavljanja usposobljenosti se morajo naročila oddati na nediskriminatorni osnovi.

14.     Vsaka pogodbenica zagotovi, da se naročila oddajo na pregleden način kandidatu, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša ali najcenejša, na podlagi vnaprej določenih razpisnih meril in procesnih pravil. O končni odločitvi se takoj obvestijo vsi kandidati. Na zahtevo neuspešnega kandidata je treba izbiro dovolj podrobno obrazložiti, da je mogoča presoja take odločitve.

Sodno varstvo

15.     Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila ter so utrpele škodo ali obstaja tveganje, da bi utrpele škodo, zaradi domnevne kršitve, upravičene do učinkovitega in nepristranskega sodnega varstva pred kakršno koli odločitvijo naročnika v zvezi z oddajo naročila. Odločitve, sprejete med postopkom presoje ali po njegovem zaključku, se javno objavijo na način, ki omogoča, da so obveščeni vsi zainteresirani gospodarski subjekti.

Člen 145

Načrtovanje postopnega usklajevanja

1.       Gruzija pred začetkom postopnega usklajevanja zakonodaje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, predloži celovit načrt za izvajanje tega poglavja s časovno razporeditvijo in mejniki, ki mora vključevati vse reforme v zvezi z usklajevanjem s pravnim redom Unije in izgradnjo institucionalnih zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi iz Priloge XVI-B k temu sporazumu.

2.       Na podlagi ugodnega mnenja Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi bo ta načrt veljal za referenčni dokument za izvajanje tega poglavja. Unija si bo po najboljših močeh prizadevala pomagati Gruziji pri izvajanju načrta.

ČLEN 146

Postopno usklajevanje

1.       Gruzija zagotovi, da se njena zakonodaja o javnih naročilih postopoma uskladi s pravnim redom Unije na področju javnih naročil.

2.       Usklajevanje s pravnim redom Unije poteka po zaporednih fazah, kot je določeno v Prilogi XVI-B k temu sporazumu in nadalje opredeljeno v prilogah od XVI-C do XVI-F, XVI-H, XVI-I in XVI-K k temu sporazumu. Prilogi XVI-G in XVI-J k temu sporazumu opredeljujeta neobvezne elemente, ki jih ni treba uskladiti, priloge od XVI-L do XVI-O k temu sporazumu pa elemente pravnega reda Unije, ki ne spadajo na področje usklajevanja. V tem procesu se upoštevajo ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije in izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija, ter po potrebi kakršne koli morebitne spremembe pravnega reda Unije. Izvajanje vsake faze ocenjuje Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in na podlagi njegove pozitivne ocene se vzajemno odobri dostop do trga, kot določa Priloga XVI-B k temu sporazumu. Evropska komisija Gruzijo takoj obvesti o vseh spremembah pravnega reda Unije. Na zahtevo zagotovi tudi ustrezno svetovanje in tehnično pomoč za izvajanje teh sprememb.

3.       Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi začne z ocenjevanjem naslednje faze šele potem, ko so bili ukrepi za izvajanje predhodne faze izvedeni in odobreni v skladu z odstavkom 2.

4.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vidiki in področja javnega naročanja, ki niso zajeti v tem členu, skladni z načeli preglednosti, nediskriminatornosti in enake obravnave, kot določa člen 144 tega sporazuma.

ČLEN 147

Dostop do trga

1.       Pogodbenici se strinjata, da učinkovito in vzajemno odpiranje njunih trgov poteka postopno in istočasno. Med procesom usklajevanja se obseg dostopa do trga, ki ga pogodbenici vzajemno odobrita, navezuje na napredek, dosežen v tem procesu, kot določa priloga XVI-B k temu sporazumu.

2.       Odločitev o začetku naslednje faze odpiranja trga se sprejme na podlagi ocene skladnosti sprejete zakonodaje s pravnim redom Unije in njenega izvajanja v praksi. To ocenjevanje redno izvaja Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

3.       Kolikor ena od pogodbenic v skladu s Prilogo XVI-B k temu sporazumu svoj trg javnih naročil odpre drugi pogodbenici:

(a)     Unija v skladu s svojimi pravili na področju javnih naročil, ki predpisujejo obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Unije, gruzijskim družbam odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Uniji;

(b)     Gruzija v skladu z nacionalno zakonodajo na področju javnih naročil, ki predpisuje obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave družb iz Gruzije, družbam iz Unije odobri dostop do postopkov za oddajo javnih naročil, ne glede na to, ali imajo sedež v Gruziji.

4.       Po izvedbi zadnje faze procesa usklajevanja pogodbenici proučita možnost vzajemne odobritve dostopa do trga tudi za javna naročila, ki ne dosegajo pragov iz Priloge XVI-A k temu sporazumu.

5.       Finska si pridržuje stališče glede Ålandskih otokov.

ČLEN 148

Informacije

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi, da so naročniki in gospodarski subjekti ustrezno obveščeni o postopkih javnega naročanja, tudi prek objave zadevne zakonodaje in upravnih odločb.

2.       Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito razširjanje informacij o razpisnih priložnostih.

ČLEN 149

Sodelovanje

1.       Pogodbenici izboljšata svoje sodelovanje z izmenjavo izkušenj in informacij v zvezi s svojimi dobrimi praksami in regulativnimi okviri.

2.       Unija olajšuje izvajanje tega poglavja, po potrebi tudi s tehnično pomočjo. V skladu z določbami o finančnem sodelovanju iz naslova VII (Finančna pomoč in določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega sporazuma se določene odločitve o finančni pomoči sprejmejo prek ustreznih mehanizmov in instrumentov Unije za financiranje.

3.       V Prilogi XVI-P k temu sporazumu je naveden okvirni seznam področij sodelovanja.

POGLAVJE 9

PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE

ODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 150

Cilji

Cilji tega poglavja so:

(a)     olajšati proizvodnjo in trženje inovativnih in ustvarjalnih proizvodov med pogodbenicama ter

(b)     doseči ustrezno in učinkovito raven varstva in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine.

ČLEN 151

Narava in obseg obveznosti

1.       Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih pogodb na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2.       V tem sporazumu se pojem „intelektualna lastnina“ nanaša na najmanj vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih od 153 do 189 tega sporazuma.

3.       Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco, kakor je določeno v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine iz leta 1967 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

Člen 152

Izčrpanje

Vsaka pogodbenica vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine na državni ali regionalni ravni.

ODDELEK 2

STANDARDI GLEDE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

PODODDELEK 1

AVTORSKE IN SORODNE PRAVICE

ČLEN 153

Zagotovljeno varstvo

Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost:

(a)     pravicam in obveznostim iz Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del (v nadaljnjem besedilu: Bernska konvencija);

(b)     Mednarodni konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij, ki je potekala v Rimu leta 1961;

(c)     Sporazumu TRIPS;

(d)     Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici;

(e)     Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah o izvedbah in fonogramih.

ČLEN 154

Avtorji

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)     neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih del na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)     kakršne koli distribucije izvirnikov ali njegovih kopij v javnosti s prodajo ali drugače;

(c)     predvajanje njihovih del v javnosti, žično ali brezžično, vključno z objavo njihovih del v javnosti na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

ČLEN 155

Izvajalci

Vsaka pogodbenica izvajalcem zagotovi izključno pravico:

(a)     da dovolijo ali prepovejo posnetke[27] svojih izvedb;

(b)     da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote posnetkov njihovih izvedb na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(c)     da javnosti omogočijo dostop do posnetkov svojih izvedb s prodajo ali drugače;

(d)     da dovolijo ali prepovejo objavo posnetkov svojih izvedb v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo;

(e)     da dovolijo ali prepovejo brezžično radiodifuzijo in predvajanje javnosti svojih izvedb, razen kadar gre za radiodifuzno izvedbo ali kadar je narejena po posnetku.

ČLEN 156

Proizvajalci fonogramov

Vsaka pogodbenica proizvajalcem fonogramov zagotovi izključno pravico:

(a)     da dovolijo ali prepovejo neposredno ali posredno, začasno ali stalno reprodukcijo dela ali celote njihovih fonogramov na kakršen koli način in v kakršni koli obliki;

(b)     da javnosti omogočijo dostop do njihovih fonogramov vključno s pripadajočimi kopijami s prodajo ali drugače;

(c)     da dovolijo ali prepovejo objavo njihovih fonogramov v javnosti, žično ali brezžično, na tak način, da imajo posamezniki do njih dostop na kraju in v času, ki si ju sami izberejo.

ČLEN 157

Radiodifuzne organizacije

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

(a)     objavo posnetkov svojih oddaj;

(b)     reprodukcijo posnetkov svojih oddaj;

(c)     dostop javnosti do posnetkov svojih oddaj, žično ali brezžično, ter

(d)     ponoven brezžični prenos svojih oddaj in njihovo predvajanje v javnosti, če to predvajanje poteka na javnih mestih ob plačilu vstopnine.

ČLEN 158

Radiodifuzno oddajanje in predvajanje v javnosti

1.       Vsaka pogodbenica zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do zagotavljanja, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov.

2.       Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

ČLEN 159

Obdobje varstva

1.       Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2.       Zaščita skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji, tj. avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

3.       Pravice izvajalcev potečejo najmanj 50 let po datumu izvedbe. Vendar:

(a)     če je bil v tem času posnetek izvedbe, ki ni na fonogramu, zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 50 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej;

(b)     če je bil v tem času posnetek izvedbe na fonogramu zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice izvajalcev 70 let od prve izdaje ali prve priobčitve javnosti, odvisno od tega, kaj se je zgodilo prej.

4.       Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Vendar:

(a)     če je v tem obdobju fonogram zakonito objavljen, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prve zakonite objave. Če v obdobju iz prvega stavka ni bilo zakonite objave in se v tem času fonogram ne predvaja zakonito v javnosti, pravice potečejo najmanj 70 let po datumu prvega zakonitega predvajanja v javnosti;

(b)     če 50 let po tem, ko je bil fonograf zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, proizvajalec fonograma ne ponudi za prodajo kopij fonograma v zadostni kakovosti ali javnosti ne omogoči dostopa do njih, lahko izvajalec prekine pogodbo, s katero je prenesel ali dodelil svoje pravice do posnetka svoje izvedbe proizvajalcu fonograma.

5.       Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

6.       Obdobje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

ČLEN 160

Varstvo tehnoloških ukrepov

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.

2.       Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

(a)     se promovirajo, oglašujejo ali tržijo z namenom izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom;

(b)     so le majhnega komercialnega pomena ali imajo le majhno uporabo razen izognitve veljavnim tehnološkim ukrepom ali

(c)     so zlasti načrtovani, izdelani, prirejeni ali se izvajajo za namene omogočanja ali olajševanja izogibanja veljavnim tehnološkim ukrepom.

3.       V tem sporazumu izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v domačem pravu. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, kadar uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot je kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

ČLEN 161

Varstvo podatkov za upravljanje pravic

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

(a)     odstrani ali spremeni kateri koli elektronski podatek za upravljanje pravic ali

(b)     distribuira, uvaža za distribucijo, razširja, predvaja ali objavi v javnosti dela ali druge vsebine, varovane v skladu s tem sporazumom, s katerih so bili nepooblaščeno odstranjeni ali na katerih so bili nepooblaščeno spremenjeni elektronski podatki za upravljanje pravic,

če se taka oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z domačim pravom.

2.       V tem poglavju izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine, ki so zaščitene s tem poglavjem, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke. Odstavek 1 se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega sporazuma, ki so zaščiteni s tem poglavjem, ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

ČLEN 162

Izjeme in omejitve

1.       Vsaka od pogodbenic lahko v skladu s konvencijami in mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je, določi omejitve ali izjeme glede pravic iz členov 154–159 tega sporazuma, vendar le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

2.       Vsaka od pogodbenic določi, da je začasno reproduciranje dela ali vsebin iz členov 155–158 tega sporazuma, ki je predhodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti:

(a)     prenos po omrežju med tretjimi osebami po posredniku, ali

(b)     zakonito uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin ter ki nima neodvisnega ekonomskega pomena, izvzeto iz pravice reproduciranja iz členov 155– 158 tega sporazuma.

ČLEN 163

Sledna pravica umetnikov pri umetniških delih

1.       Vsaka od pogodbenic v korist avtorja originalnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2.       Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi trgovci z umetninami.

3.       Vsaka od pogodbenic lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4.       Nadomestilo plača prodajalec. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da je za plačilo nadomestila odgovorna ena od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 2, ki ni kupec, ali si odgovornost za plačilo nadomestila deli s kupcem.

5.       Zagotovljeno varstvo se lahko uveljavlja v obsegu, ki ga dopušča pogodbenica, kjer se uveljavlja. Postopek za pobiranje in zneski se določijo z domačim pravom.

ČLEN 164

Sodelovanje na področju kolektivnega upravljanja pravic

Pogodbenici si prizadevata spodbujati dialog in sodelovanje med svojima družbama za kolektivno upravljanje z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin ter prenosa nadomestil za uporabo takih del ali drugih zaščitenih vsebin.

PODODDELEK 2

BLAGOVNE ZNAMKE

ČLEN 165

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici ponovno potrjujeta zavezanost:

(a)     Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk ter

(b)     Niškemu aranžmaju o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk.

ČLEN 166

Postopek registracije

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega je vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljen in se pisno posreduje vložniku.

2.       Vsaka od pogodbenic zagotovi možnost nasprotovanja zahtevkom za blagovne znamke. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

3.       Vsaka od pogodbenic zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo zahtevkov za blagovne znamke in njihovih registracij.

ČLEN 167

Sloveče blagovne znamke

Vsaka od pogodbenic izvaja člen 6a Pariške konvencije ter člen 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS v zvezi z varstvom slovečih blagovnih znamk ter lahko upošteva skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO (september 1999).

ČLEN 168

Izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko

Vsaka od pogodbenic zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, zaščito geografskih označb, kot je določena v členu 176, ali druge omejene izjeme, ki upoštevajo zakonite interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

PODODDELEK 3

GEOGRAFSKE OZNAČBE

ČLEN 169

Področje uporabe

1.       Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

2.       Da je geografska označba ene pogodbenice zaščitena s strani druge pogodbenice, obsega proizvode, ki so vključeni v področje uporabe zakonodaje te pogodbenice iz člena 170 tega sporazuma.

ČLEN 170

Uveljavljene geografske označbe

1.       Unija po proučitvi zakona Gruzije o označbah porekla in geografskih označbah blaga, sprejetega 22. avgusta 1999, ugotavlja, da je navedeni zakon v skladu z elementi iz Priloge XVII-A k temu sporazumu.

2.       Gruzija po proučitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov, Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, skupaj z njenimi izvedbenimi pravili, za registracijo, nadzor in zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil v Evropski uniji, oddelka Ia poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ter Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ugotavlja, da so navedeni zakoni, predpisi in postopki v skladu z elementi iz Priloge XVII-A k temu sporazumu.

3.       Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XVII-B k temu sporazumu ter po pregledu povzetka specifikacij kmetijskih proizvodov in živil, ki ustrezajo geografskim označbam Unije iz Priloge XVII-C k temu sporazumu in geografskim označbam za vina, aromatizirana vina in žgane pijače iz Priloge XVII-D k temu sporazumu, ki jih je Unija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2 tega člena, bo Gruzija te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

4.       Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XVII-B k temu sporazumu ter po pregledu povzetka specifikacij kmetijskih proizvodov in živil, ki ustrezajo geografskim označbam Gruzije iz Priloge XVII-C k temu sporazumu in geografskim označbam za vina, aromatizirana vina in žgane pijače iz Priloge XVII-D k temu sporazumu, ki jih je Gruzija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1, bo Unija te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

5.       Sklepi skupnega odbora, ustanovljenega s členom 11 Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila v zvezi s spremembo prilog III in IV k navedenemu sporazumu, sprejetimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, se štejejo za sklepe Pododbora za geografske označbe, geografske označbe, dodane označbam iz prilog III in IV k navedenemu sporazumu, pa štejejo za del prilog XVII-C in XVII-D tega sporazuma. V skladu s tem pogodbenici navedene geografske označbe zaščitita kot uveljavljene geografske označbe v skladu s tem sporazumom.

ČLEN 171

Dodajanje novih geografskih označb

1.       Pogodbenici se strinjata, da lahko po končanem postopku ugovora in pregledu geografskih označb iz člena 170(3) in (4) tega sporazuma, s katerima sta zadovoljni obe, dodajata nove geografske označbe, ki jih je treba zaščititi, v prilogi XVII-C in XVII-D k temu sporazumu v skladu s členom 179(3) tega sporazuma.

2.       Pogodbenici ni treba registrirati imena kot geografsko označbo, kadar je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

ČLEN 172

Obseg zaščite geografskih označb

1.       Geografske označbe iz prilog XVII-C in XVII-D k temu sporazumu, vključno s tistimi, ki se dodajo na podlagi člena 171 tega sporazuma, se zaščitijo pred:

(a)     vsako neposredno ali posredno komercialno rabo zaščitenega imena:

(i)      za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)     če taka raba izkorišča sloves geografske označbe;

(b)     kakršno koli zlorabo, ponaredkom ali navedbo[28], tudi če je pravo poreklo proizvoda navedeno ali če je zaščiteno ime prevedeno ali uporabljeno skupaj z izrazi kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „izdelano v“, „ponaredek“, „okus“, „podoben“ ali podobno;

(c)     vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo glede izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji strani embalaže, v reklamnem gradivu ali dokumentih v zvezi z zadevnim proizvodom in na pakiranju proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o njegovem poreklu;

(d)     vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla proizvoda.

2.       Če so geografske označbe v celoti ali delno enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri, in ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter dejanske nevarnosti zamenjave. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih izdelkov.

3.       Kadar ena od pogodbenic v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države in je to ime enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, je treba slednjo obvestiti in ji dati priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se ime zaščiti.

4.       Ta pododdelek pogodbenice ne zavezuje, da bi morala zaščititi geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenici se obvestita, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena.

ČLEN 173

Zaščita prečrkovanja geografskih označb

1.       Geografske označbe, ki so na podlagi tega pododdelka zaščitene v gruzijski pisavi in drugih nelatiničnih pisavah, ki se uradno uporabljajo v državah članicah EU, se zaščitijo skupaj z njihovim prečrkovanjem v latinico. To prečrkovanje se pri zadevnih proizvodih lahko uporablja tudi za namene označevanja.

2.       Podobno se geografske označbe, ki so na podlagi tega pododstavka zaščitene v latinici, zaščitijo skupaj z njihovim prečrkovanjem v gruzijsko pisavo in druge nelatinične pisave, ki se uradno uporabljajo v državah članicah EU. To prečrkovanje se pri zadevnih proizvodih lahko uporablja tudi za namene označevanja.

ČLEN 174

Pravica do uporabe geografskih označb

1.       Ime, zaščiteno na podlagi tega pododdelka, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so v skladu z ustrezno specifikacijo.

2.       Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega pododdelka, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.

ČLEN 175

Uveljavljanje zaščite

Pogodbenici uveljavljata zaščito iz členov 170 do 174 tega sporazuma z ustreznimi upravnimi ukrepi javnih organov. Tako zaščito uveljavita tudi na zahtevo zainteresirane strani.

ČLEN 176

Razmerje do blagovnih znamk

1.       Pogodbenici zavrneta registracijo oziroma samodejno ali na zahtevo katere koli zainteresirane strani v skladu z zakonodajo vsake od pogodbenic prekličeta blagovno znamko, ki ustreza kateri koli od situacij iz člena 172(1) tega sporazuma v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami za podobne proizvode, pod pogojem, da je bil zahtevek za registracijo blagovne znamke predložen po datumu vloge za zaščito geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2.       Za geografske označbe iz člena 170 tega sporazuma je datum vloge za zaščito 1. april 2012.

3.       Za geografske označbe iz člena 171 tega sporazuma je datum vloge za zaščito datum predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

4.       Pogodbenici nista zavezani k zaščiti geografske označbe, kadar bi lahko zaščita glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

5.       Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 172(1) tega sporazuma in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega se vloga za zaščito geografske označbe na podlagi tega pododdelka predloži drugi pogodbenici. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

ČLEN 177

Splošna pravila

1.       Ta pododdelek se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.

2.       Uvoz, izvoz in trženje proizvodov iz členov 170 in 171 tega sporazuma se izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.

3.       Vse zadeve v zvezi s tehničnim specifikacijami registriranih imen se obravnavajo v odboru, ustanovljenem s členom 179 tega sporazuma.

4.       Geografske označbe, ki so zaščitene na podlagi tega pododdelka, lahko prekliče le pogodbenica, v kateri ima proizvod poreklo.

5.       Specifikacija proizvoda iz tega pododdelka je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice na ozemlju, na katerem ima izdelek poreklo, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

ČLEN 178

Sodelovanje in preglednost

1.       Pogodbenici neposredno ali prek Pododbora za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 179 tega sporazuma, ohranjata stike glede vseh zadev v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami izdelkov in njihovimi spremembami ter v zvezi s kontaktnimi točkami za zagotavljanje nadzora.

2.       Vsaka od pogodbenic lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter kontaktne točke za zagotavljanje nadzora, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim na podlagi tega člena.

ČLEN 179

Pododbor za geografske označbe

1.       Ustanovi se Pododbor za geografske označbe. Sestavljajo ga predstavniki Unije in Gruzije, njegov namen pa je spremljanje razvoja tega pododdelka ter krepitev sodelovanja in dialoga v zvezi z geografskimi označbami. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2.       Pododbor za geografske označbe sprejema sklepe soglasno. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se na zahtevo katere koli od pogodbenic, izmenično v EU in Gruziji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

3.       Pododbor za geografske označbe prav tako poskrbi za ustrezno delovanje tega pododdelka in lahko prouči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Zlasti je pristojen za:

(a)     spremembe člena 170(1) in (2) tega sporazuma, kar zadeva sklicevanje na veljavno zakonodajo pogodbenic;

(b)     spremembe prilog XVII-C in XVII-D k temu sporazumu, kar zadeva geografske označbe;

(c)     izmenjavo informacij o razvoju zakonodaje in politike v zvezi z geografskimi označbami ter o katerem koli vprašanju skupnega interesa na področju geografskih označb;

(d)     izmenjavo informacij o geografskih označbah, da se prouči njihova zaščita v skladu s tem pododdelkom.

PODODDELEK 4

VZORCI IN MODELI

ČLEN 180

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

ČLEN 181

Zaščita registriranih vzorcev ali modelov

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih vzorcev ali modelov, ki so novi in originalni[29]. Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetniku registriranega vzorca ali modela zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena.

2.       Za vzorce ali modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in originalni le v naslednjih primerih:

(a)        če sestavni del, potem ko je vgrajen v kompleksen izdelek, ob normalni uporabi slednjega ostane viden;

(b)       če vidne značilnosti sestavnega dela same po sebi izpolnjujejo pogoje glede novosti in originalnosti.

3.       „Normalna uporaba“ v točki (a) odstavka 2 pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.

4.       Imetnik registriranega vzorca ali modela ima pravico tretjim osebam, ki nimajo lastnikove privolitve, preprečiti vsaj izdelavo, ponudbo za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni vzorec ali model, ko so taka dejanja opravljena v komercialne namene, neupravičeno škodijo običajni uporabi vzorca ali modela oziroma niso skladna s prakso pravične trgovine.

5.       Obdobje zaščite traja 25 let, in sicer od datuma vložitve zahtevka za registracijo ali datuma, določenega v skladu s Haaškim sporazumom o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov, brez poseganja v Pariško konvencijo.

ČLEN 182

Izjeme in izključitve

1.       Vsaka od pogodbenic lahko določi omejene izjeme pri zaščiti vzorcev ali modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev ali modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2.       Zaščita vzorcev ali modelov se ne prenese na vzorce ali modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki. Zlasti pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti reproducirana v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

ČLEN 183

Povezava z avtorskimi pravicami

Vzorec ali model je prav tako upravičen do zaščite po zakonu o avtorskih pravicah pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

PODODDELEK 5

PATENTI

ČLEN 184

Mednarodni sporazumi

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o sodelovanju na področju patentov.

ČLEN 185

Patenti in javno zdravje

1.       Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije ministrske konference STO o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001.

2.       Pogodbenici spoštujeta sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 glede odstavka 6 deklaracije iz odstavka 1 tega člena ter prispevata k njegovemu izvajanju.

ČLEN 186

Dodatni varstveni certifikat

1.       Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna nacionalna zakonodaja, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2.       Vsaka od pogodbenic za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 1, skrajšanemu za obdobje petih let.

3.       Ne glede na odstavek 2 nadaljnje obdobje zaščite ne sme presegati pet let.

4.       Za zdravila, za katera so bile izvedene pediatrične raziskave, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu, pogodbenici obdobje zaščite iz odstavka 2 podaljšata za nadaljnjih šest mesecev.

ČLEN 187

Varstvo podatkov, predloženih za pridobitev dovoljenja za trženje za zdravila[30]

1.       Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg.

2.       Vsaka od pogodbenic v svoji zakonodaji zagotovi, da vsakršni podatki, predloženi za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg, ostanejo zaupni, se ne razkrijejo tretjim osebam in so zaščiteni pred nepošteno trgovinsko obravnavo.

3.       V ta namen nobena od pogodbenic v obdobju vsaj šest let od datuma prve odobritve zdravila v eni od pogodbenic ne dovoli drugim vložnikom, da bi tržili enak ali podoben izdelek na podlagi dovoljenja za trženje, dodeljenega vložniku, ki je predložil podatke o preskusih in študijah, razen če da vložnik, ki je predložil podatke o preskusih in študijah, privoljenje za to. V tem obdobju se podatki o preskusih in študije, predloženi za prvo odobritev, ne uporabijo v korist nobenega od poznejših vložnikov, ki želijo pridobiti dovoljenje za trženje zdravila, razen če prvi vložnik da privoljenje za to.

4.       Obdobje šest let iz odstavka 3 se podaljša za največ sedem let, če v prvih šestih letih po pridobitvi prvega dovoljenja imetnik pridobi dovoljenje za eno ali več novih terapevtskih indikacij, ki pomenijo pomembno klinično korist v primerjavi z obstoječimi terapijami.

5.       Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo o varstvu podatkov o zdravilih uskladila z zakonodajo Unije do datuma, ki ga določi Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot določa člen 408(4) tega sporazuma.

ČLEN 188

Varstvo podatkov za pridobitev dovoljenja za trženje za fitofarmacevtska sredstva

1.       Vsaka od pogodbenic pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določi zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so podatki, ki jih vložnik posreduje prvič za pridobitev dovoljenja za trženje za fitofarmacevtska sredstva, zaščiteni pred nepošteno trgovinsko obravnavo in se ne uporabljajo v korist katere koli druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje, razen če se predloži dokazilo o izrecni privolitvi prvega imetnika.

3.       Poročilo o preizkusih ali študijah, ki se predloži prvič za pridobitev dovoljenja za trženje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a)     namenjeno je odobritvi ali spremembi dovoljenja, da se dovoli uporaba na drugem pridelku, in

(b)     potrjeno je kot skladno z načeli dobre laboratorijske prakse ali dobre preskusne prakse.

4.       Obdobje varstva podatkov mora trajati vsaj 10 let od datuma prvega dovoljenja za trženje na ozemlju zadevne pogodbenice.

ČLEN 189

Sorte rastlin

Pogodbenici zaščitita sorte rastlin v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo novih rastlinskih sort ter sodelujeta za spodbujanje in povečanje teh pravic.

ODDELEK 3

UVELJAVLJANJE PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

ČLEN 190

Splošne obveznosti

1.       Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti dela III, poleg tega pa bosta zagotovili dopolnilne ukrepe, postopke in korektivne ukrepe iz tega oddelka, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine[31].

2.       Ti dopolnilni ukrepi, postopki in korektivni ukrepi morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.

3.       Ti dopolnilni in korektivni ukrepi morajo biti poleg tega učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča preprečevanje ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

ČLEN 191

Upravičeni vložniki

Vsaka od pogodbenic za osebe, ki imajo pravico zahtevati izvedbo ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

(a)     imetnike pravic intelektualne lastnine v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(b)     vse druge osebe, pooblaščene za uporabo teh pravic, zlasti imetnike licence, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(c)     organe za upravljanje kolektivnih pravic intelektualne lastnine, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje;

(d)     strokovne organe za obrambo, ki se jim redno priznava pravica zastopanja imetnikov pravic intelektualne lastnine, kolikor je to dovoljeno in v skladu z določbami veljavne zakonodaje.

PODODDELEK 3.1

IZVRŠEVANJE CIVILNOPRAVNIH UKREPOV

ČLEN 192

Ukrepi za zavarovanje dokazov

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog stranke, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju zaščite zaupnih informacij.

2.       Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.         

3.       Kadar se sprejmejo ukrepi za zavarovanje dokazov brez zaslišanja druge stranke, se takoj obvesti prizadete stranke, in sicer najpozneje po izvedbi ukrepov.

ČLEN 193

Pravica do informacij

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

(a)     za katero se ugotovi, da ima v lasti blago, ki je predmet kršitev, v komercialno pomembnem obsegu;

(b)     za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu uporablja storitve, ki so predmet kršitev;

(c)     za katero se ugotovi, da v komercialno pomembnem obsegu opravlja storitve, ki se uporabljajo pri dejavnostih, ki so predmet kršitev, ali

(d)     za katero se ugotovi, da proizvaja, izdeluje ali distribuira blago, ki je predmet kršitev, ali opravlja storitve, na podlagi informacij, ki jih zagotovi katera koli oseba iz točk (a), (b) ali (c).

2.       Podatki iz odstavka 1 po potrebi vključujejo:

(a)     imena in naslove proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, ponudnikov in drugih predhodnih imetnikov blaga ali storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in drobno ter

(b)     informacije o proizvedenih, izdelanih, dobavljenih, prejetih ali naročenih količinah ter ceni za zadevno blago ali storitve.

3.       Odstavka 1 in 2 se uporabljata brez poseganja v druge zakonske določbe, ki:

(a)     imetniku pravice zagotavljajo pravice do prejemanja popolnejših informacij;

(b)     urejajo uporabo informacij, sporočenih v skladu s tem členom, v civilnem ali kazenskem postopku;

(c)     urejajo odgovornost za zlorabo pravice do obveščenosti;

(d)     omogočajo zavrnitev predložitve informacij, ki bi osebo iz odstavka 1 prisilile k priznanju sodelovanja ali sodelovanja njenih bližnjih sorodnikov pri kršitvi pravice intelektualne lastnine, ali

(e)     urejajo varstvo zaupnosti virov informacij oziroma obdelavo osebnih podatkov.

ČLEN 194

Začasni ukrepi

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa domače pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2.       Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3.       V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu pogodbenici zagotovita, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi po potrebi zahtevajo dostop do bančnih, finančnih ali trgovinskih dokumentov, s katerimi razpolaga domnevni kršilec.

ČLEN 195

Ukrepi, ki izhajajo iz meritorne odločitve o zadevi

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Po potrebi lahko pristojni sodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2.       Sodni organi pogodbenic so pooblaščeni, da odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

3.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja ali morebitnega posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine, izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.

4.       Pogodbenici lahko določita, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz tega člena, namesto uporabe ukrepov iz tega člena odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

ČLEN 196

Odškodnina

1.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da sodni organi na vlogo oškodovane stranke odredijo kršitelju, ki je vedel ali je imel utemeljene razloge, da bi vedel, da sodeluje v dejavnosti, ki je predmet kršitve, da plača imetniku pravice odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je ta utrpel zaradi kršitve. Ko sodni organi določajo odškodnino:

(a)     upoštevajo vse ustrezne vidike, kot so negativne gospodarske posledice, vključno z izgubljenim dobičkom, ki ga je utrpela oškodovana stran, morebitnim nepoštenim dobičkom, ki ga je ustvaril kršitelj, in v ustreznih primerih vključno z drugimi elementi, razen gospodarskih dejavnikov, kot je nepremoženjska škoda, ki je imetniku pravice povzročena s kršitvijo, ali

(b)     lahko v ustreznih primerih kot drugo možnost za pododstavek (a) določijo odškodnino kot enkraten znesek na podlagi elementov, kot je najmanj znesek nadomestil ali pristojbin, ki bi jih kršitelj dolgoval, če bi zahteval dovoljenje za uporabo zadevne pravice intelektualne lastnine.

2.       Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

ČLEN 197

Pravni stroški

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če načela pravičnosti tega ne dovolijo in brez poseganja v izjeme, ki jih določajo domača postopkovna pravila.

ČLEN 198

Objava sodb

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice industrijske lastnine ali v sodnih postopkih, sproženih zaradi kršitve avtorskih pravic ali v obeh primerih sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

ČLEN 199

Domneva o avtorstvu ali lastništvu

Za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem pododdelku, velja:

(a)     da za to, da oseba velja za avtorja literarnega ali umetniškega dela in da lahko začne postopek za ugotavljanje kršitev, zadostuje običajna navedba njenega imena na delu, če ni dokaza o nasprotnem;

(b)     da se določba točke (a) smiselno uporablja za imetnike pravic, povezanih z avtorskimi pravicami, v zvezi z njihovo zaščiteno vsebino.

PODODDELEK 3.2

DRUGE DOLOČBE

ČLEN 200

Mejni ukrepi

1.       Brez poseganja v člen 75 tega sporazuma in Prilogo XIII k temu sporazumu ta člen določa splošna načela tega sporazuma, ki urejajo uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ter obveznosti carinskih organov pogodbenic v zvezi s sodelovanjem.

2.       Pri izvajanju mejnih ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pogodbenici zagotovita skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi Sporazuma GATT iz leta 1994 in Sporazuma TRIPS.

3.       Določbe o mejnih ukrepih iz tega člena so proceduralne narave. Določajo pogoje in postopke za ukrepe carinskih organov, če je blago, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, pod carinskim nadzorom ali bi moralo biti pod carinskih nadzorom. Na noben način ne vplivajo na materialno pravo pogodbenic o intelektualni lastnini.

4.       Za lažje uveljavljanje pravic intelektualne lastnine carinski organi sprejmejo vrsto pristopov za prepoznavanje pošiljk, ki vsebujejo blago, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine. Ti pristopi vključujejo analitične metode, ki temeljijo med drugim na informacijah, ki jih zagotovijo imetniki pravic, zbranih obveščevalnih podatkih in pregledu tovora.

5.       Pogodbenici se strinjata, da bosta učinkovito izvajali člen 69 Sporazuma TRIPS v zvezi z mednarodno trgovino z blagom, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine. V ta namen pogodbenici vzpostavita in obveščata kontaktne točke v svojih carinskih upravah ter sta pripravljeni izmenjevati podatke in informacije o trgovini s takim blagom, ki zadeva obe pogodbenici. Še posebej pospešujeta izmenjavo informacij in sodelovanje med carinskimi organi glede trgovine z blagom s ponarejenimi znamkami in piratskim avtorskim blagom. Brez poseganja v določbe Protokola II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu si carinski organi take informacije po potrebi izmenjajo hitro in ob upoštevanju zakonodaje pogodbenic o varstvu podatkov.

6.       Carinski organi vsake od pogodbenic na zahtevo ali na lastno pobudo sodelujejo, da carinskim organom druge pogodbenice zagotovijo ustrezne razpoložljive informacije, zlasti o blagu, ki je v tranzitu čez ozemlje zadevne pogodbenice in namenjeno v drugo pogodbenico (ali iz nje izhaja).

7.       Odbor iz člena 74 tega sporazuma uredi vse potrebno v zvezi z izmenjavo podatkov in informacij iz tega člena.

8.       Za kršitve pravic intelektualne lastnine se uporablja Protokol II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu, brez poseganja v načine sodelovanja, ki izhajajo iz uporabe odstavkov 5 do 7 tega člena.

9.       Odbor iz člena 74 tega sporazuma deluje kot odbor, odgovoren za ustrezno delovanje in izvajanje tega člena.

ČLEN 201

Kodeksi ravnanja

Pogodbenici spodbujata:

(a)     pripravo kodeksov ravnanja s strani trgovinskih ali poklicnih združenj ali organizacij s ciljem prispevati k uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(b)     predložitev osnutkov kodeksov ravnanja in kakršnih koli ocen uporabe teh kodeksov ravnanja svojim pristojnim organom.

ČLEN 202

Sodelovanje

1.       Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

2.       Področja sodelovanja lahko med drugim vključujejo naslednje:

(a)     izmenjavo informacij o pravnih okvirih v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in zadevnih pravilih o varstvu in uveljavljanju; izmenjavo izkušenj pri zakonodajnem napredku na teh področjih;

(b)     izmenjavo izkušenj in informacij o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine;

(c)     izmenjavo izkušenj z izvrševanjem s strani carinskih, policijskih, upravnih in sodnih organov na centralni in podcentralni ravni; sodelovanje pri preprečevanju izvoza ponarejenega blaga, vključno s sodelovanjem z drugimi državami;

(d)     krepitev zmogljivosti; izmenjavo in usposabljanje osebja;

(e)     spodbujanje in širjenje informacij o pravicah intelektualne lastnine, med drugim v poslovnih krogih in civilni družbi; ozaveščanje potrošnikov in imetnikov pravic;

(f)      spodbujanje institucionalnega sodelovanja, na primer med uradi za intelektualno lastnino;

(g)     aktivno spodbujanje ozaveščanja in izobraževanja splošne javnosti glede politik v zvezi s pravicami intelektualne lastnine: pripravo učinkovitih strategij za opredelitev ciljnih skupin in pripravo komunikacijskih programov za povečanje ozaveščenosti potrošnikov in medijev glede učinka kršitev pravic intelektualne lastnine, vključno s tveganjem za zdravje in varnost ter povezavo z organiziranim kriminalom.

POGLAVJE 10

KONKURENCA

ČLEN 203

Načela

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in poseganje države (vključno s subvencijami) popačijo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.

ČLEN 204

Zakonodaja na področju protimonopolne politike in združitev ter njeno izvajanje

1.       Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju izvaja celovito zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne dogovore, usklajene prakse in protikonkurenčno enostransko ravnanje podjetij z dominantno tržno močjo ter zagotavlja učinkovit nadzor nad koncentracijami v izogib večjemu omejevanju učinkovite konkurence in zlorabi dominantnega položaja.

2.       Vsaka od pogodbenic ohrani organe, ki so pristojni in ustrezno opremljeni za učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1.

3.       Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.

ČLEN 205

Državni monopoli, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami

1.       To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da bi določili ali ohranjali državne monopole in državna podjetja ali podjetjem podelili posebne ali izključne pravice na podlagi ustrezne zakonodaje.

2.       Kar zadeva državne monopole komercialne narave, državna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, vsaka od pogodbenic zagotovi, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 204(1), kolikor uporaba te zakonodaje pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu.

ČLEN 206

Subvencije

1.       V tem členu „subvencija“ pomeni ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se dodeli za proizvodnjo blaga ali opravljanje storitev, in je poseben v smislu člena 2 navedenega sporazuma.

2.       Vsaka od pogodbenic zagotovi preglednost na področju subvencij. V ta namen vsaka od pogodbenic drugi pogodbenici vsaki dve leti poroča o pravni podlagi, obliki, višini ali proračunu in, če je mogoče, prejemniku subvencije, ki jo dodeli njegova vlada ali javni organ v zvezi s proizvodnjo blaga. Šteje se, da je tako poročilo predloženo, če je vsaka od pogodbenic zadevne informacije objavila na javno dostopni spletni strani.

3.       Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi z določenimi subvencijami za opravljanje storitev.

ČLEN 207

Reševanje sporov

Za člene 203, 204 in 205 tega sporazuma se ne uporabljajo določbe mehanizma za reševanje sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

ČLEN 208

Odnos s STO

Določbe tega poglavja ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Sporazuma STO, zlasti Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih in Dogovora o reševanju sporov.

ČLEN 209

Zaupnost

Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici v okviru svoje pristojnosti upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

POGLAVJE 11

DOLOČBE V ZVEZI Z ENERGIJO, POVEZANE S TRGOVINO

ČLEN 210

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

1.       „nosilci energije“ pomenijo surovo nafto (oznaka HS: 27.09), zemeljski plin (oznaka HS: 27.11) in električno energijo (oznaka HS: 27.16);

2.       „zmogljivosti za prenos energije“ pomenijo visokotlačne prenosne plinovode, visokonapetostna omrežja in vode za prenos električne energije, vključno s povezovalnimi vodi za priključitev različnih prenosnih omrežij za plin ali električno energijo, prenosne naftovode za prenos surove nafte, železnice in druge fiksne zmogljivosti za tranzit nosilcev energije;

3.       „tranzit“ pomeni prenos nosilcev energije čez ozemlje pogodbenice, z ali brez pretovarjanja, skladiščenja, delitve tovora ali spremembe vrste prevoza, če je ta prenos le del celotne poti, ki se začne in konča čez mejo pogodbenice, čez ozemlje katere poteka prevoz;

4.       „nepooblaščeni odvzem“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki zajema nezakonit odvzem nosilcev energije z zmogljivosti za prenos električne energije.

ČLEN 211

Tranzit

Pogodbenici zagotovita tranzit v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami na podlagi določb sporazuma GATT iz leta 1994 in Pogodbe o energetski listini.

ČLEN 212

Nepooblaščen odvzem blaga in tranzit

Vsaka od pogodbenic sprejme vse potrebne ukrepe, da prepove in prepreči nepooblaščen odvzem nosilcev energije in tranzit čez svoje ozemlje s strani katerega koli subjekta, ki je pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo.

ČLEN 213

Neprekinjen tranzit

1.       Pogodbenica ne odvzame od tranzita nosilcev energije čez svoje ozemlje in ne posega vanj na druge načine, razen če sta tak odvzem ali poseg posebej določena v pogodbi ali drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit, ali če neprekinjeno delovanje zmogljivosti za prenos energije brez hitrih korektivnih ukrepov ustvarja nerazumno grožnjo za javno varnost, kulturno dediščino, zdravje, varnost ali okolje, pod pogojem, da ukrep ni izveden na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

2.       Pogodbenica, po katere ozemlju poteka tranzit nosilcev energije, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, pred dokončanjem postopka za rešitev spora v okviru relevantne pogodbe ali nujnega postopka v skladu s Prilogo XVIII k temu sporazumu ali v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ne prekine ali zmanjša tega tranzita niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo, vključno z državnim trgovinskim podjetjem, da bi prekinil ali zmanjšal ta tranzit, razen v okoliščinah iz odstavka 1.

3.       Pogodbenica ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje tranzita v skladu s tem členom, če ni zmožna dobaviti nosilcev energije ali opraviti tranzita ali transporta nosilcev energije zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

ČLEN 214

Obveznosti glede tranzita za operaterje

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da operaterji zmogljivosti za prenos energije sprejmejo potrebne ukrepe, da:

(a)     se kar najbolj zmanjša tveganje nenamerne prekinitve ali zmanjšanja tranzita;

(b)     se hitro obnovi normalno delovanje takšnega tranzita, ki je bil nenamerno prekinjen ali zmanjšan.

ČLEN 215

Regulativni organi

1.       Vsaka od pogodbenic določi neodvisne regulativne organe, pooblaščene za regulacijo trga s plinom in električno energijo. Ti regulativni organi so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ostalih javnih ali zasebnih podjetij, udeležencev na trgu ali operaterjev.

2.       Odločbe in postopki regulativnih organov so nepristranski za vse udeležence na trgu.

3.       Operater, ki ga zadeva katera koli odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

ČLEN 216

Ureditev trgov

1.       Pogodbenici zagotovita, da so energetski trgi upravljani, da se dosežejo konkurenčni, varni in okoljsko trajnostni pogoji in ne diskriminirajo med podjetji, kar zadeva pravice ali obveznosti.

2.       Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenici podjetjem v splošnem gospodarskem pomenu naložita obveznosti, ki se lahko nanašajo na varnost, vključno z zanesljivostjo oskrbe, rednostjo, kakovostjo in cenami oskrbe ter varstvom okolja, vključno z energetsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov in varovanjem podnebja. Te obveznosti so jasno opredeljene, pregledne, sorazmerne in preverljive.

3.       Če pogodbenica regulira cene, po katerih se zemeljski plin in električna energija prodajata na domačem trgu, ta pogodbenica zagotovi, da se metodologija, ki se uporabi za izračun regulirane cene, objavi še pred uvedbo regulirane cene.

ČLEN 217

Dostop do zmogljivosti za prenos energije

1.       Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju zagotovi izvajanje sistema dostopa tretjih oseb do zmogljivosti za prenos energije ter obratov in skladišč za utekočinjeni zemeljski plin, ki se uporablja za vse uporabnike na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način.

2.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so tarife za dostop do zmogljivosti za prenos energije in vsi drugi pogoji v povezavi z dostopom do zmogljivosti za prenos energije objektivni, razumni, pregledni in da ne diskriminirajo na podlagi porekla, lastništva ali namembnega kraja nosilcev energije.

3.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so vse tehnične in pogodbene zmogljivosti, tako fizične kot tudi virtualne, dodeljene na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril in postopkov.

4.       Če se zavrne dostop za tretje osebe, pogodbenici zagotovita, da operaterji zmogljivosti za prenos energije na zahtevo prosilki predložijo utemeljeno obrazložitev, z dostopom do pravnega sredstva.

5.       Pogodbenici lahko izjemoma odstopata od odstavkov 1 do 4 v skladu z objektivnimi merili, določenimi v njuni zakonodaji. Zlasti lahko pogodbenici v svoji zakonodaji določita možnost, da se za vsak primer posebej za omejeno obdobje odobri izjema glede pravil dostopa za tretje osebe za večje nove zmogljivosti za prenos energije.

ČLEN 218[32]

Razmerje do Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti

1.       V primeru navzkrižij med določbami tega poglavja in določbami Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbami zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, imajo prednost določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti.

2.       Pri izvajanju tega poglavja ima prednost sprejetje zakonodaje ali drugih aktov, ki so skladni s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti ali temeljijo na veljavni zakonodaji Unije. V primeru spora glede tega poglavja se šteje, da so zakonodaja ali drugi akti, ki izpolnjujejo ta merila, skladni s tem poglavjem. Pri presoji, ali zakonodaja ali drugi akti izpolnjujejo ta merila, se upoštevajo vsi relevantni sklepi, sprejeti v skladu s členom 91 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti.

POGLAVJE 12

PREGLEDNOST

ČLEN 219

Opredelitev pojmov

V tem poglavju:

1.       „ukrep za splošno uporabo“ pomeni zakone, predpise, sodne odločbe, postopke in upravne odločbe, ki lahko vplivajo na katero koli zadevo iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) iz tega sporazuma. Sem ne spadajo ukrepi, ki veljajo za določeno osebo ali skupino oseb;

2.       „zainteresirana oseba“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic, ki jo neposredno zadeva ukrep za splošno uporabo.

ČLEN 220

Cilj

Pogodbenici ob priznavanju vpliva, ki ga lahko ima njun zakonodajni okvir na trgovino in naložbe med njima, zagotovita predvidljiv zakonodajni okvir za gospodarske subjekte in učinkovite postopke, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri čemer ustrezno upoštevata zahteve glede pravne varnosti in sorazmernosti.

ČLEN 221

Objava

1.       Vsaka od pogodbenic v zvezi z ukrepi za splošno uporabo zagotovi, da:

(a)     so takoj razpoložljivi prek uradno določenega medija in, kadar je to izvedljivo, prek elektronskih sredstev, in sicer tako, da se vsem omogoči, da se seznanijo z njimi;

(b)     zagotavljajo razlago cilja in utemeljitve takih ukrepov ter

(c)     omogočajo dovolj časa med objavo in začetkom veljavnosti takih ukrepov, razen v ustrezno utemeljenih primerih, na primer zaradi varnosti ali izrednih razmer.

2.       Vsaka od pogodbenic:

(a)     si prizadeva dovolj zgodaj objaviti vsakršen predlog za sprejetje ali spremembo katerega koli ukrepa za splošno uporabo, vključno z razlago cilja in utemeljitvijo predloga;

(b)     zainteresiranim osebam zagotovi razumne priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s takimi predlogi, ter jim zlasti omogoči dovolj časa za to, ter

(c)     si prizadeva upoštevati pripombe, ki jih prejme od zainteresiranih oseb v zvezi s takimi predlogi.

ČLEN 222

Poizvedbe in kontaktne točke

1.       Zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o kateri koli zadevi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vsaka od pogodbenic določi kontaktno točko, ki deluje kot koordinator.

2.       Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo ter njegovo uporabo. Poizvedbe se lahko predložijo prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, ali po potrebi prek katerega koli drugega mehanizma.

3.       Pogodbenici priznavata, da kakršen koli odziv iz odstavka 2 morda ni dokončen ali pravno zavezujoč, temveč je zgolj informativen, razen če je v njunih zakonih in drugih predpisih drugače določeno.

4.       Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi s katerimi koli ukrepi za splošno uporabo ali predlogom za sprejetje ali spremembo ukrepov za splošno uporabo, za katere pogodbenica prosilka meni, da bi lahko vplivali na izvajanje naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica prosilka predhodno obveščena o navedenem ukrepu.

ČLEN 223

Izvrševanje ukrepov za splošno uporabo

1.       Vsaka od pogodbenic dosledno, nepristransko in razumno izvršuje vse ukrepe za splošno uporabo.

2.       V ta namen vsaka od pogodbenic pri uporabi takih ukrepov za posamezne osebe, blago ali storitve druge pogodbenice v posebnih primerih:

(a)     poizkuša zainteresirane osebe, ki jih upravni postopek neposredno zadeva, v razumnem roku in v skladu s svojimi postopki obvestiti o začetku postopka, vključno z opisom narave postopka, poročilom pravnega organa, v okviru katerega se postopek začne, ter splošnim opisom kakršnih koli spornih vprašanj;

(b)     takim zainteresiranim osebam zagotovi ustrezno priložnost, da predložijo dejstva in argumente, s katerimi podprejo svoja stališča pred kakršnim koli končnim upravnim ukrepom, če to dovoljujejo čas, narava postopka in javni interes, ter

(c)     zagotovi, da njeni postopki temeljijo na njenem pravu in da so v skladu z njim.

ČLEN 224

Presoja in pritožba

1.       Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani sodne, arbitražne ali upravne organe ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo upravnega ukrepa v zvezi z zadevami iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Taki organi ali postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, in izid zadeve ni v njihovem bistvenem interesu.

2.       Vsaka od pogodbenic zagotovi, da je strankam v postopku v okviru takih organov ali postopkov zagotovljena pravica do:

(a)     razumne možnosti, da podprejo ali zagovarjajo svoja stališča, ter

(b)     sklepa na podlagi dokazov in predložitve evidence ali, kadar to zahteva zakonodaja, evidence, ki jo pripravi upravni organ.

3.       Vsaka od pogodbenic glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kot je določeno v njeni zakonodaji, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje tega urada ali organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

ČLEN 225

Kakovost in uspešnost zakonodajne ureditve ter dobro upravno ravnanje

1.       Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks pri njunih regulativnih politikah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.

2.       Pogodbenici priznavata pomen načel dobrega upravnega ravnanja[33] in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takih načel, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks.

ČLEN 226

Posebna pravila

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v katera koli posebna pravila o preglednosti, določena v drugih poglavjih naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

POGLAVJE 13

TRGOVINA IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

ČLEN 227

Ozadje in cilji

1.       Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, deklaracijo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002[34], Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse iz leta 2006 ter deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ter si prizadevali, da bo ta cilj vključen in se odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

2.       Pogodbenici se ponovno zavezujeta, da si bosta prizadevali za trajnostni razvoj, ter potrjujeta, da so gospodarski razvoj in socialni razvoj ter varstvo okolja njegovi temeljni deli, ki so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Poudarjata koristnost upoštevanja vprašanj s področja dela in okolja, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.

ČLEN 228

Pravica do zakonskega urejanja in ravni varstva

1.       Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do opredelitve politik in prednostnih nalog trajnostnega razvoja, vzpostavitve lastnih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z njuno zavezanostjo mednarodno priznanim standardom in sporazumom iz členov 229 in 230 tega sporazuma.

2.       V skladu s tem si obe pogodbenici prizadevata zagotoviti, da njuni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko stopnjo varstva okolja in dela, ter še naprej izboljševati zakone in politike ter povezane ravni varstva.

ČLEN 229

Večstranski standardi in sporazumi na področju dela

1.       Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse kot ključne elemente spoprijemanja z globalizacijo ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki prispeva k polni in produktivni zaposlenosti in dostojnemu delu za vse. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta k primernemu posvetovanju in sodelovanju glede vprašanj s področja dela, ki so v interesu obeh.

2.       Pogodbenici se v skladu s svojimi obveznostmi iz članstva MOD ter njene deklaracije o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve, ki je bila sprejeta na 86. mednarodni konferenci dela leta 1998, zavezujeta, da bosta v svojih zakonih in praksi ter na celotnem svojem ozemlju spoštovali, spodbujali in uresničevali mednarodno priznane temeljne delovne standarde, zajete v temeljnih konvencijah MOD, zlasti:

(a)     svobodo združevanja in učinkovito priznavanje pravice do kolektivnih pogajanj;

(b)     odpravo vseh oblik prisilnega ali obveznega dela;

(c)     učinkovito odpravo dela otrok ter

(d)     odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih.

3.       Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze, da bosta v svojih zakonih in praksi učinkovito izvajali temeljne, prednostne in druge konvencije MOD, ki so jih ratificirale Gruzija oziroma države članice.

4.       Pogodbenici bosta tudi proučili ratifikacijo preostalih prednostnih in drugih konvencij, ki jih MOD uvršča med najsodobnejše. Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na tem področju.

5.       Pogodbenici priznavata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali le-te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov.

ČLEN 230

Večstransko okoljsko upravljanje in sporazumi

1.       Pogodbenici priznavata pomen večstranskega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja ter poudarjata pomen spodbujanja medsebojne podpore med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta, da se bosta po potrebi posvetovali in sodelovali pri pogajanjih o okoljskih vprašanjih, povezanih s trgovino, in drugih okoljskih zadevah, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

2.       Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta.

3.       Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na področju ratifikacije večstranskih okoljskih sporazumov ali njihovih sprememb.

4.       Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo, da bosta dosegli končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in njenega protokola (Kjotski protokol). Zavezujeta se sodelovanju pri razvoju prihodnjega mednarodnega okvira o podnebnih spremembah v okviru UNFCCC ter povezanih sporazumov in sklepov.

5.       Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta ali ohranita ukrepe za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, pod pogojem, da ti ukrepi niso izvedeni na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

ČLEN 231

Trgovina in naložbe za spodbujanje trajnostnega razvoja

Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji. Zato:

(a)     Pogodbenici priznavata koristno vlogo, ki jo lahko imajo temeljni delovni standardi in dostojno delo za gospodarsko učinkovitost, inovativnost in produktivnost, ter si bosta prizadevali za večjo politično usklajenost med trgovinskimi politikami na eni strani ter politikami trga dela na drugi strani.

(b)     Pogodbenici si prizadevata olajšati in spodbujati trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve, tudi z odpravljanjem povezanih netarifnih ovir.

(c)     Pogodbenici si prizadevata za odstranitev ovir trgovini in naložbam v zvezi z blagom in storitvami, ki so posebnega pomena za blažitev podnebnih sprememb, na primer energija iz trajnostnih obnovljivih virov ter energetsko učinkoviti izdelki in storitve. To lahko vključuje sprejetje ustreznih tehnologij in spodbujanje standardov, ki ustrezajo podnebnim in gospodarskim potrebam ter zmanjšujejo tehnične ovire za trgovino.

(d)     Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali trgovino z blagom, ki prispeva k boljšim socialnim pogojem in okolju prijaznim praksam, vključno z blagom iz prostovoljnih sistemov zagotavljanja trajnosti, kot so pravična in etična trgovina ter okoljski znak.

(e)     Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali družbeno odgovornost podjetij, tudi z izmenjavo informacij in dobrih praks. V tem pogledu se pogodbenici sklicujeta na relevantna mednarodno priznana načela in smernice, zlasti smernice OECD za multinacionalna podjetja.

ČLEN 232

Biološka raznovrstnost

1.       Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega razvoja ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in drugimi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, katerih podpisnici sta.

2.       V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)     spodbujali trgovino s proizvodi na osnovi naravnih virov, pridobljenih s trajnostno rabo bioloških virov, ter prispevali k ohranjanju biološke raznovrstnosti;

(b)     izmenjevali informacije o ukrepih na področju trgovine s proizvodi na osnovi naravnih virov za omejevanje izgube biološke raznovrstnosti in zmanjšanje pritiskov nanjo, ter po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek svojih politik in zagotovili njihovo medsebojno podporo;

(c)     spodbujali vključitev vrst v Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (v nadaljnjem besedilu: CITES), če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(d)     sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja trajnostne rabe in biološke raznovrstnosti v naravnih ali kmetijskih ekosistemih, vključno z ogroženimi vrstami, njihovim habitatom, posebej zavarovanimi naravnimi območji in genetsko raznovrstnostjo, obnovo ekosistemov ter odpravljanje ali zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov uporabe živih in neživih naravnih virov ali ekosistemov.

ČLEN 233

Trajnostno upravljanje gozdov in trgovina z gozdarskimi proizvodi

1.       Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov in prispevek gozdov k gospodarskim, okoljskim in družbenim ciljem pogodbenic.

2.       V ta namen se pogodbenici zavežeta, da bosta:

(a)     spodbujali trgovino z gozdarskimi proizvodi, ki izhajajo iz trajnostnega upravljanja gozdov in so pobrani v skladu z domačo zakonodajo države, kjer so bili pobrani, kar lahko vključuje dvostranske ali regionalne sporazume v ta namen;

(b)     izmenjevali informacije o ukrepih za spodbujanje uporabe lesa in lesnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov ter po potrebi sodelovali pri razvoju takih ukrepov;

(c)     sprejeli ukrepe za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in boj proti nezakonitemu izsekavanju in s tem povezani trgovini, po potrebi tudi nasproti tretjim državam;

(d)     izmenjevali informacije o ukrepih za izboljšanje upravljanja gozdov in po potrebi sodelovali, da bi čim bolj povečali učinek in zagotovili medsebojno podporo svojih politik za izključitev nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz trgovinskih tokov;

(e)     spodbujali vključitev vrst lesa v CITES, če se zdi njihov obstoj ogrožen, ter

(f)      sodelovali na regionalni in globalni ravni za spodbujanje ohranjanja pogozdenosti in trajnostnega upravljanja vseh vrst gozdov.

ČLEN 234

Trgovina z ribjimi proizvodi

Ob upoštevanju pomena zagotavljanja odgovornega upravljanja ribjih staležev na trajnosten način in spodbujanja dobrega upravljanja trgovine se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

(a)     spodbujali dobre prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovili ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi ekosistemskega pristopa;

(b)     sprejeli učinkovite ukrepe za spremljanje in nadzor ribolovnih dejavnosti;

(c)     zagotavljali skladnost z dolgoročnimi ukrepi za ohranjanje in trajnostno rabo živih morskih virov, kot so določeni v glavnih instrumentih ZN in FAO na tem področju;

(d)     spodbujali usklajene sisteme zbiranja podatkov in znanstveno sodelovanje med pogodbenicama, da se izboljša sedanje znanstveno svetovanje na področju upravljanja ribištva;

(e)     v čim večjem obsegu sodelovali z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in v njihovem okviru ter

(f)      sodelovali v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu in z njim povezanimi dejavnostmi s celovitimi, učinkovitimi in preglednimi ukrepi. Pogodbenici bosta tudi izvajali politike in ukrepe za izključitev proizvodov iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova iz trgovinskih tokov na svojih trgih.

ČLEN 235

Ohranitev ravni varstva

1.       Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb z zmanjševanjem ravni varstva, ki jih določa nacionalna okoljska in delovna zakonodaja, ni primerno.

2.       Pogodbenica ne opusti ali odstopa od svoje okoljske ali delovne zakonodaje ali predlaga, da jo bo opustila ali od nje odstopila za spodbudo trgovini ali vzpostavitvi, nakupu, širitvi ali ohranjanju naložb ali vlagatelja na svojem ozemlju.

3.       Nobena od pogodbenic ne opušča dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini ali naložbam.

ČLEN 236

Znanstvene informacije

Pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pogodbenici upoštevata razpoložljive znanstvene dokaze in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, če obstajajo. V zvezi s tem se lahko pogodbenici poslužujeta tudi previdnostnega načela.

ČLEN 237

Preglednost

Vsaka od pogodbenic v skladu z domačim pravom in poglavjem 12 (Preglednost) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma zagotovi, da so vsi ukrepi, namenjeni varstvu okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pripravljeni, uvedeni in izvajani na pregleden način, s pravočasnim obvestilom in javnim posvetovanjem ter s primernim in pravočasnim obveščanjem nedržavnih akterjev.

ČLEN 238

Pregled učinkov na trajnostni razvoj

Pogodbenici se zavežeta pregledovanju, spremljanju in ocenjevanju učinka izvajanja naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj z lastnimi participativnimi postopki in institucijami ter tistimi, ki so vzpostavljeni na podlagi tega sporazuma, na primer z ocenjevanjem učinkov na trajnostni razvoj, povezanih s trgovino.

ČLEN 239

Sodelovanje na področju trgovine in trajnostnega razvoja

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri vidikih okoljskih politik in politik dela, ki so povezani s trgovino, za doseganje ciljev iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V sodelovanje so lahko med drugim zajeta naslednja področja:

(a)     delovni in okoljski vidiki trgovine in trajnostnega razvoja na mednarodnih forumih, vključno z zlasti STO, MOD, Programom Združenih narodov za okolje in večstranskimi okoljskimi sporazumi;

(b)     metodologije in kazalniki za oceno učinka trgovine na trajnost;

(c)     učinek uredb, meril in standardov s področja dela in okolja na trgovino ter učinek trgovinskih in naložbenih pravil na delovno in okoljsko zakonodajo, tudi na pripravo uredb in politike na področju dela in okolja;

(d)     pozitivni in negativni učinki naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj ter načini za njihovo povečanje, preprečevanje oziroma blažitev, tudi ob upoštevanju ocen učinka na trajnost, ki jih izvede katera koli od pogodbenic;

(e)     izmenjava mnenj in dobrih praks za spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja temeljnih, prednostnih in drugih najsodobnejših konvencij MOD ter večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino;

(f)      spodbujanje zasebnih in javnih shem za certifikacijo, sledljivost in označevanje, vključno z ekološkim označevanjem;

(g)     spodbujanje družbene odgovornosti podjetij, na primer z ukrepi za povečevanje ozaveščenosti, izvajanje in razširjanje mednarodno priznanih smernic in načel;

(h)     trgovinski vidiki Agende MOD za dostojno delo, vključno z medsebojnimi povezavami med trgovino ter polno in produktivno zaposlenostjo, prilagajanjem trga delovne sile, temeljnimi delovnimi standardi, statistiko dela, razvojem človeških virov in vseživljenjskim učenjem, socialno zaščito in socialnim vključevanjem, socialnim dialogom in enakostjo spolov;

(i)      vidiki večstranskih okoljskih sporazumov, ki so relevantni za trgovino, vključno s carinskim sodelovanjem;

(j)      vidiki sedanjega in prihodnjega mednarodnega režima o podnebnih spremembah, povezani s trgovino, vključno z načini za spodbujanje nizkoogljičnih tehnologij in energetske učinkovitosti;

(k)     ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti;

(l)      ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov ob zmanjševanju pritiska na krčenje gozdov, vključno v zvezi z nezakonitim izsekavanjem, ter

(m)    ukrepi, povezani s trgovino, za spodbujanje trajnostnih ribolovnih praks ter trgovine s trajnostno upravljanimi ribjimi proizvodi.

ČLEN 240

Institucionalna ureditev in mehanizmi nadzora

1.       Vsaka od pogodbenic v svoji upravi določi urad, ki bo kontaktna točka za stike z drugo pogodbenico pri izvajanju tega poglavja.

2.       Ustanovi se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma. Sestavljajo ga visoki uradniki iz uprav vsake pogodbenice.

3.       Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za nadzor nad izvajanjem tega poglavja, vključno s sodelovanjem iz člena 239 tega sporazuma. Pododbor sprejme svoj poslovnik.

4.       Vsaka od pogodbenic skliče novo ali se posvetuje z obstoječimi nacionalnimi svetovalnimi skupinami za trajnostni razvoj, katerih naloga je svetovanje o vprašanjih iz tega poglavja. Take skupine lahko predložijo svoja mnenja ali priporočila o izvajanju tega poglavja, tudi na lastno pobudo.

5.       Nacionalne svetovalne skupine obsegajo neodvisne predstavnike organizacij civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani, med drugim delodajalcev in organizacij delavcev, nevladnih organizacij, poslovnih skupin in drugih relevantnih zainteresiranih strani.

ČLEN 241

Skupni forum za dialog s civilno družbo

1.       Pogodbenici omogočata skupni forum z organizacijami civilne družbe, ustanovljenimi na njunih ozemljih, vključno s člani njunih nacionalnih svetovalnih skupin, in širšo javnostjo, za dialog o vidikih tega sporazuma, povezanih s trajnostnim razvojem. Pogodbenici spodbujata uravnoteženo predstavništvo pomembnih interesov, vključno z neodvisnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, okoljskimi interesi in poslovnimi skupinami ter po potrebi drugimi relevantnimi zainteresiranimi stranmi.

2.       Skupni forum za dialog s civilno družbo se sestane enkrat letno, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o delovanju skupnega foruma za dialog s civilno družbo najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.       Pogodbenici skupnemu forumu za dialog s civilno družbo predstavita najnovejše podatke o izvajanju tega poglavja. Stališča in mnenja skupnega foruma za dialog s civilno družbo se predložijo pogodbenicama in so javno dostopna.

ČLEN 242

Posvetovanja na vladni ravni

1.       Za vse zadeve iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke iz tega člena in člena 243 tega sporazuma.

2.       Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki druge pogodbenice. Zahtevek vsebuje jasno navedbo zadeve in opredelitev težave, zagotavlja pa tudi kratek povzetek zahtev iz tega poglavja. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo po posvetovanju.

3.       Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani. Pogodbenici upoštevata dejavnosti MOD ali relevantnih večstranskih okoljskih organizacij ali organov, tako da se spodbujata boljše sodelovanje in usklajenost med delom pogodbenic in teh organizacij. Pogodbenici se po potrebi posvetujeta s temi organizacijami ali katero koli drugo osebo ali telesom po lastni presoji, da se zadeva temeljito prouči.

4.       Če pogodbenica meni, da je potrebna nadaljnja razprava, lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sestane in obravnava zadevo. Pododbor se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve.

5.       Pododbor lahko po potrebi zaprosi za mnenje nacionalno svetovalno skupino katere koli od pogodbenic ali drugo strokovno pomoč.

6.       Rešitev, ki jo sprejmejo posvetujoče se strani, se javno objavi.

ČLEN 243

Skupina strokovnjakov

1.       Vsaka od pogodbenic lahko 90 dni po vložitvi zahtevka za posvetovanje v skladu s členom 242(2) tega sporazuma zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov in prouči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena z vladnimi posvetovanji.

2.       Uporabljajo se določbe pododdelkov 1 (Arbitražni postopek) in 3 (Skupne določbe) oddelka 3 (Postopki reševanja sporov) ter člena 270 poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, poslovnika iz Priloge XX ter kodeksa ravnanja za arbitre in mediatorje iz Priloge XXI tega sporazuma, razen če ni v tem členu določeno drugače.

3.       Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki v postopkih skupine. Vsaka od pogodbenic predlaga vsaj pet posameznikov, ki delujejo kot strokovnjaki. Pogodbenici prav tako izbereta vsaj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, da opravljajo funkcijo predsednika skupine strokovnjakov. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

4.       Seznam iz odstavka 3 tega člena vključuje posameznike s strokovnim znanjem ali strokovnim znanjem s področja vprašanj glede prava, dela ali okolja, ki jih obravnava to poglavje, ali reševanja sporov, ki nastanejo na podlagi mednarodnih sporazumov. So samostojni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji in niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s Prilogo XXI k temu sporazumu.

5.       Za zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja, so v skupini strokovnjaki s seznama iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 249 tega sporazuma in pravila 8 poslovnika iz Priloge XX k temu sporazumu

6.       Skupina strokovnjakov lahko po lastni presoji zahteva informacije od katere koli od pogodbenic, nacionalnih svetovalnih skupin ali katerega koli drugega vira. V zadevah v zvezi z večstranskimi sporazumi, kot so določeni v členih 229 in 230 tega sporazuma, bi se morala skupina strokovnjakov posvetovati z MOD ali telesi večstranskih okoljskih sporazumov.

7.       Skupina strokovnjakov predloži poročilo pogodbenicam v skladu z ustreznimi postopki iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil. Pogodbenici poročilo javno objavita v 15 dneh od njegove izdaje.

8.       Pogodbenici se posvetujeta o primernih ukrepih, ki naj se izvedejo, ob upoštevanju poročila in priporočil skupine strokovnjakov. Zadevna pogodbenica svoje svetovalne skupine in drugo pogodbenico obvesti o svoji odločitvi glede vseh ukrepov, ki naj bi se izvedli, in sicer najpozneje v treh mesecih od javne objave poročila. Ukrepe na podlagi poročila in priporočil skupine strokovnjakov spremlja Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Posvetovalna telesa in skupni forum za dialog s civilno družbo lahko v zvezi s tem predložijo svoja stališča Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.

POGLAVJE 14

REŠEVANJE SPOROV

ODDELEK 1

CILJ IN PODROČJE UPORABE

ČLEN 244

Cilj

Cilj tega poglavja je vzpostaviti učinkovit in uspešen mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi po možnosti dosegli sporazumno rešitev.

ČLEN 245

Področje uporabe

To poglavje se uporablja v zvezi z vsakršnimi spori glede razlage in uporabe določb naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ni določeno drugače

ODDELEK 2

POSVETOVANJA IN MEDIACIJA

ČLEN 246

Posvetovanja

1.       Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršen koli spor iz člena 245 tega sporazuma z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2.       Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom drugi pogodbenici, ki ga predloži tudi Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pri tem pa navede razloge za zahtevo ter sporne ukrepe in določbe iz člena 245 tega sporazuma, ki so po njenem mnenju relevantne.

3.       Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med postopki, so zaupna in ne posegajo v pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

4.       Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago oziroma storitve, se opravijo v 15 dneh od datuma prejema zahtevka s strani zaprošene pogodbenice in se štejejo za zaključena v navedenih 15 dneh, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

5.       Če pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odgovori v 10 dneh od datuma njegovega prejema, ali če do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 oziroma 4 tega člena, ali če se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 248 tega sporazuma.

6.       Med posvetovanji vsaka od pogodbenic predloži zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.

7.       Če se posvetovanja nanašajo na transport nosilcev energije prek omrežij in ena pogodbenica dojema rešitev spora kot nujno zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama, se ta opravijo v treh dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena tri dni po vložitvi zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

ČLEN 247

Mediacija

Katera koli od pogodbenic lahko od druge pogodbenice zahteva, da v zvezi s katerim koli ukrepom, ki škoduje njenim trgovinskim interesom, začne postopek mediacije v skladu s Prilogo XIX k temu sporazumu.

ODDELEK 3

POSTOPKI REŠEVANJA SPOROV

PODODDELEK 1

ARBITRAŽNI POSTOPEK

ČLEN 248

Začetek arbitražnega postopka

1.       Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 246 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s tem členom.

2.       Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 408(4) tega sporazuma, predloži v pisni obliki. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v svojem zahtevku opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 245 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo.

ČLEN 249

Ustanovitev arbitražnega sveta

1.       Arbitražni svet sestavljajo trije arbitri.

2.       Po prejemu zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta se pogodbenici takoj posvetujeta in si prizadevata doseči dogovor o sestavi sveta. Ne glede na odstavka 3 in 4 tega člena se lahko pogodbenici kadar koli pred ustanovitvijo arbitražnega sveta odločita, da ga bosta sestavili z medsebojnim soglasjem.

3.       Katera koli od pogodbenic lahko v petih dneh od vložitve zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta zahteva uporabo postopka sestave sveta iz tega odstavka, če ni bila sprejeta odločitev o njegovi sestavi. Vsaka od pogodbenic lahko v 10 dneh od datuma zahtevka za uporabo postopka iz tega odstavka imenuje arbitra s seznama, sestavljenega na podlagi člena 268 tega sporazuma. Če katera koli od pogodbenic ne imenuje arbitra, izberejo arbitra na zahtevo druge pogodbenice z žrebom predsednik ali sopredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 408(4) tega sporazuma, ali njihovi pooblaščenci, in sicer s podseznama te pogodbenice, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 268 tega sporazuma. Razen če sta pogodbenici dosegli dogovor glede predsednika arbitražnega sveta na zahtevo katere koli od pogodbenic, predsednik ali podpredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njihovi pooblaščenci izberejo predsednika arbitražnega sveta z žrebom s seznama predsednikov, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 268 tega sporazuma.

4.       V primeru določitve enega ali več arbitrov z žrebom poteka žreb v petih dneh od zahtevka za izbor z žrebom iz odstavka 3.

5.       Za datum ustanovitve arbitražnega sveta velja datum, ko zadnji od treh izbranih arbitrov sprejme imenovanje v skladu s poslovnikom iz Priloge XX k temu sporazumu.

6.       Če kateri koli od seznamov iz člena 268 tega sporazuma ni pripravljen ali v času zahtevka v skladu z odstavkom 3 ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo. V žrebanje so vključeni posamezniki, ki jih formalno predlagata pogodbenici, če ena od pogodbenic ne predloži takega predloga, pa se žreba med posamezniki, ki jih je predlagala druga pogodbenica.

7.       Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se v zvezi s sporom iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, uporablja postopek določitve z žrebom iz odstavka 3 tega člena brez uporabe prvega stavka odstavka 2 tega člena ali drugih korakov iz odstavka 3 tega člena, obdobje iz odstavka 4 tega člena pa znaša dva dni.

ČLEN 250

Predhodno odločanje o nujnosti

Če pogodbenica tako zahteva, arbitražni svet v 10 dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

ČLEN 251

Poročilo arbitražnega senata

1.       Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil, in sicer v 90 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko svet namerava predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni od ustanovitve arbitražnega sveta. Vmesno poročilo se ne objavi.

2.       Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.

3.       V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 7 dneh od njegove predložitve.

4.       Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve dokončne razsodbe sveta zajemajo zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in dajejo jasen odgovor na vprašanja in stališča obeh pogodbenic.

5.       V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta, kakršen koli zahtevek iz odstavka 2 tega člena pa se predloži v petih dneh od predložitve pisnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

ČLEN 252

Spravni postopek za nujne energetske spore

1.       V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika arbitražnega sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi s katero koli zadevo, povezano s sporom, in sicer s predložitvijo prošnje svetu.

2.       Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od imenovanja posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3.       Pogodbenici in subjekti pod njunim nadzorom ali jurisdikcijo upoštevajo priporočila na podlagi odstavka 2 glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar nastopi prej.

4.       Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

ČLEN 253

Obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta

1.       Arbitražni svet o svoji končni odločitvi obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in sicer v 120 dneh od svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko svet namerava predložiti svojo odločitev. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 150 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2.       V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva sporočiti svojo odločitev v 60 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 75 dni od njegove ustanovitve.

3.       V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 40 dneh od svoje ustanovitve.

PODODDELEK 2

IZPOLNITEV ODLOČITVE

ČLEN 254

Izpolnitev odločitve arbitražnega senata

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev odločitve arbitražnega sveta v dobri veri.

ČLEN 255

Razumno obdobje za izpolnitev odločitve

1.       Če takojšnja izpolnitev odločitve ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu obvestila o odločitvi arbitražnega sveta pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, obvesti o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev odločitve („razumno obdobje“).

2.       Če se pogodbenici razhajata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v 20 dneh od datuma, ko je od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, pisno zahteva, da dolžino razumnega obdobja določi prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 20 dneh od datuma vložitve zahtevka.

3.       Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pisno obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, o svojem napredku pri izpolnjevanju odločitve arbitražnega sveta vsaj en mesec pred iztekom razumnega obdobja.

4.       Razumno obdobje se lahko podaljša ob soglasju pogodbenic.

ČLEN 256

Proučitev ukrepov, sprejetih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1.       Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, uradno obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2.       Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ali skladnosti ukrepa, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 245 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da prvotni arbitražni svet presodi o zadevi. V takem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 245 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

ČLEN 257

Začasni korektivni ukrepi v primeru neizpolnjevanja odločitve

1.       Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sporočen v skladu s členom 256(1) tega sporazuma, ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz člena 245 tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice, ki je vložila pritožbo, in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2.       Če se pogodbenica, ki je vložila pritožbo, odloči, da ne bo zahtevala ponudbe za začasno nadomestilo iz odstavka 1 tega člena ali če je tak zahtevek predložen in če ne pride do dogovora o nadomestilu v 30 dneh od konca razumnega obdobja ali v primeru obvestila arbitražnega sveta v skladu s členom 256 tega sporazuma, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami člena 245 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, po obvestilu drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, začasno opusti obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe člena 245 tega sporazuma, na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi neizpolnjevanja. V obvestilu je navedena raven začasne opustitve obveznosti. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko začasno opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni od datuma prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 4 tega člena.

3.       Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, se pri začasni opustitvi obveznosti lahko odloči povišati svoje tarifne stopnje na raven, ki se uporablja za druge članice STO, in sicer za obseg trgovine, ki se določi tako, da je obseg trgovine, pomnožen s povišanjem tarifnih stopenj, enak vrednosti izničenja ali poslabšanja zaradi kršitve.

4.       Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni svet. O takem zahtevku obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, in sicer pred iztekom obdobja 10 dni iz odstavka 2. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev o ravni začasne opustitve obveznosti sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 30 dneh od vložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler prvotni arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka začasna opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

5.       Opustitev obveznosti in nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata po tem, ko:

(a)     pogodbenici dosežeta sporazumno rešitev v skladu s členom 262 tega sporazuma ali

(b)     se pogodbenici dogovorita, da zaradi ukrepa, sporočenega v skladu s členom 256(1) tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe iz člena 245 tega sporazuma ali

(c)     so bili vsi ukrepi, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z določbami iz člena 245, odpravljeni ali spremenjeni, tako da je bila dosežena skladnost z navedenimi določbami, kot se odloči v skladu s členom 256(2) tega sporazuma.

ČLEN 258

Korektivni ukrepi za nujne energetske spore

1.       V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se uporabljajo določbe tega člena v zvezi s korektivnimi ukrepi.

2.       Z odstopanjem od členov 255, 256 in 257 tega sporazuma lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, obveznosti iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma začasno opusti na ravni, ki ustreza izničenju ali poslabšanju, ki ju je povzročila pogodbenica, ki ni dosegla skladnosti z odločitvijo arbitražnega sveta v 15 dneh od njegovega obvestila. Ta začasna opustitev lahko začne veljati takoj. Taka začasna opustitev se lahko ohrani, dokler pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolni odločitve arbitražnega sveta.

3.       Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali raven opustitve obveznosti ali neizpolnjevanja, lahko začne postopek na podlagi členov 257(4) in 259 tega sporazuma, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od pogodbenice, ki je vložila pritožbo, se bo odprava ali prilagoditev začasne opustitve obveznosti zahtevala šele potem, ko bo svet odločil o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko začasno opustitev obveznosti ohrani.

ČLEN 259

Pregled ukrepov, sprejetih za zagotovitev izpolnjevanja odločitve po sprejetju začasnih korektivnih ukrepov zaradi neizpolnjevanja

1.       Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev izpolnjevanje odločitve arbitražnega sveta po začasni ukinitvi koncesij oziroma uporabi začasnega nadomestila. Z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena pogodbenica, ki je vložila pritožbo, umakne začasno ukinitev koncesij v 30 dneh od datuma prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo in z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od svojega obvestila, da je izpolnila odločitev arbitražnega sveta.

2.       Če pogodbenici v 30 dneh od prejema uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe člena 245 tega sporazuma, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Odločitev arbitražnega sveta se sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami iz člena 245 tega sporazuma, se začasna opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila zaključi. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, začasno ukinitev koncesij po potrebi prilagodi ravni, ki jo določi arbitražni svet.

ČLEN 260

Zamenjava arbitrov

Če v arbitražnem postopku iz tega poglavja prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu, se uporabi postopek iz člena 249 tega sporazuma. Rok za obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta se podaljša za 20 dni z izjemo nujnih sporov iz odstavka 7 člena 249, za katere se rok podaljša za pet dni.

PODODDELEK 3

SKUPNE DOLOČBE

ČLEN 261

Začasna prekinitev in zaključek arbitražnega postopka in postopkov za zagotavljanje skladnosti

Arbitražni svet na pisno zahtevo obeh pogodbenic kadar koli začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 mesecev. Arbitražni svet nadaljuje svoje delo pred koncem tega obdobje na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali po koncu tega obdobja na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki predloži pisno zahtevo, ustrezno obvesti predsednika in sopredsednike Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in drugo pogodbenico. Če ob koncu dogovorjenega obdobja prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega pričetka dela arbitražnega sveta, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice katere koli od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 269 tega sporazuma.

ČLEN 262

Sporazumna rešitev

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. O taki rešitvi skupno obvestita Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in po potrebi predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se začasno prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se postopek reševanja sporov konča.

ČLEN 263

Poslovnik

1.       Postopke reševanja sporov iz tega poglavja urejata poslovnik iz Priloge XX k temu sporazumu in kodeks ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

2.       Zaslišanja arbitražnega sveta so odprta za javnost, razen če poslovnik določa drugače.

ČLEN 264

Informacije in tehnični nasveti

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije, ki se mu zdijo ustrezne za njegov postopek, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vpletenimi v spor. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic lahko v skladu s poslovnikom arbitražnemu svetu predložijo dopis amicus curiae. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba predložiti vsaki od pogodbenic, da izrazita pripombe.

ČLEN 265

Pravila razlage

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 245 tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Svet tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov in pritožbenega organa, ki jih sprejme organ STO za poravnavo sporov. Odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

ČLEN 266

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1.       Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če odločitve kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. Posvetovanja arbitražnega sveta so zaupna in nasprotna mnenja se ne objavijo.

2.       Vse odločitve arbitražnega sveta pogodbenici sprejmeta brezpogojno. Te odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 245 tega sporazuma in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, v celoti objavi odločitve arbitražnega sveta v 10 dneh od obvestila o njih, razen če se odloči, da tega ne bo storil, da bi zagotovil zaupnost informacij, ki jih je pogodbenica, ki jih je predložila, na podlagi svoje zakonodaje označila za zaupne.

ČLEN 267

Predložitev zadev Sodišču Evropske unije

1.       Postopki iz tega člena se uporabljajo za spore v zvezi z razlago in uporabo določb tega sporazuma, ki pogodbenicama nalagajo obveznosti, določene na podlagi sklicevanja na določbe prava Unije.

2.       Če se v sporu pojavi težava v zvezi z razlago določbe prava Unije, navedene v odstavku 1, arbitražni svet ne odloči o tem vprašanju, temveč za odločitev zaprosi Sodišče Evropske unije. V takih primerih se roki, ki veljajo za odločitve arbitražnega sveta, začasno odložijo, dokler Sodišče Evropske unije ne sprejme odločitve. Odločitev Sodišča Evropske unije je za arbitražni svet zavezujoča.

ODDELEK 4

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 268

Seznami arbitrov

1.       Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic in enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki lahko opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

2.       Arbitri imajo strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svojem imenu, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

3.       Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi lahko pripravi dodatne sezname s po 12 posamezniki z znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ti dodatni seznami uporabijo za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 249 tega sporazuma.

ČLEN 269

Razmerje do obveznosti STO

1.       Uporaba določb o reševanju sporov iz tega poglavja ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2.       Če pa je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom začela postopek reševanja spora v skladu s tem poglavjem ali Sporazumom STO, ne more začeti postopka reševanja spora v zvezi z istim ukrepom pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih popravila kršitev obveznosti, ki je enaka v okviru tega sporazuma in Sporazuma STO. V tem primeru velja, da po začetku postopka za reševanje spora pogodbenici uporabita izbrano razsodišče ob izključitvi drugega, razen če izbrano razsodišče iz procesnih ali jurisdikcijskih razlogov ne pride do ugotovitev v zvezi z zahtevkom za popravo kršitve navedene obveznosti.

3.       V odstavku 2 tega člena:

(a)     se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev sveta v skladu s členom 6 Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov iz Priloge 2 k Sporazumu STO, ter se končajo, ko Organ STO za reševanje sporov sprejme poročilo sveta oziroma poročilo pritožbenega organa v skladu s členoma 16 in 17.14 navedenega dogovora, ter

(b)     se postopki reševanja sporov v okviru tega poglavja začnejo, ko ena od pogodbenic vloži zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s členom 248 tega sporazuma, ter se končajo, ko arbitražni svet o svoji odločitvi v skladu s členom 253 tega sporazuma uradno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

4.       Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.

ČLEN 270

Roki

1.       Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih mora arbitražni svet uradno sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2.       Vsi roki iz tega poglavja se lahko spremenijo ob soglasju pogodbenic, udeleženih v sporu. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadarkoli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloga za svoj predlog.

POGLAVJE 15

SPLOŠNE DOLOČBE O USKLAJEVANJU V SKLADU Z NASLOVOM IV

ČLEN 271

Napredek pri usklajevanju na področjih, povezanih s trgovino

1.       Za lažjo oceno usklajevanja, kot jo določa člen 419 tega sporazuma, gruzijskega prava s pravom Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici redno, vsaj enkrat letno, razpravljata o napredku pri usklajevanju v skladu z dogovorjenimi roki iz poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, in sicer v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ali v okviru enega od njegovih pododborov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2.       Gruzija na zahtevo Unije in za namene take razprave Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali enemu od njegovih pododborov, kar je ustrezno, predloži informacije v pisni obliki o napredku pri usklajevanju ter učinkovitem izvajanju in uveljavljanju usklajene domače zakonodaje, v zvezi z ustreznimi poglavji naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.       Gruzija obvesti Unijo, če meni, da je zaključila usklajevanje iz katerega koli poglavja iz odstavka 1.

ČLEN 272

Razveljavitev neusklajenega domačega prava

V okviru usklajevanja Gruzija razveljavi določbe svojega prava ali odpravi upravne prakse, ki niso usklajene s pravom Unije, ki je predmet določb o usklajevanju iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ali domačim pravom, usklajenim s pravom Unije.

ČLEN 273

Ocena usklajevanja na področjih, povezanih s trgovino

1.       Unija začne oceno usklajevanja iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma po tem, ko jo Gruzija obvesti v skladu s členom 271(3) tega sporazuma, razen če je v poglavjih 4 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma določeno drugače.

2.       Unija oceni, ali je gruzijsko pravo usklajeno s pravom Unije ter ali se učinkovito izvaja in uveljavlja. Gruzija Uniji zagotovi vse informacije, potrebne za tako oceno, v jeziku, o katerem se pogodbenici sporazumno dogovorita.

3.       Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj in delovanje ustrezne infrastrukture, teles in postopkov v Gruziji, potrebnih za učinkovito izvajanje in uveljavljanje prava v Gruziji.

4.       Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj morebitnih določb domačega prava ali upravnih praks, ki niso skladne s pravom Unije, ki je predmet določb o usklajevanju iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ali domačim pravom, usklajenim s pravom Unije.

5.       Unija obvesti Gruzijo o rezultatih ocene v roku, ki se določi v skladu s členom 276(1) tega sporazuma, razen če ni določeno drugače. Pogodbenici lahko o oceni razpravljata v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ali njegovih ustreznih pododborov v skladu s členom 419(4) tega sporazuma, razen če ni določeno drugače.

ČLEN 274

Razvoj na področju usklajevanja

1.       Gruzija zagotovi učinkovito izvajanje domačega prava, usklajenega na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ter sprejme vse potrebne ukrepe, da upošteva razvoj prava Unije v domačem pravu v skladu s členom 418 tega sporazuma.

2.       Unija obvesti Gruzijo o vseh končnih predlogih Komisije za sprejetje ali spremembo prava Unije, relevantnih za obveznosti glede usklajevanja, ki jih ima Gruzija v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.       Gruzija obvesti Unijo o ukrepih, vključno z zakonodajnimi predlogi in upravnimi praksami, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje njenih obveznosti glede usklajevanja v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

4.       Pogodbenici na zahtevo razpravljata o učinku predlogov ali ukrepov iz odstavkov 2 in 3 na pravo Gruzije ali na skladnost z obveznostmi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5.       Če Gruzija po oceni na podlagi člena 273 tega sporazuma spremeni svoje domače pravo, da se upoštevajo spremembe pri usklajevanju iz poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, Unija izvede novo oceno na podlagi člena 273 tega sporazuma. Če Gruzija sprejme kakršne koli druge ukrepe, ki bi lahko vplivali na izvajanje in uveljavljanje usklajenega domačega prava, lahko Unija izvede novo oceno v skladu s členom 273 tega sporazuma.

6.       Če tako zahtevajo okoliščine, lahko Unija začasno zaustavi določene ugodnosti, ki izhajajo iz ocene, da je bilo pravo Gruzije usklajeno s pravom Unije ter se učinkovito izvaja in uveljavlja, če Gruzija ne uskladi svojega domačega prava, da bi upoštevalo spremembe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v zvezi z usklajevanjem, če ocena iz odstavka 5 tega člena pokaže, da pravo Gruzije ni več usklajeno s pravom Unije, ali če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve o posodobitvi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v skladu z razvojem prava Unije.

7.       Unija o vsaki taki načrtovani začasni zaustavitvi takoj obvesti Gruzijo. Gruzija lahko v treh mesecih od obvestila zadevo posreduje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pri tem pa predloži tudi pisno utemeljitev. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi razpravlja o zadevi v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena. Če se zadeva ne predloži Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali če je odbor ne more razrešiti v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena, lahko Unija začasno ukine ugodnosti. Začasna ukinitev ugodnosti se takoj odpravi, če Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi pozneje razreši zadevo.

ČLEN 275

Izmenjava informacij

Izmenjava informacij v zvezi z usklajevanjem na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma poteka prek kontaktnih točk, določenih v členu 222(1) tega sporazuma.

ČLEN 276

Splošne določbe

1.       Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, sprejme postopke za lažjo oceno usklajevanja in zagotovitev učinkovite izmenjave informacij o usklajevanju, vključno z roki za oceno ter obliko, vsebino in jezikom izmenjanih informacij.

2.       Vsako sklicevanje na določen akt Unije v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vključuje tudi spremembe, dopolnila in nadomestne ukrepe, objavljene v Uradnem listu Evropske unije pred 29. novembrom 2013.

3.       V primeru konflikta določbe poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma prevladajo nad določbami tega poglavja.

4.       Trditve glede kršitev določb tega poglavja se ne obravnavajo na podlagi poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

NASLOV V

GOSPODARSKO SODELOVANJE

POGLAVJE 1

GOSPODARSKI DIALOG

ČLEN 277

1.       EU in Gruzija omogočata postopek gospodarske reforme z izboljšanjem razumevanja temeljnih načel njunih gospodarstev ter z oblikovanjem in izvajanjem gospodarskih politik.

2.       Gruzija si bo prizadevala vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo ter svoje gospodarske in finančne predpise postopoma uskladiti s predpisi EU, hkrati pa zagotoviti zdrave makroekonomske politike.

ČLEN 278

V ta namen se partnerici dogovorita, da bosta vzdrževali reden dialog o ekonomskih zadevah, namenjen:

(a)     izmenjavi informacij o makroekonomskih trendih in politikah ter strukturnih reformah, vključno s strategijami za gospodarski razvoj;

(b)     izmenjavi strokovnega znanja in dobrih praks na področju javnih financ, monetarne in tečajne politike, finančne politike in ekonomske statistike;

(c)     izmenjavi informacij in izkušenj o regionalnem gospodarskem povezovanju, vključno z delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije;

(d)     pregledu stanja dvostranskega sodelovanja na gospodarskem, finančnem in statističnem področju.

POGLAVJE 2

UPRAVLJANJE JAVNIH FINANC IN FINANČNI NADZOR

ČLEN 279

Pogodbenici sodelujeta na področju notranjega nadzora javnih financ in zunanje revizije, da bi:

(a)     nadalje razvijali in izvajali sistem notranjega nadzora javnih financ na podlagi načela upravne odgovornosti, vključno s funkcionalno neodvisno funkcijo notranje revizije v celotnem javnem sektorju, z uskladitvijo s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi in metodologijami ter dobrimi praksami EU, na podlagi strateškega dokumenta o notranjem nadzoru javnih financ, ki ga je odobrila vlada Gruzije;

(b)     pojasnili v strateškem dokumentu o notranjem nadzoru javnih financ, če in pod katerimi pogoji je mogoče izvajati sistem finančnih inšpekcij – v tem primeru bo ta funkcija delovala na podlagi pritožb ter bo funkcijo notranje revizije dopolnjevala in ne podvajala;

(c)     omogočili učinkovito sodelovanje med akterji, opredeljenimi v strateškem dokumentu o notranjem nadzoru javnih financ, za spodbujanje razvoja upravljanja;

(d)     podprli centralno usklajevalno enoto za notranji nadzor javnih financ in okrepili njene pristojnosti;

(e)     nadalje okrepili državni revizijski organ Gruzije kot vrhovno revizijsko institucijo v Gruziji v smislu njene neodvisnosti, organizacijskih in revizijskih dejavnosti, finančnih in človeških virov ter njenega izvajanja mednarodno sprejetih standardov zunanje revizije (INTOSAI) ter

(f)      izmenjevali informacije, izkušnje in dobre prakse, med drugim z izmenjavo osebja in skupnim usposabljanjem na teh področjih.

POGLAVJE 3

OBDAVČITEV

ČLEN 280

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi dobrega upravljanja na davčnem področju, da bi še izboljšali medsebojne gospodarske odnose, trgovino, naložbe in lojalno konkurenco.

ČLEN 281

Kar zadeva člen 280 tega sporazuma, pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. načela preglednosti, izmenjave informacij in lojalne davčne konkurence, kot jih sprejemajo države članice na ravni EU, in se zavezujeta k njihovemu izvajanju. Pogodbenici bosta zato brez poseganja v pristojnosti EU in držav članic izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, olajšali pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

ČLEN 282

Pogodbenici bosta tudi razširili in okrepili sodelovanje za razvoj gruzijskega davčnega sistema in davčne uprave, vključno z okrepitvijo zmožnosti za pobiranje davkov in nadzor nad njimi, zagotovili učinkovito pobiranje davkov ter okrepili boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj pri boju proti davčnim goljufijam, zlasti sistemskim davčnim utajam davka na dodano vrednost (t. i. davčnim vrtiljakom).

ČLEN 283

Pogodbenici razvijeta svoje sodelovanje in uskladita politike na področju ukrepanja in boja proti goljufijam in tihotapljenju trošarinskih izdelkov. V to sodelovanje bo med drugim spadalo čim večje postopno usklajevanje stopenj trošarine za tobačne izdelke, pri čemer je treba upoštevati omejitve zaradi regionalnih razmer, v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Pogodbenici si za ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje z ozirom na regionalne razmere.

ČLEN 284

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 285

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XXII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 4

STATISTIKA

ČLEN 286

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Pričakuje se, da bodo trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni nacionalni statistični sistemi zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in nosilce odločanja v Gruziji in EU, saj jim bodo omogočali sprejemanje odločitev na tej podlagi. Nacionalni statistični sistem bi moral spoštovati temeljna načela uradne statistike ZN ter upoštevati pravni red EU na področju statistike, vključno s Kodeksom ravnanja evropske statistike, da bi se uskladil z evropskimi merili in standardi.

ČLEN 287

Nameni sodelovanja so:

(a)     nadaljnja okrepitev zmogljivosti nacionalnega statističnega sistema s poudarkom na zdravi pravni podlagi, pripravi ustreznih podatkov in metapodatkov, politiki razširjanja in prijaznosti do uporabnika ob upoštevanju različnih skupin uporabnikov, zlasti javnega in zasebnega sektorja, akademske skupnosti in drugih uporabnikov;

(b)     postopna uskladitev statističnega sistema Gruzije z evropskim statističnim sistemom;

(c)     prilagoditev zagotavljanja podatkov EU, pri čemer se upošteva uporaba relevantnih mednarodnih in evropskih metodologij, vključno s klasifikacijami;

(d)     krepitev strokovne in upravne zmogljivosti osebja nacionalnih statističnih uradov, da se olajša uporaba evropskih statističnih standardov in prispeva k razvoju gruzijskega statističnega sistema;

(e)     izmenjava izkušenj med pogodbenicama glede razvoja statističnega znanja in izkušenj ter

(f)      spodbujanje celostnega obvladovanja kakovosti vseh postopkov priprave statističnih podatkov in njihovega razširjanja.

ČLEN 288

Pogodbenici sodelujeta v okviru evropskega statističnega sistema, v katerem je Eurostat evropski statistični organ. To sodelovanje se med drugim osredotoči na naslednja področja:

(a)     makroekonomsko statistiko, vključno z nacionalnimi računi, statistiko zunanje trgovine, statistiko plačilne bilance in statistiko tujih neposrednih naložb;

(b)     demografske statistike, vključno s popisi in socialno statistiko;

(c)     kmetijske statistike, vključno s popisi kmetijstva in okoljsko statistiko;

(d)     poslovne statistike, vključno s poslovnimi registri in uporabo upravnih virov za statistične namene;

(e)     energetsko statistiko, vključno z bilancami;

(f)      regionalno statistiko;

(g)     horizontalne dejavnosti, vključno s statistično klasifikacijo, obvladovanjem kakovosti, usposabljanjem, razširjanjem, uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, ter

(h)     druga relevantna področja.

ČLEN 289

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata svoje sodelovanje, pri čemer upoštevata že pridobljene izkušnje iz reform statističnih sistemov v okviru različnih programov pomoči. Prizadevanja je treba usmeriti k nadaljnjemu usklajevanju s pravnim redom EU na področju statistike, in sicer na podlagi nacionalne strategije za razvoj gruzijskega statističnega sistema, ob upoštevanju razvoja evropskega statističnega sistema. Poudarek postopka priprave statističnih podatkov je na nadaljnjem razvoju vzorčnih raziskav in uporabi upravnih evidenc ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju obremenitve poročanja. Podatki so relevantni za oblikovanje in spremljanje politik na ključnih področjih družbenega in gospodarskega življenja.

ČLEN 290

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema, vključno z usposabljanjem, bi morale biti v čim večji možni meri odprte za udeležbo Gruzije.

ČLEN 291

Postopno usklajevanje gruzijske zakonodaje, če je relevantno in se nanaša na pravni red EU na področju statistike, se izvaja v skladu z letno posodobljenim priročnikom o statističnih zahtevah, ki ga pogodbenici upoštevata, kakor je priložen temu sporazumu (Priloga XXIII).

NASLOV VI

DRUGE POLITIKE SODELOVANJA

POGLAVJE 1

PREVOZ

ČLEN 292

Pogodbenici:

(a)     širita in krepita sodelovanje na področju prevoza, da bi prispevali k razvoju trajnostnih prevoznih sistemov;

(b)     spodbujata učinkovite, varne in zanesljive prevoze, pa tudi intermodalnost in interoperabilnost prevoznih sistemov;

(c)     si prizadevata za krepitev glavnih prevoznih povezav med ozemljema.

ČLEN 293

V sodelovanje so med drugim zajeta naslednja področja:

(a)     razvoj trajnostne nacionalne prevozne politike, ki bo zajemala vse vrste prevoza, zlasti da se zagotovijo okolju prijazni, učinkoviti, varni in zanesljivi prevozni sistemi in se spodbudi vključevanje teh vidikov s področja prevoza na druga področja;

(b)     razvoj sektorskih strategij ob upoštevanju nacionalnih prevoznih politik (vključno s pravnimi zahtevami za posodobitev tehnične opreme in prevoznih voznih parkov za izpolnitev mednarodnih standardov, kot so opredeljeni v prilogah XXIV in XV k temu sporazumu, na področju cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prevoza, intermodalnosti, vključno s časovnimi razporedi in mejniki za izvajanje, upravnimi odgovornostmi in načrti financiranja;

(c)     krepitev infrastrukturne politike, da se bolje opredelijo in ovrednotijo infrastrukturni projekti za različne vrste prevoza;

(d)     razvoj politik financiranja, ki se osredotočajo na vzdrževanje, omejitve zmogljivosti in manjkajoče povezovalne infrastrukture, ter aktiviranje in spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja pri projektih na področju prevoza;

(e)     pristop k relevantnim mednarodnim organizacijam in sporazumom na področju prevoza, vključno s postopki za zagotavljanje doslednega izvajanja in učinkovitega uveljavljanja mednarodnih sporazumov in konvencij o prevozu;

(f)      znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij v prevozu, kot so inteligentni prevozni sistemi, ter

(g)     spodbujanje uporabe inteligentnih prevoznih sistemov in informacijske tehnologije pri upravljanju in delovanju vseh relevantnih vrst prevoza ter podpora intermodalnosti in sodelovanje pri uporabi vesoljskih sistemov in komercialnih aplikacij, ki lajšajo prevoz.

ČLEN 294

1.       Namen sodelovanja je tudi izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prevoznih tokov med Gruzijo, EU in tretjimi državami v regiji, in sicer z odstranitvijo upravnih, tehničnih in drugih ovir, izboljšanjem prevoznih omrežij in posodobitvijo infrastrukture, zlasti na glavni osi med pogodbenicama. To sodelovanje vključuje ukrepe za lažji prehod meja.

2.       Sodelovanje zajema izmenjavo informacij in skupne dejavnosti:

(a)     na regionalni ravni, zlasti ob upoštevanju in z vključitvijo napredka, doseženega v okviru različnih sporazumov o regionalnem sodelovanju na področju prevoza, kot so Odbor vzhodnega partnerstva za promet, Prometni koridor Evropa-Kavkaz-Azija (TRACECA), bakujski proces in druge pobude na področju prevoza;

(b)     na mednarodni ravni, vključno v zvezi z mednarodnimi organizacijami na področju prevoza ter mednarodnimi sporazumi in konvencijami, ki jih pogodbenici ratificirata, ter

(c)     v okviru različnih agencij EU na področju prevoza.

ČLEN 295

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 296

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz prilog XXIV in XV-D k temu sporazumu v skladu z določbami navedenih prilog.

POGLAVJE 2

SODELOVANJE NA PODROČJU ENERGETIKE

ČLEN 297

Sodelovanje bi moralo temeljiti na načelih partnerstva, vzajemnega interesa, preglednosti in predvidljivosti, njegov cilj pa bi morala biti integracija trga in regulativnega zbliževanja v energetskem sektorju ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi dostopa do varne, okolju prijazne in cenovno dostopne energije.

ČLEN 298

V sodelovanje bi morala biti med drugim zajeta naslednja področja:

(a)     energetske strategije in politike;

(b)     razvoj konkurenčnih, preglednih in učinkovitih energetskih trgov, ki tretjim osebam dopuščajo nediskriminatoren dostop do omrežij in porabnikov na podlagi standardov EU, po potrebi vključno z razvojem ustreznega regulativnega okvira;

(c)     sodelovanje pri energetskih zadevah na regionalni ravni ter morebitni pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti, v zvezi s katero ima sedaj status opazovalke;

(d)     razvoj privlačnega in stabilnega naložbenega okolja z ureditvijo institucionalnih, pravnih, fiskalnih in drugih pogojev;

(e)     energetske infrastrukture v skupnem interesu za diverzifikacijo energetskih virov, dobaviteljev in transportnih poti na gospodaren in okolju prijazen način;

(f)      spodbujanje zanesljive oskrbe z energijo, povečanje integracije trga in postopno regulativno usklajevanje s ključnimi akti pravnega reda EU;

(g)     povečanje in okrepitev dolgoročne stabilnosti in zanesljivosti trgovine z energijo, njenega tranzita in prevoza ter cenovnih politik, vključno z enotnim sistemom na podlagi stroškov za prenos energetskih virov, v obojestransko korist in brez diskriminacije v skladu z mednarodnimi pravili, vključno s Pogodbo o energetski listini;

(h)     spodbujanje energetske učinkovitosti, varčevanja z energijo na gospodaren in okolju prijazen način;

(i)      razvoj in podpora energiji iz obnovljivih virov z osredotočanjem na vodne vire ter spodbujanje dvostranskega in regionalnega vključevanja na tem področju;

(j)      znanstveno in tehnično sodelovanje ter izmenjava informacij za razvoj in izboljšanje tehnologij za proizvodnjo in transport energije ter njeno dobavo in končno rabo s posebnim poudarkom na energetsko učinkovitih in okolju prijaznih tehnologijah ter

(k)     sodelovanje na področju jedrske varnosti, zaščite in varstva pred sevanjem v skladu z načeli in standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) ter relevantnih mednarodnih pogodb in konvencij, sklenjenih v okviru MAAE, ter po potrebi v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

ČLEN 299

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 300

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XXV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 3

OKOLJE

ČLEN 301

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja in bolj zelenega gospodarstva. Po pričakovanjih naj bi imelo okrepljeno varstvo okolja koristi za državljane in podjetja v Gruziji in EU, med drugim bi se izboljšalo javno zdravje, ohranjali naravni viri, povečala gospodarska in okoljska učinkovitost, uporaba sodobnih čistejših tehnologij pa bi prispevala k bolj trajnostnim načinom proizvodnje. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama na področju varstva okolja in s tem povezanimi večstranskimi sporazumi.

ČLEN 302

1.       Sodelovanje je namenjeno ohranjanju in varstvu okolja, izboljšanju in obnavljanju njegove kakovosti, varovanju zdravja ljudi, trajnostni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalne ali globalne okoljske problematike, tudi na področjih:

(a)     okoljskega upravljanja in horizontalnih vprašanj, vključno s strateškim načrtovanjem, oceno vpliva na okolje in strateško presojo vplivov na okolje, izobraževanjem in usposabljanjem, sistemom spremljanja in obveščanja na področju okolja, inšpekcijami in uveljavljanjem, okoljsko odgovornostjo, bojem proti okoljskemu kriminalu, čezmejnemu sodelovanju, javnim dostopom do okoljskih informacij, postopki sprejemanja odločitev ter učinkovitimi upravnimi in sodnimi postopki pregleda;

(b)     kakovosti zraka;

(c)     kakovosti vode in gospodarjenja z vodnimi viri, vključno z obvladovanjem poplavne ogroženosti, pomanjkanjem vode in sušo ter morskim okoljem;

(d)     ravnanja z odpadki;

(e)     varstva narave, vključno z gozdarstvom in ohranjanjem biološke raznovrstnosti;

(f)      industrijskega onesnaževanja in industrijskih nesreč ter

(g)     ravnanja s kemikalijami.

2.       Namen sodelovanja je tudi vključitev okolja v druga področja politik kot okoljsko.

ČLEN 303

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje, sodelujeta na dvostranski, regionalni, tudi prek obstoječih struktur za sodelovanje v Južnem Kavkazu, in mednarodni ravni, zlasti kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih pogodbenici ratificirali, ter po potrebi sodelujeta v okviru relevantnih agencij.

ČLEN 304

1.       V sodelovanje so med drugim zajeti naslednji cilji:

(a)     priprava nacionalnega okoljskega akcijskega načrta, ki bo obravnaval splošne nacionalne in s sektorjem povezane strateške usmeritve na področju okolja v Gruziji ter institucionalne in upravne zadeve;

(b)     spodbujanje vključevanja okoljskih vprašanj v druga področja politik ter

(c)     opredelitev potrebnih človeških in finančnih virov.

2.       Nacionalni okoljski akcijski načrt se bo redno posodabljal, sprejet pa bo v skladu z gruzijsko zakonodajo.

ČLEN 305

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 306

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 4

PODNEBNI UKREPI

ČLEN 307

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med dvostranskimi in večstranskimi zavezami na tem področju.

ČLEN 308

Namen sodelovanja bo blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni, vključno z naslednjimi področji:

(a)     blažitev podnebnih sprememb;

(b)     prilagajanje podnebnim spremembam;

(c)     trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida;

(d)     raziskave, razvoj, predstavitev, uporaba in razširjanje varnih in trajnostnih nizkoogljičnih in prilagoditvenih tehnologij ter

(e)     vključitev podnebnih vprašanj v sektorske politike.

ČLEN 309

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje; izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah; izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij. Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

ČLEN 310

Na podlagi skupnih interesov sodelovanje med drugim vključuje pripravo in izvajanje:

(a)     nacionalnega akcijskega načrta za prilagoditev;

(b)     nizkoogljične razvojne strategije, vključno z nacionalno ustreznimi blažilnimi ukrepi;

(c)     ukrepov za spodbujanje prenosa tehnologije na podlagi ocene tehnoloških potreb;

(d)     ukrepov v povezavi s snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, in fluoriranimi toplogrednimi plini.

ČLEN 311

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 312

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 5

INDUSTRIJSKA IN PODJETNIŠKA POLITIKA TER RUDARSTVO

ČLEN 313

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede industrijske in podjetniške politike, s čimer izboljšujeta poslovno okolje za vse gospodarske subjekte s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, kot so opredeljena v zakonodaji EU oziroma gruzijski zakonodaji. Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se izboljšal upravni in regulativni okvir za evropska in gruzijska podjetja, ki poslujejo v EU in Gruziji, temeljil pa naj bi na politiki EU za mala in srednja podjetja in industrijski politiki EU, pri čemer bi se upoštevali mednarodno priznana načela in prakse na tem področju.

ČLEN 314

V ta namen pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)     izvedli politike za razvoj malih in srednjih podjetij, ki temeljijo na načelih pobude „Small Business Act“, ter spremljali proces izvajanja prek rednega dialoga. To sodelovanje bo vključevalo poudarek na mikro in obrtnih podjetjih, ki so izredno pomembna za evropsko in gruzijsko gospodarstvo;

(b)     oblikovali boljše okvirne pogoje, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks, ter tako prispevali k izboljšanju konkurenčnosti. To sodelovanje bo vključevalo upravljanje strukturnih vprašanj (prestrukturiranje), na primer na področju okolja in energije;

(c)     poenostavili in racionalizirali predpise in regulativne prakse s posebnim poudarkom na izmenjavi dobrih praks glede normativnih tehnik, vključno z načeli EU;

(d)     spodbudili razvoj inovacijske politike, in sicer z izmenjavo informacij in dobrih praks glede komercializacije raziskav in razvoja (vključno s podpornimi instrumenti za podjetja v začetni fazi poslovanja na podlagi tehnologije, razvojem grozdov in dostopom do financiranja);

(e)     spodbudili pogostejše stike med evropskimi in gruzijskimi podjetji ter med temi podjetji in evropskimi in gruzijskimi organi;

(f)      podprli dejavnosti za spodbuditev izvoza med EU in Gruzijo;

(g)     po potrebi omogočili modernizacijo in prestrukturiranje evropske in gruzijske industrije v nekaterih sektorjih;

(h)     razvijali in krepili sodelovanje na področju rudarstva in proizvodnje surovin z namenom spodbujanja vzajemnega razumevanja, izboljšanja poslovnega okolja in izmenjave informacij, ter sodelovanje na področju neenergetskega rudarstva, zlasti kovinskih rud in industrijskih mineralov. Izmenjava informacij bo obsegala razvoj v rudarstvu in na področju surovin, trgovino s surovinami, dobre prakse v zvezi s trajnostnim razvojem rudarstva ter usposabljanje, spretnosti, zdravje in varnost.

ČLEN 315

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Pri tem bodo sodelovali tudi predstavniki evropskih in gruzijskih podjetij.

POGLAVJE 6

PRAVO GOSPODARSKIH DRUŽB, RAČUNOVODSTVO, REVIZIJA IN UPRAVLJANJE PODJETIJ

ČLEN 316

Ob priznavanju pomembnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in spodbudi trgovina, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali pri:

(a)     varstvu delničarjev, upnikov in drugih zainteresiranih strani v skladu s pravili EU na tem področju;

(b)     izvajanju relevantnih mednarodnih standardov na nacionalni ravni in postopnem usklajevanju s pravili EU na področju računovodstva in revizije ter

(c)     nadaljnjem razvoju politike upravljanja podjetij v skladu z mednarodnimi standardi ter postopnem usklajevanju s pravili EU in priporočili na tem področju.

ČLEN 317

Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij in strokovnega znanja glede obstoječih sistemov in ustreznega novega razvoja na teh področjih. Poleg tega si bosta pogodbenici prizadevali zagotoviti učinkovito izmenjavo informacij med poslovnimi registri držav članic EU in nacionalnim registrom družb Gruzije.

ČLEN 318

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 319

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XXVIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 7

FINANČNE STORITVE

ČLEN 320

Ob priznavanju pomena učinkovitega sklopa pravil in praks na področju finančnih storitev za vzpostavitev dobro delujočega tržnega gospodarstva in vzdrževanje trgovinske izmenjave med pogodbenicama, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali na področju finančnih storitev v skladu z naslednjimi cilji:

(a)     podpiranje procesa prilagajanja predpisov za finančne storitve potrebam odprtega tržnega gospodarstva;

(b)     zagotavljanje učinkovite in primerne zaščite vlagateljev in drugih uporabnikov finančnih storitev;

(c)     zagotavljanje stabilnosti in celovitosti gruzijskega finančnega sistema v celoti;

(d)     spodbujanje sodelovanja med različnimi akterji finančnega sistema, vključno z regulatorji in nadzorniki ter

(e)     zagotavljanje neodvisnega in učinkovitega nadzora.

ČLEN 321

1.       Pogodbenici spodbujata sodelovanje med relevantnimi regulativnimi in nadzornimi organi, vključno z izmenjavo informacij, strokovnega znanja o finančnih trgih in drugih podobnih ukrepih.

2.       Posebna pozornost se nameni razvoju upravnih zmogljivosti takih organov, tudi z izmenjavami osebja in skupnim usposabljanjem.

ČLEN 322

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 323

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XV-A k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 8

SODELOVANJE NA PODROČJU INFORMACIJSKE DRUŽBE

ČLEN 324

Pogodbenici spodbujata sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. Namen tega sodelovanja bi morali biti lažji dostop do trgov elektronskih komunikacij, spodbujanje konkurence in naložbe v sektor.

ČLEN 325

Sodelovanje med drugim obsega naslednja področja:

(a)     izmenjavo informacij in dobrih praks pri izvajanju nacionalnih pobud za informacijsko družbo, med drugim vključno s tistimi, ki so namenjene spodbujanju širokopasovnega dostopa, izboljšanju varnosti omrežja in razvoju javnih spletnih storitev ter

(b)     izmenjavo informacij, dobrih praks in izkušenj za spodbujanje razvoja celovitega regulativnega okvira za elektronske komunikacije, zlasti okrepitev upravne zmogljivosti neodvisnega nacionalnega regulativnega organa, spodbujanje boljše rabe virov spektra in interoperabilnosti omrežij v Gruziji ter med Gruzijo in EU.

ČLEN 326

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje med nacionalnim regulativnim organom na področju elektronskih komunikacij EU in regulativnim organom Gruzije.

ČLEN 327

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XV-B k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 9

TURIZEM

ČLEN 328

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi pospešili razvoj konkurenčne in trajnostne turistične panoge kot vira gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in mednarodne izmenjave.

ČLEN 329

Sodelovanje na dvostranski in evropski ravni bo temeljilo na naslednjih načelih:

(a)     spoštovanju integritete in interesov lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju, ob upoštevanju lokalnih razvojnih potreb in prioritet;

(b)     pomenu kulturne dediščine ter

(c)     pozitivnih interakcijah med turizmom in ohranjanjem okolja.

ČLEN 330

Sodelovanje bo osredotočeno na naslednje vidike:

(a)     izmenjavo informacij, dobrih praks, izkušenj in strokovnega znanja;

(b)     ohranjanje partnerstva med interesi javnosti, zasebnikov in skupnosti, da se zagotovi trajnostni razvoj turizma;

(c)     spodbujanje in razvoj turističnih tokov, produktov in trgov, infrastrukture, človeških virov ter institucionalnih struktur;

(d)     razvoj in izvajanje učinkovitih politik;

(e)     turistično usposabljanje in izgradnjo zmogljivosti za izboljšanje standardov storitev ter

(f)      razvoj in spodbujanje turizma, ki med drugim temelji na skupnosti.

ČLEN 331

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 10

KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA

ČLEN 332

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

ČLEN 333

Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja med drugim zajema naslednja področja:

(a)     omogočanje vzajemnega razumevanja politik razvoja kmetijstva in podeželja;

(b)     krepitev upravnih zmogljivosti na centralni in lokalni ravni za načrtovanje, ocenjevanje in izvajanje politik v skladu s predpisi in dobrimi praksami EU;

(c)     spodbujanje posodobitve in trajnosti kmetijske proizvodnje;

(d)     izmenjavo znanj in najboljših praks glede politik razvoja podeželja, da se spodbudi gospodarska blaginja podeželskih skupnosti;

(e)     izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja ter učinkovitosti in preglednosti za vse zainteresirane strani na trgih;

(f)      spodbujanje politik kakovosti in njihovih nadzornih mehanizmov, vključno z geografskimi označbami in ekološkim kmetijstvom;

(g)     pridelavo vina in kmečki turizem;

(h)     razširjanje znanja in spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev pri kmetijskih proizvajalcih ter

(i)      prizadevanje za uskladitev vprašanj, obravnavanih v okviru mednarodnih organizacij, katerih članici sta obe pogodbenici.

ČLEN 334

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 11

UPRAVLJANJE RIBIŠTVA IN GOSPODARJENJE Z MORJEM

ODDELEK 1

RIBIŠKA POLITIKA

ČLEN 335

1.       Pogodbenici bosta sodelovali na naslednjih področjih skupnega interesa, ki so v korist obema, in sicer v sektorju ribištva, vključno z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov, inšpekcijami in nadzorom, zbiranjem podatkov ter bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, kot je opredeljen v mednarodnem akcijskem načrtu FAO iz leta 2001, da bi preprečevali, odvračali in odpravljali nelegalni, neprijavljeni in neregulirani ribolov.

2.       Pri tem sodelovanju se bodo spoštovale mednarodne obveznosti pogodbenic v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem živih vodnih virov.

ČLEN 336

Pogodbenici sprejemata skupne ukrepe, si izmenjujeta informacije ter druga drugo podpirata, da bi spodbujali:

(a)     dobro upravljanje in najboljše prakse v upravljanju ribolova, da bi se zagotovila ohranjanje in upravljanje ribjih staležev na trajnosten način in na osnovi načela ekosistemskega pristopa;

(b)     odgovoren ribolov in upravljanje ribištva, ki je skladno z načeli trajnostnega razvoja, da se ohrani zdravje ribjih staležev in ekosistemov ter

(c)     regionalno sodelovanje, po potrebi tudi prek regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

ČLEN 337

V zvezi s členom 336 tega sporazuma in ob upoštevanju najboljših znanstvenih nasvetov pogodbenici krepita sodelovanje in usklajevanje svojih dejavnosti na področju upravljanja in ohranjanja živih vodnih virov v Črnem morju. Obe pogodbenici bosta po potrebi spodbujali regionalno sodelovanje v Črnem morju in odnose z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva.

ČLEN 338

Pogodbenici podpirata pobude, kot je medsebojna izmenjava izkušenj in zagotavljanje podpore, da se zagotovi izvajanje politike, ki zagotavlja trajnostno ribištvo, osnovane na pravnem redu EU in prednostnih področjih, ki so na tem področju zanimiva za pogodbenici, vključno z:

(a)     upravljanjem živih vodnih virov, ribolovnega napora in tehničnih ukrepov;

(b)     inšpekcijami in nadzorom ribolovnih dejavnosti z uporabo potrebne nadzorne opreme, vključno z elektronskimi napravami za spremljanje in orodji za sledljivost, ter zagotavljanjem izvršljive zakonodaje in nadzornih mehanizmov;

(c)     usklajenim zbiranjem primerljivih podatkov o ulovu, iztovarjanju in flotah ter bioloških in gospodarskih podatkov;

(d)     upravljanjem ribolovnih zmogljivosti, vključno z delujočim registrom ribolovne flote;

(e)     učinkovitostjo trgov, zlasti s spodbujanjem organizacij proizvajalcev, zagotavljanjem informacij potrošnikom in z uporabo standardov trženja in sledljivosti, ter

(f)      razvojem strukturne politike za ribiški sektor, ki zagotavlja trajnost v gospodarskem, okoljskem in družbenem smislu.

ODDELEK 2

POMORSKA POLITIKA

ČLEN 339

Ob upoštevanju svojega sodelovanja pri politikah na področju ribištva, pomorskega prevoza, okolja in drugih politikah ter v skladu z relevantnimi mednarodnimi sporazumi o pomorskem pravu na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu pogodbenici razvijata tudi sodelovanje glede integrirane pomorske politike, zlasti:

(a)     spodbujanje integriranega pristopa k pomorskim zadevam, dobremu upravljanju in izmenjavi najboljših praks pri uporabi morskega prostora;

(b)     spodbujanje pomorskega prostorskega načrtovanja kot orodja za prispevanje k boljšemu odločanju za arbitražo med konkurenčnimi človekovimi dejavnostmi, v skladu z ekosistemskim pristopom;

(c)     spodbujanje integriranega upravljanja obalnih con v skladu z ekosistemskim pristopom za zagotovitev trajnostnega razvoja obalnih območij in povečanje odpornosti obalnih območij na obalna tveganja, vključno z vplivi podnebnih sprememb;

(d)     spodbujanje inovacij in učinkovitosti virov v pomorskih gospodarskih panogah kot vira gospodarske rasti in zaposlovanja, tudi z izmenjavo najboljših praks;

(e)     spodbujanje strateškega zavezništva med pomorskimi gospodarskimi panogami, storitvami in znanstvenimi ustanovami, specializiranimi za morske in pomorske raziskave;

(f)      spodbujanje čezmejnega in medsektorskega pomorskega nadzora za odpravljanje vedno večjih tveganj v povezavi z intenzivnim pomorskim prometom, obratovalnimi izpusti plovil, pomorskimi nesrečami in nezakonitimi dejavnostmi na morju ter

(g)     vzpostavitev rednega dialoga in spodbujanje različnih mrež med pomorskimi zainteresiranimi stranmi.

ČLEN 340

To sodelovanje zajema:

(a)     izmenjavo informacij, dobrih praks, izkušenj in strokovnega znanja s področja pomorstva, tudi o inovativnih tehnologijah v pomorskem sektorju in o vprašanjih v zvezi z morskim okoljem;

(b)     izmenjavo informacij in dobrih praks glede možnosti financiranja projektov, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, ter

(c)     krepitev sodelovanja med pogodbenicama v okviru ustreznih mednarodnih pomorskih forumov.

Redni dialog o ribiški in pomorski politiki

ČLEN 341

Med pogodbenicama bo potekal reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 12

SODELOVANJE NA PODROČJU RAZISKAV, TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA IN PREDSTAVITVENIH DEJAVNOSTI

ČLEN 342

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na vseh področjih civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti na podlagi obojestranske koristi ter pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine.

ČLEN 343

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti bo obsegalo:

(a)     dialog o politiki ter izmenjavo znanstvenih in tehnoloških informacij;

(b)     omogočanje ustreznega dostopa do zadevnih programov pogodbenic;

(c)     povečanje raziskovalnih zmogljivosti in sodelovanje gruzijskih raziskovalnih institucij v okvirnem programu EU za raziskave;

(d)     spodbujanje skupnih raziskovalnih projektov na vseh področjih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti;

(e)     usposabljanje in programe mobilnosti za znanstvenike, raziskovalce in drugo osebje v raziskovalni dejavnosti, ki sodeluje pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter predstavitvenih dejavnostih v pogodbenicah;

(f)      spodbujanje, v okviru veljavne zakonodaje, prostega gibanja raziskovalcev, ki sodelujejo v dejavnostih iz tega sporazuma, ter čezmejno gibanje blaga, namenjenega za uporabo pri teh dejavnostih, ter

(g)     druge oblike sodelovanja pri raziskavah in tehnološkem razvoju ter predstavitvenih dejavnostih na podlagi medsebojnega dogovora.

ČLEN 344

Pri teh dejavnostih sodelovanja je treba iskati sinergije z drugimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru finančnega sodelovanja med EU in Gruzijo, kot je določeno v naslovu VII (Finančna pomoč in določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega sporazuma.

POGLAVJE 13

POTROŠNIŠKA POLITIKA

ČLEN 345

Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in pri doseganju združljivosti med njunimi sistemi za varstvo potrošnikov.

ČLEN 346

Da bi dosegli te cilje, lahko to sodelovanje po potrebi zajema:

(a)     prizadevanje za uskladitev potrošniške zakonodaje ob izogibanju oviram za trgovino;

(b)     spodbujanje izmenjave informacij o sistemih varstva potrošnikov, vključno s potrošniško zakonodajo in njenim uveljavljanjem, varnostjo potrošniških izdelkov, sistemi za izmenjavo informacij, izobraževanjem/ozaveščenostjo potrošnikov in krepitvijo njihove moči ter pravnimi sredstvi za potrošnike;

(c)     dejavnosti usposabljanja za upravne uslužbence in druge predstavnike interesov potrošnikov ter

(d)     spodbujanje delovanja neodvisnih potrošniških zvez in navezovanja stikov med predstavniki potrošnikov.

ČLEN 347

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XXIX k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 14

ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA POLITIKA IN ENAKE MOŽNOSTI

ČLEN 348

Pogodbenici bosta okrepili dialog in sodelovanje pri spodbujanju Agende za dostojno delo, politiki zaposlovanja, zdravju in varnosti pri delu, socialnem dialogu, socialni zaščiti, socialni vključenosti, enakosti spolov in nediskriminaciji in družbeni odgovornosti podjetij ter tako prispevali k spodbujanju ustvarjanja več in boljših delovnih mest, zmanjševanju revščine, večji socialni koheziji, trajnostnemu razvoju in boljši kakovosti življenja.

ČLEN 349

Sodelovanje na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks lahko obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij:

(a)     odpravljanje revščine in povečanje socialne kohezije;

(b)     politika zaposlovanja za zagotovitev novih in boljših delovnih mest z dostojnimi delovnimi pogoji, tudi za zmanjšanje neformalnega gospodarstva in neprijavljenega dela;

(c)     spodbujanje aktivnih ukrepov na trgu dela in učinkovite službe za zaposlovanje, kot je primerno, za posodobitev trgov dela in prilagoditev potrebam trgov dela pogodbenic;

(d)     spodbujanje bolj vključujočih trgov dela in sistemov socialne varnosti, ki vključujejo prikrajšane osebe, vključno z invalidnimi osebami in pripadniki manjšin;

(e)     enake možnosti in nediskriminacija, namenjeni spodbujanju enakosti spolov in zagotavljanju enakih možnosti za moške in ženske ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali etnične pripadnosti, religije ali verovanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

(f)      socialna politika, namenjena okrepitvi ravni socialne zaščite in sistemov socialne zaščite z vidika kakovosti, dostopnosti in finančne vzdržnosti;

(g)     spodbujanje sodelovanja socialnih partnerjev in spodbujanje socialnega dialoga, vključno s krepitvijo zmogljivosti vseh relevantnih zainteresiranih strani;

(h)     zagotavljanje zdravja in varnosti pri delu;

(i)      ozaveščanje in dialog na področju družbene odgovornosti podjetij.

ČLEN 350

Pogodbenici spodbujata vključenost vseh relevantnih zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in zlasti socialnimi partnerji, pri razvoju politik in reformah ter v sodelovanju med pogodbenicami, kot določa ustrezni del naslova VIII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma.

ČLEN 351

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih regionalnih, večstranskih in mednarodnih forumih in organizacijah.

ČLEN 352

Pogodbenici spodbujata družbeno odgovornost podjetij in odgovorne poslovne prakse, kot so tiste, ki jih podpirajo številne mednarodne smernice za družbeno odgovornost podjetij in zlasti smernice OECD za multinacionalna podjetja.

ČLEN 353

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

ČLEN 354

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXX k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 15

JAVNO ZDRAVJE

ČLEN 355

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvijali sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi izboljšali varnost javnega zdravja in zaščitili zdravje ljudi, kar je pogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

ČLEN 356

Sodelovanje zajema predvsem naslednja področja:

(a)     krepitev javnega zdravstva v Gruziji, zlasti prek nadaljnje reforme zdravstvenega sektorja, zagotavljanje kakovostnega zdravstvenega varstva, razvoj človeških virov na področju zdravja, izboljšanje upravljanja zdravja in financiranja zdravstva;

(b)     epidemiološki nadzor in nadzor nad nalezljivimi boleznimi, na primer HIV/AIDS, virusnim hepatitisom, tuberkulozo in protimikrobno odpornostjo ter boljša pripravljenost na grožnje javnemu zdravju in nujne primere;

(c)     preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni, predvsem z izmenjavo informacij in dobrih praks, spodbujanje zdravega načina življenja in telesne dejavnosti ter reševanje pomembnejših dejavnikov zdravja, kot sta prehrana in odvisnost od alkohola, drog in tobaka;

(d)     kakovost in varnost snovi človeškega izvora;

(e)     zdravstvene informacije in znanje ter

(f)      učinkovito izvajanje mednarodnih sporazumov na področju zdravja, katerih podpisnici sta pogodbenici, zlasti Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in Okvirne konvencije za nadzor nad tobakom.

ČLEN 357

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 16

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADI

ČLEN 358

Pogodbenici bosta sodelovali na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi okrepili sodelovanje in dialog, tudi dialog o vprašanjih politike, pri čemer si bosta prizadevali za usklajevanje z relevantnimi politikami in praksami EU. Pogodbenici bosta sodelovali za spodbujanje vseživljenjskega učenja, sodelovanja in preglednosti na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja s posebnim poudarkom na višjem izobraževanju.

ČLEN 359

To sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja bo med drugim osredotočeno na naslednja področja:

(a)     spodbujanje vseživljenjskega učenja, ki je ključnega pomena za rast in ustvarjanje delovnih mest in državljanom omogoča, da v polni meri sodelujejo v družbi;

(b)     posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, spodbujanje kakovosti in ustreznosti izobraževanja ter dostopa do njega na vseh stopnjah od predšolske vzgoje do terciarnega izobraževanja;

(c)     spodbujanje kakovosti višjega izobraževanja na način, ki je skladen s programom EU za posodobitev visokega šolstva in bolonjskim procesom;

(d)     okrepitev mednarodnega sodelovanja visokošolskih ustanov, sodelovanje v programih EU za sodelovanje, povečanje mobilnosti študentov in učiteljev;

(e)     spodbujanje učenja tujih jezikov;

(f)      spodbujanje napredka k prepoznavanju kvalifikacij in kompetenc ter zagotavljanje preglednosti na tem področju;

(g)     spodbujanje sodelovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ob upoštevanju ustreznih dobrih praks EU ter

(h)     izboljšanje poznavanja in razumevanja procesa evropskih integracij, dialog visokošolskih ustanov o odnosih med EU in vzhodnim partnerstvom ter sodelovanje v relevantnih programih EU.

ČLEN 360

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje v zvezi z mladimi, da bi:

(a)     okrepili sodelovanje in izmenjave na področju mladinske politike in neformalnega izobraževanja za mlade in mlade delavce;

(b)     podpirali mobilnost mladih in mladih delavcev kot sredstva za spodbujanje medkulturnega dialoga in pridobitev znanja, veščin in kompetenc izven sistema formalnega izobraževanja, tudi s prostovoljstvom;

(c)     spodbujali sodelovanje med mladinskimi organizacijami.

ČLEN 361

Gruzija bo izvajala in razvijala politiko, ki bo skladna z okvirom politik in praks EU ter praks v zvezi z dokumenti iz Priloge XXXII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 17

SODELOVANJE NA PODROČJU KULTURE

ČLEN 362

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture, pri tem pa ustrezno upoštevali načela konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Unesco) o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005. Pogodbenici si bosta prizadevali za reden strateški dialog na področjih skupnega interesa, vključno z razvojem kulturnih industrij v EU in Gruziji. Sodelovanje med pogodbenicama bo spodbujalo medkulturni dialog, tudi prek sodelovanja kulturnega sektorja in civilne družbe iz EU in Gruzije.

ČLEN 363

Pogodbenici bosta sodelovali na številnih področjih:

(a)     kulturno sodelovanje in kulturne izmenjave;

(b)     mobilnost umetnosti in umetnikov ter povečanje zmogljivosti sektorja kulture;

(c)     medkulturni dialog;

(d)     dialog o kulturni politiki ter

(e)     sodelovanje v mednarodnih forumih, kot sta na primer Unesco in Svet Evrope, za spodbujanje kulturne raznolikosti ter ohranjanje in ovrednotenje kulturne in zgodovinske dediščine.

POGLAVJE 18

SODELOVANJE NA AVDIOVIZUALNEM IN MEDIJSKEM PODROČJU

ČLEN 364

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na avdiovizualnem področju. Sodelovanje bo okrepilo avdiovizualno industrijo v EU in Gruziji, zlasti z usposabljanjem strokovnjakov, izmenjavo informacij ter spodbujanjem koprodukcij na področju kinematografije in televizije.

ČLEN 365

1.       Pogodbenici bosta vzpostavili reden dialog na področju avdiovizualne in medijske politike ter sodelovali za okrepitev neodvisnosti in strokovnosti medijev in povezave z mediji EU v skladu z relevantnimi evropskimi standardi, vključno s standardi Sveta Evrope in konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

2.       Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo tudi usposabljanje novinarjev in drugih oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji.

ČLEN 366

Pogodbenici bosta sodelovali na številnih področjih:

(a)     dialog na področju avdiovizualne in medijske politike;

(b)     dialog v mednarodnih forumih (kot sta na primer Unesco in WTO) ter

(c)     sodelovanje na avdiovizualnem in medijskem področju, tudi na področju kinematografije.

ČLEN 367

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

POGLAVJE 19

SODELOVANJE NA PODROČJU ŠPORTA IN TELESNE DEJAVNOSTI

ČLEN 368

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti z izmenjavo informacij in dobrih praks za spodbujanje zdravega načina življenja ter družbene in izobraževalne vrednosti športa in mobilnosti v športu ter za boj proti globalnim grožnjam za šport, kot so doping, rasizem in nasilje.

POGLAVJE 20

SODELOVANJE CIVILNE DRUŽBE

ČLEN 369

Pogodbenici spodbujata dialog o sodelovanju civilne družbe z naslednjimi cilji:

(a)     okrepitev stikov ter izmenjava informacij in izkušenj med vsemi sektorji civilne družbe v EU in Gruziji;

(b)     zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja Gruzije v EU, vključno z njeno zgodovino in kulturo, zlasti med organizacijami civilne družbe v državah članicah, da se izboljša ozaveščenost o priložnostih in izzivih za prihodnje odnose;

(c)     vzajemno zagotavljanje boljšega poznavanja in razumevanja EU v Gruziji, zlasti med gruzijskimi organizacijami civilne družbe, z neizključnim poudarkom na vrednotah, na katerih temelji EU, njenih politikah in delovanju.

ČLEN 370

Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi civilne družbe obeh strani kot sestavni del odnosov med EU in Gruzijo. Ta dialog in sodelovanje sta namenjena:

(a)     zagotavljanju vključenosti civilne družbe v odnose med EU in Gruzijo, zlasti v izvajanje določb tega sporazuma;

(b)     spodbujanju sodelovanja civilne družbe v javnem postopku odločanja, zlasti z vzdrževanjem odprtega, preglednega in rednega dialoga med javnimi institucijami ter predstavniki združenj in civilne družbe;

(c)     spodbujanju ugodnih razmer za izgradnjo institucij in razvoj organizacij civilne družbe na različne načine, med drugim s podporo zagovorništvu, neformalnim in formalnim mrežnim povezovanjem, vzajemnimi obiski in delavnicami za ustvarjanje pravnega okvira civilne družbe, ter

(d)     zagotovitvi, da se predstavniki civilne družbe obeh strani seznanijo s postopki posvetovanja in dialoga med civilno družbo, vključno s socialnimi partnerji, in javnimi organi, da bi zlasti okrepili vlogo civilne družbe v procesu javnega oblikovanja politik.

ČLEN 371

Med pogodbenicama bo potekal reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 21

REGIONALNI RAZVOJ, ČEZMEJNO IN MEDREGIONALNO SODELOVANJE

ČLEN 372

1.       Pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in dvostransko sodelovanje na področju politike regionalnega razvoja, vključno z metodami oblikovanja in izvajanja regionalnih politik, upravljanjem na več ravneh in partnerstvom, s posebnim poudarkom na razvoju zapostavljenih območij in teritorialnem sodelovanju, da bi vzpostavili komunikacijske kanale ter okrepili izmenjavo informacij in izkušenj med nacionalnimi in lokalnimi organi, socialno-ekonomskimi akterji in civilno družbo.

2.       Pogodbenici sodelujeta zlasti, da bi gruzijske prakse uskladili z naslednjimi načeli:

(a)     okrepitev upravljanja na več ravneh, saj zadeva tako centralno raven kot tudi občine, s posebnim poudarkom na načinih za povečanje vključenosti lokalnih zainteresiranih strani;

(b)     utrditev partnerstva med vsemi stranmi, udeleženimi v regionalnem razvoju, ter

(c)     sofinanciranje prek finančnega prispevka udeleženih v izvajanju programov in projektov regionalnega razvoja.

ČLEN 373

1.       Pogodbenici podpirata in krepita vključenost lokalnih in regionalnih organov v medregionalnem sodelovanju, vključno s čezmejnim sodelovanjem, ter s tem povezanih strukturah upravljanja, krepita sodelovanje z vzpostavitvijo ugodnega zakonodajnega okvira, ohranjata in razvijata ukrepe za izgradnjo zmogljivosti ter spodbujata krepitev čezmejnih in regionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij.

2.       Pogodbenici sodelujeta, da bi konsolidirali institucionalne in operativne zmogljivosti gruzijskih institucij na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora, med drugim z:

(a)     izboljšanjem medinstitucionalnega sodelovanja, zlasti mehanizma vertikalnih in horizontalnih interakcij osrednjih in lokalnih javnih organov v procesu priprave in izvajanja regionalnih politik;

(b)     razvojem zmogljivosti lokalnih javnih organov za spodbujanje čezmejnega sodelovanja v skladu z načeli in praksami EU;

(c)     izmenjavo znanja, informacij in dobrih praks na področju politik regionalnega razvoja za spodbujanje gospodarske blaginje za lokalne skupnosti in enoten razvoj regij.

ČLEN 374

1.       Pogodbenici bosta krepili in spodbujali razvoj čezmejnega sodelovanja na vseh drugih področjih iz tega sporazuma, med drugim na področju prevoza, energije, komunikacijskih omrežij, kulture, izobraževanja, turizma in zdravja.

2.       Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje med svojimi regijami v obliki mednarodnih in medregionalnih programov, pri čemer bosta spodbujali sodelovanje gruzijskih regij v evropskih regionalnih strukturah in organizacijah ter spodbujali njihov gospodarski in institucionalni razvoj z izvajanjem projektov skupnega interesa.

3.       Te dejavnosti bodo potekale v okviru:

(a)     nadaljnjega ozemeljskega sodelovanja z evropskimi regijami, tudi z mednarodnimi in čezmejnimi programi sodelovanja;

(b)     sodelovanja znotraj vzhodnega partnerstva, pri čemer bodo organi EU vključevali Odbor regij ter sodelovanje različnih evropskih regionalnih projektov in pobud;

(c)     med drugim sodelovanja z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim omrežjem za spremljanje prostorskega razvoja.

ČLEN 375

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja.

POGLAVJE 22

CIVILNA ZAŠČITA

ČLEN 376

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje na področju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama ter večstranskimi dejavnostmi na tem področju.

ČLEN 377

Namen sodelovanja je izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenosti in odziva nanje.

ČLEN 378

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter izvajata skupne dejavnosti na dvostranski osnovi oziroma v okviru večstranskih programov. Sodelovanje lahko med drugim poteka prek izvajanja posebnih sporazumov oziroma upravnih ureditev, sklenjenih med pogodbenicama na tem področju.

ČLEN 379

Sodelovanje lahko obsega naslednje cilje:

(a)     izmenjavo in redno posodabljanje kontaktnih podatkov, da se zagotovi nepretrgan dialog ter da bosta lahko pogodbenici v vsakem trenutku stopili v stik ena z drugo;

(b)     omogočanje medsebojne pomoči v izrednih razmerah, kot je primerno in glede na razpoložljivost zadostnih virov;

(c)     neprekinjeno izmenjevanje zgodnjih opozoril in aktualnih informacij o izrednih razmerah večjega obsega, ki zadevajo EU ali Gruzijo, vključno s prošnjami za pomoč in ponujeno pomočjo;

(d)     izmenjavo informacij o zagotavljanju podpore pogodbenic tretjim državam v izrednih razmerah, ko se aktivira mehanizem EU na področju civilne zaščite;

(e)     sodelovanje pri podpori države gostiteljice, ko je zaprošena/nudena pomoč;

(f)      izmenjavo dobrih praks in smernic na področju preprečevanja nesreč ter pripravljenosti in odziva nanje;

(g)     sodelovanje pri zmanjševanju tveganja nesreč, med drugim z institucionalnimi povezavami in zagovorništvom; informacije, izobraževanje in obveščanje; dobre prakse pri preprečevanju ali omejevanju učinka naravnih nesreč;

(h)     sodelovanje pri izboljševanju baze znanja o nesrečah in tveganjih ter oceno tveganj za obvladovanje nesreč;

(i)      sodelovanje pri oceni učinka nesreč na okolje in javno zdravje;

(j)      povabilo strokovnjakov na posamezne tehnične delavnice in simpozije o vprašanjih civilne zaščite;

(k)     povabilo opazovalcev glede na posamezen primer na posamezne vaje in usposabljanja, ki jih organizirata EU in/ali Gruzija, ter

(l)      krepitev sodelovanja glede najbolj učinkovite uporabe razpoložljivih zmogljivosti civilne zaščite.

POGLAVJE 23

SODELOVANJE V AGENCIJAH IN PROGRAMIH EVROPSKE UNIJE

ČLEN 380

Gruziji je dovoljeno sodelovanje v vseh agencijah Unije, odprtih za sodelovanje Gruzije v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bile te agencije ustanovljene. Gruzija sklepa ločene sporazume z EU, da se omogoči njeno sodelovanje v vsaki od agencij ter določi višina njenega finančnega prispevka.

ČLEN 381

Gruziji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bili ti programi sprejeti. Sodelovanje Gruzije v programih Unije je skladno z določbami iz Protokola III k temu sporazumu o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije.

ČLEN 382

Pogodbenici vzdržujeta reden dialog o sodelovanju Gruzije v programih in agencijah EU. Zlasti EU obvesti Gruzijo ob ustanovitvi nove agencije EU in začetku novega programa Unije, pa tudi o spremembah glede pogojev sodelovanja v programih in agencijah Unije iz členov 380 in 381 tega sporazuma.

NASLOV VII

FINANČNA POMOČ TER DOLOČBE O NADZORU IN BOJU PROTI GOLJUFIJAM

POGLAVJE 1

FINANČNA POMOČ

ČLEN 383

Gruzija prejema finančno pomoč prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje. Gruzija lahko sodeluje tudi z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Finančna pomoč prispeva k doseganju ciljev tega sporazuma in se bo zagotavljala v skladu z naslednjimi členi.

ČLEN 384

Glavna načela finančne pomoči se določijo v ustreznih določbah finančnih instrumentov EU.

ČLEN 385

Prednostna področja finančne pomoči EU, o katerih se dogovorita pogodbenici, se določijo v letnih akcijskih programih, ki po potrebi temeljijo na večletnih okvirih, ki odražajo dogovorjene strateške prednostne naloge. Pri višini pomoči v okviru teh programov se upoštevajo potrebe in sektorske zmogljivosti Gruzije ter napredek njenih reform, zlasti na področjih iz tega sporazuma.

ČLEN 386

Da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno porabili, si pogodbenici prizadevata za izvajanje pomoči EU v tesnem sodelovanju in usklajevanju z drugimi državami donatoricami, donatorskimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter v skladu z mednarodnimi načeli učinkovitosti pomoči.

ČLEN 387

Temeljna pravna, upravna in tehnična osnova za finančno pomoč se določi v okviru ustreznih sporazumov med pogodbenicama.

ČLEN 388

Pridružitveni svet se obvešča o napredku in izvajanju finančne pomoči ter njenem učinku v smeri izpolnjevanja ciljev tega sporazuma. V ta namen ustrezni organi pogodbenic zagotovijo primerno vzajemno in stalno spremljanje in ocenjevanje informacij.

ČLEN 389

Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Gruzije v skladu s poglavjem 2 (Določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega naslova.

POGLAVJE 2

DOLOČBE O NADZORU IN BOJU PROTI GOLJUFIJAM

ČLEN 390

Opredelitev pojmov

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Protokola III k temu sporazumu.

ČLEN 391

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za vse sporazume ali finančne instrumente, ki se sklenejo med pogodbenicama, ter vse druge finančne instrumente EU, katerim se lahko Gruzija pridruži, ne glede na kakršne koli druge dodatne klavzule o revizijah, pregledih na kraju samem, inšpekcijskih pregledih, nadzoru in ukrepih za boj proti goljufijam, kot so med drugim tisti, ki jih izvajata Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam.

ČLEN 392

Ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim

Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim v zvezi s porabo sredstev EU, med drugim z vzajemno upravno pomočjo in vzajemno pravno pomočjo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

ČLEN 393

Izmenjava informacij in nadaljnje sodelovanje na operativni ravni

1.       Za pravilno izvajanje tega poglavja pristojni gruzijski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in na zahtevo ene od pogodbenic izvedejo posvetovanja.

2.       OLAF se lahko z ustreznimi pristojnimi organi Gruzije v skladu z gruzijsko zakonodajo dogovori o nadaljnjem sodelovanju pri preprečevanju goljufij, vključno z operativnimi dogovori z gruzijskimi organi.

3.       Za prenos in obdelavo osebnih podatkov se uporablja člen 14 naslova III (Svoboda, varnost in pravica) tega sporazuma.

ČLEN 394

Preprečevanje goljufij, korupcije in nepravilnosti

1.       EU in gruzijski organi redno preverjajo, ali se ukrepi, ki se financirajo s sredstvi EU, pravilno izvajajo. Sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in odpravo nepravilnosti in goljufij.

2.       EU in gruzijski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje in odpravo vseh praks aktivne ali pasivne korupcije ter izključijo vsako navzkrižje interesov na vseh stopnjah postopkov za izvrševanje sredstev EU.

3.       Gruzijski organi obvestijo Evropsko komisijo o izvajanju kakršnih koli preventivnih ukrepov.

4.       Evropska komisija ima pravico, da pridobi dokaze v skladu s členom 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

5.       Ima tudi pravico pridobiti dokaze, da postopki za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev izpolnjujejo načela preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi ter zagotavljajo skladnost z določbami o dobrem finančnem poslovodenju.

6.       Pogodbenici lahko v skladu s svojimi postopki ena drugi zagotovita vsakršne informacije v zvezi z izvrševanjem sredstev EU, nemudoma pa se obvestita tudi o vseh bistvenih spremembah svojih postopkov ali sistemov.

ČLEN 395

Sodni postopki, preiskave in sodni pregon

Gruzijski organi začnejo pravni postopek, po potrebi vključno s preiskavo in pregonom domnevnih in dejanskih primerov goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, in sicer po pregledih na nacionalni ravni ali na ravni EU. Po potrebi lahko OLAF pristojnim gruzijskim organom pomaga pri tej nalogi.

ČLEN 396

Obveščanje o goljufijah, korupciji in nepravilnostih

1.       Gruzijski organi Evropski komisiji nemudoma posredujejo vse informacije, ki jih prejmejo o dejanskih primerih goljufije ali korupcije, ter jo nemudoma obvestijo o kakršnih koli drugih nepravilnostih, vključno z navzkrižjem interesov, v zvezi z izvrševanjem sredstev EU. V primeru suma goljufije in korupcije se obvestita tudi OLAF in Evropska komisija.

2.       Pristojni gruzijski organi poročajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z dejstvi, sporočenimi v skladu s tem členom. Če ni primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nepravilnosti, pristojni gruzijski organi Evropski komisiji poročajo po koncu vsakega koledarskega leta.

ČLEN 397

Revizije

1.       Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče imata pravico, da preučita, ali so vsi izdatki, povezani z izvrševanjem sredstev EU, nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro.

2.       Revizije se opravijo na podlagi prevzetih obveznosti in izvršenih izplačil. Temeljijo na dokumentaciji in se po potrebi izvedejo na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja porabo sredstev EU ali sodeluje pri njej. Revizije se lahko izvedejo pred zaključkom poslovnih knjig za zadevno finančno leto in za obdobje petih let od datuma izplačila preostalega zneska.

3.       Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, lahko izvajajo preglede dokumentacije ali preglede na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja izvrševanje sredstev EU ali sodeluje pri njem, in v prostorih podizvajalcev takšnih subjektov v Gruziji.

4.       Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov, da lahko izvajajo take revizije, tudi v elektronski obliki. O tej pravici do dostopa je treba obvestiti vse javne institucije v Gruziji ter jo izrecno navesti v pogodbah, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega sporazuma.

5.       Zgoraj opisani pregledi in revizije se uporabljajo za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva EU. Evropsko računsko sodišče in revizijski organi Gruzije pri opravljanju svojih nalog sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

ČLEN 398

Preverjanja na kraju samem

1.       V okviru tega sporazuma je OLAF pooblaščen za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem za zaščito finančnih interesov EU v skladu z določbami Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.

2.       Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravi in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s pristojnimi gruzijskimi organi v skladu z relevantno gruzijsko zakonodajo.

3.       Gruzijski organi se pravočasno obvestijo o predmetu, namenu in pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih gruzijskih organov sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

4.       Če zadevni gruzijski organi izrazijo interes, lahko preglede in inšpekcije na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.

5.       Če gospodarski subjekt nasprotuje preverjanju na kraju samem ali inšpekciji, gruzijski organi v skladu z nacionalno zakonodajo nudijo uradu OLAF vso potrebno pomoč, da lahko opravi preverjanje na kraju samem ali inšpekcijo.

ČLEN 399

Upravni ukrepi in kazni

Brez poseganja v gruzijsko zakonodajo lahko Evropska komisija sprejme upravne ukrepe in naloži kazni v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti in Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.

ČLEN 400

Izterjava

1.       Gruzijski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje spodnjih določb o izterjavi sredstev EU, ki so bila nezakonito izplačana vladni agenciji za financiranje.

2.       Kadar je gruzijskim organom poverjeno izvrševanje sredstev EU, ima Evropske komisija pravico, da izterja neupravičeno izplačana sredstva EU, zlasti s finančnimi popravki. Evropska komisija upošteva ukrepe, ki jih sprejmejo gruzijski organi, da se prepreči izguba zadevnih sredstev EU.

3.       Evropska komisija se pred sprejetjem kakršne koli odločitve o izterjavi o zadevi posvetuje z Gruzijo. Spori o izterjavi se bodo reševali v okviru Pridružitvenega sveta.

4.       Kadar Evropska komisija izvršuje sredstva EU neposredno ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na tretje osebe, so sklepi, ki jih Evropska komisija sprejme v okviru tega naslova, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, izvršljivi v Gruziji v skladu z naslednjimi načeli:

(a)     Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v Gruziji. Nacionalni organ, ki ga v ta namen določi Gruzija ter o tem obvesti Evropsko komisijo in Sodišče, priloži odločbi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločbe.

(b)     Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke opravljene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z gruzijskim pravom, tako da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.

(c)     Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Zadevna sodišča Gruzije pa so pristojna za odločanje o pritožbah v zvezi z nepravilnim izvajanjem izvršb.

5.       Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izdajo organi, ki jih je imenovala gruzijska vlada. Izvršba se izvede v skladu z gruzijskim procesnim pravom. Zakonitost odločbe o izvršbi zadevnega organa EU presoja Sodišče Evropske unije.

6.       Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi, ki spada na področje uporabe tega poglavja, so izvršljive pod enakimi pogoji.

ČLEN 401

Zaupnost

Informacije, ki so bile poslane ali zbrane v kakršni koli obliki v skladu s tem poglavjem, so poslovna skrivnost in so zavarovane na enak način, kakor so zavarovane podobne informacije z zakonodajo Gruzije, ter z ustreznimi določbami, ki veljajo za institucije EU. Takšne informacije se ne smejo sporočati drugim osebam, razen tistim v institucijah EU, državah članicah ali v Gruziji, katerih funkcija zahteva poznavanje teh informacij, niti se ne smejo uporabljati v druge namene, razen za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov pogodbenic.

ČLEN 402

Usklajevanje zakonodaje

Gruzija bo svojo zakonodajo uskladila s pravnimi akti EU in mednarodnimi instrumenti iz Priloge XXIV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

NASLOV VIII

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

INSTITUCIONALNI OKVIR

ČLEN 403

Politični dialog med pogodbenicama, tudi o vprašanjih v zvezi s sektorskim sodelovanjem, lahko poteka na vseh ravneh. Redni politični dialog na visoki ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s členom 401, in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic na ministrski ravni ob soglasju pogodbenic.

Pridružitveni svet

ČLEN 404

1.       Ustanovi se Pridružitveni svet. Ta nadzira in spremlja uporabo in izvajanje tega sporazuma ter redno pregleduje delovanje tega sporazuma v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

2.       Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine. Pridružitveni svet se lahko sestaja v vseh potrebnih sestavah, o katerih se pogodbenici dogovorita soglasno.

3.       Poleg nadziranja in spremljanja uporabe in izvajanja tega sporazuma Pridružitveni svet prouči kakršna koli pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, in kakršna koli druga dvostranska ali mednarodna vprašanja v skupnem interesu.

ČLEN 405

1.       Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Gruzije na drugi.

2.       Pridružitveni svet sprejme svoj poslovnik.

3.       Pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Gruzije.

4.       Po potrebi in v medsebojnem soglasju lahko pri delu Pridružitvenega sveta kot opazovalci sodelujejo tudi predstavniki drugih organov.

ČLEN 406

1.       Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v okviru področja uporabe tega sporazuma. Take odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z ukrepi posebnih organov, vzpostavljenih s tem sporazumom, v skladu z določbami tega sporazuma za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko daje tudi priporočila. Odločitve in priporočila sprejme v soglasju s pogodbenicama, in sicer po dokončanju posameznih notranjih postopkov pogodbenic, kot je ustrezno.

2.       V skladu s ciljem postopnega usklajevanja gruzijske zakonodaje z zakonodajo EU iz tega sporazuma ima Pridružitveni svet vlogo foruma za izmenjavo informacij o določenih zakonodajnih aktih Evropske unije in Gruzije, tako aktih v pripravi kot tudi veljavnih aktih, in o ukrepih za izvajanje, izvrševanje in zagotavljanje skladnosti.

3.       V skladu z odstavkom 1 tega člena lahko Pridružitveni svet posodobi ali spremeni priloge k temu sporazumu brez poseganja v določbe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Pridružitveni odbor

ČLEN 407

1.       Ustanovi se Pridružitveni odbor. Pridružitvenemu svetu pomaga pri opravljanju njegovih nalog in dolžnosti.

2.       Pridružitveni odbor sestavljajo predstavniki pogodbenic in sicer načeloma na ravni višjih državnih uradnikov.

3.       Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik EU in predstavnik Gruzije.

ČLEN 408

1.       Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora, katerega odgovornosti vključujejo pripravo srečanj Pridružitvenega sveta. Pridružitveni odbor se sestane vsaj enkrat letno ter kadar se pogodbenici strinjata, da to zahtevajo okoliščine.

2.       Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

3.       Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum, in na področjih, za katera je Pridružitveni svet nanj prenesel pooblastila, ter kot določa člen 406(1) tega sporazuma. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Pridružitveni odbor odločitve sprejema s soglasjem obeh pogodbenic ob upoštevanju ustreznih notranjih postopkov.

4.       Pridružitveni odbor se sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Pridružitveni odbor se v tej sestavi sestane vsaj enkrat letno.

ČLEN 409

Posebni odbori, pododbori in organi

1.       Pridružitvenemu odboru pomagajo pododbori, ustanovljeni v skladu s tem sporazumom.

2.       Pridružitveni svet se lahko odloči za ustanovitev morebitnega drugega posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, potrebnega za izvajanje tega sporazuma, in določi njegovo sestavo, naloge in delovanje. Poleg tega lahko tovrstni posebni odbori in organi razpravljajo o kateri koli zadevi, za katero štejejo, da je relevantna, ne da bi to vplivalo na katere koli posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.       Pridružitveni odbor lahko tudi ustanovi pododbore, tudi za pregled napredka, doseženega v okviru rednega dialoga iz naslova V (Gospodarsko sodelovanje) in naslova VI (Druge politike sodelovanja) tega sporazuma.

4.       Pododbori so pristojni za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum. O svojih dejavnostih redno poročajo Pridružitvenemu odboru, kakor je potrebno.

5.       Pododbori, ustanovljeni v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pravočasno vnaprej obveščajo Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, o datumih in dnevnih redih svojih sestankov. O svojih dejavnostih poročajo na vsakem rednem sestanku Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi.

6.       Obstoj katerega koli pododbora nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi katero koli vprašanje predstavila neposredno Pridružitvenemu odboru, vključno s tem odborom v trgovinski sestavi.

Pridružitveni parlamentarni odbor

ČLEN 410

1.       Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum, v katerem se sestajajo člani Evropskega parlamenta in gruzijskega parlamenta ter si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

2.       Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani gruzijskega parlamenta na drugi.

3.       Pridružitveni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik.

4.       Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik gruzijskega parlamenta v skladu z določbami njegovega poslovnika.

ČLEN 411

1.       Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Pridružitveni Svet Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru zahtevane informacije zagotovi.

2.       Pridružitveni parlamentarni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3.       Pridružitveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

4.       Pridružitveni parlamentarni odbor lahko ustanovi pridružitvene parlamentarne pododbore.

Platforma civilne družbe

ČLEN 412

1.       Pogodbenici prav tako spodbujata redna srečanja predstavnikov njunih civilnih družb, da jih obveščata o izvajanju tega sporazuma in zbirata njihove predloge za njegovo izvajanje.

2.       Ustanovi se platforma civilne družbe med EU in Gruzijo. Sestavljajo jo predstavniki civilne družbe na strani EU, vključno s člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ter predstavniki civilne družbe na strani Gruzije, vključno s predstavniki nacionalne platforme pri forumu za civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva, deluje pa kot forum za njihova srečanja in izmenjavo mnenj. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sama.

3.       Platforma civilne družbe sprejme svoj poslovnik.

4.       Platformi civilne družbe izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik gruzijske civilne družbe v skladu z določbami njenega poslovnika.

ČLEN 413

1.       Platforma civilne družbe se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

2.       Platforma civilne družbe lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

3.       Pridružitveni odbor in Pridružitveni parlamentarni odbor organizirata redne stike s predstavniki platforme civilne družbe, da prejmeta njena stališča glede uresničevanja ciljev tega sporazuma.

POGLAVJE 2

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

ČLEN 414

Dostop do sodišč in upravnih organov

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov, da tam lahko branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

ČLEN 415

Varnostne izjeme

Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta katere koli ukrepe:

(a)     ki se jima zdijo potrebni za preprečitev razkritja informacij, ki je v nasprotju z njunimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b)     ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c)     za katere menita, da so bistveni za njuno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki sta jih prevzeli z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

ČLEN 416

Nediskriminacija

1.       Na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in brez vpliva na posebne določbe tega sporazuma:

(a)     ureditve, ki jih Gruzija uporablja v razmerju do EU ali njenih držav članic, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

(b)     ureditve, ki jih EU ali njene države članice uporabljajo v razmerju do Gruzije, ne smejo povzročati diskriminacije med gruzijskimi državljani, družbami ali podjetji.

2.       Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju glede kraja prebivališča.

ČLEN 417

Postopno usklajevanje

Gruzija bo svojo zakonodajo postopoma uskladila z zakonodajo EU iz prilog k temu sporazumu na podlagi zavez iz tega sporazuma ter v skladu z določbami navedenih prilog. Ta določba ne posega v nobena posebna načela in obveznosti o usklajevanju na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

ČLEN 418

Dinamično usklajevanje

V skladu s ciljem postopnega usklajevanja gruzijske zakonodaje s pravom EU bo Pridružitveni svet redno pregledoval in posodabljal priloge k temu sporazumu, tudi zato, da bodo odražale razvoj prava EU in veljavnih standardov, določenih v mednarodnih instrumentih, ki jih pogodbenici štejeta za relevantne, in po zaključku ustreznih notranjih postopkov pogodbenic, kakor je primerno. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

ČLEN 419

Spremljanje usklajevanja

1.       Spremljanje pomeni stalno ocenjevanje napredka pri izvajanju in izvrševanju ukrepov, zajetih v tem sporazumu.

2.       Spremljanje zajema oceno EU glede usklajevanja gruzijskega prava s pravom EU, kot je določeno v tem sporazumu, vključno z vidiki izvajanja in izvrševanja. Te ocene lahko izvede EU sama na lastno pobudo, kot določa naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, v dogovoru z Gruzijo ali pa jih pogodbenici izvedeta skupaj. Za olajšanje procesa ocenjevanja Gruzija poroča EU o napredku pri usklajevanju, po potrebi pred koncem prehodnih obdobij, določenih v tem sporazumu, v povezavi s pravnimi akti EU. Pri poročanju in procesu ocenjevanja, vključno z načinom in pogostostjo ocenjevanj, se upoštevajo posebni postopki, opredeljeni v tem sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma.

3.       Spremljanje lahko vključuje misije na kraju samem, pri katerih po potrebi sodelujejo institucije, organi in agencije EU, nevladni organi, nadzorni organi, neodvisni strokovnjaki in drugi.

4.       O rezultatih dejavnosti spremljanja, vključno z ocenjevanjem usklajevanja iz odstavka 2 tega člena, razpravljajo vsi ustrezni organi, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma. Taki organi lahko sprejemajo skupna priporočila, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu.

5.       Če pogodbenici soglašata, da so bili potrebni ukrepi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma izvedeni in se uveljavljajo, Pridružitveni svet na podlagi pooblastil, ki se nanj prenesejo s členoma 406 in 408 tega sporazuma, odloči o nadaljnjem odpiranju trga, če je to določeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

6.       Za skupna priporočila iz odstavka 4 tega člena, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu, ali v primerih, ko je priprava takih priporočil neuspešna, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Za odločitve, ki jih sprejme ustrezen institucionalni organ, ali v primerih, ko je sprejetje takih odločitev neuspešno, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

ČLEN 420

Izpolnjevanje obveznosti

1.       Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2.       Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi katerih koli zadev v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma v dobri veri in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3.       Pogodbenici naslovita na Pridružitveni svet vsak spor glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri v skladu s členom 421 tega sporazuma. Pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujoče odločitve.

ČLEN 421

Reševanje sporov

1.       Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri, vsaka od pogodbenic predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu svetu uradno zahtevo za rešitev spora. Izjemoma spore glede razlage, izvajanja ali uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v dobri veri ureja izključno poglavje 14 (Reševanje sporov) navedenega naslova.

2.       Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora, tako da v okviru Pridružitvenega sveta in drugih ustreznih organov iz členov 407 in 409 tega sporazuma, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.       Pogodbenici Pridružitvenemu svetu in drugim ustreznim organom zagotovita vse informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

4.       Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Pridružitvenega sveta. Spor se šteje za rešen, ko Pridružitveni svet sprejme zavezujočo odločitev za rešitev zadeve, kot je določeno v odstavku 3 člena 420 tega sporazuma, ali spor razglasi za končan. Posvetovanja glede spora lahko potekajo tudi na katerem koli srečanju Pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega ustreznega organa, ustanovljenega na podlagi členov 407 in 409 tega sporazuma, kot se dogovorita pogodbenici ali na zahtevo katere koli od pogodbenic. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

5.       Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo zaupne.

ČLEN 422

Ustrezni ukrepi v primeru neizpolnjevanja obveznosti

1.       Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe, če zadeva ni rešena v treh mesecih od dne uradnega obvestila o uradni zahtevi za rešitev spora v skladu s členom 421 tega sporazuma in če pogodbenica, ki je vložila pritožbo, še naprej šteje, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma. Pogodbenici se lahko sporazumno odpovesta trimesečnemu obdobju za posvetovanja, to pa se ne uporablja tudi v izjemnih primerih iz odstavka 3 tega člena.

2.       Pri izbiri ustreznih ukrepov imajo prednost tisti, ki kar najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Razen v primerih, opisanih v odstavku 3 tega člena, taki ukrepi ne smejo vključevati ukinitve kakršnih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami tega sporazuma iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). O ukrepih, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti Pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo v skladu s členom 420(2) tega sporazuma ter se zanje uporabi reševanje sporov v skladu s členom 420(3) in členom 421 tega sporazuma.

3.       Izjeme iz odstavkov 1 in 2 tega člena se nanašajo na:

(a)     odpoved tega sporazuma, ki ni sankcionirana s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(b)     kršitev katerih koli bistvenih elementov tega sporazuma, navedenih v členu 2 naslova I (Splošna načela) tega sporazuma, s strani druge pogodbenice.

Razmerje do drugih sporazumov

ČLEN 423

1.       Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi, ki je bil podpisan v Luxembourgu 22. aprila 1996 in je začel veljati 1. julija 1999 se razveljavi.

2.       Ta sporazum nadomesti sporazum iz odstavka 1. Sklicevanja nanj v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3.       Ta sporazum nadomešča Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, ki je bil podpisan 14. julija 2011 v Bruslju in je začel veljati 1. aprila 2012.

ČLEN 424

1.       Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo ekvivalentne pravice za fizične in pravne osebe, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujočimi za eno ali več držav članic na eni strani in Gruzijo na drugi strani.

2.       Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, se štejejo kot del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in kot del skupnega institucionalnega okvira.

ČLEN 425

1.       Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki posebni sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

2.       Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, na noben način ne vplivajo na pooblastila držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Gruzijo ali po potrebi sklenejo nove sporazume o sodelovanju z Gruzijo.

ČLEN 426

Priloge in protokoli

Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del.

ČLEN 427

Veljavnost

1.       Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.

2.       Vsaka od pogodbenic lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takega uradnega obvestila.

ČLEN 428

Opredelitev pogodbenic

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni EU ali njene države članice ali EU in njene države članice, v okviru njihovih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter, kjer je primerno, Euratom, v okviru njegovih pristojnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

ČLEN 429

Ozemlje uporabe

1.       Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na ozemlju Gruzije na drugi strani.

2.       Ta sporazum ali njegov naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) se za gruzijski regiji Abhazija in Tskhinvali / Južna Osetija, nad katerima gruzijska vlada ne izvaja nadzora, začneta uporabljati, ko Gruzija zagotovi celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) na svojem celotnem ozemlju.

3.       Pridružitveni svet sprejme sklep, ko je zagotovljeno celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) na celotnem ozemlju Gruzije.

4.       Če ena od pogodbenic meni, da celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) v gruzijskih regijah iz odstavka 2 tega člena ni več zagotovljeno, lahko od Pridružitvenega sveta zahteva, da prouči nadaljnjo uporabo tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) za zadevni regiji. Pridružitveni svet prouči razmere in v treh mesecih od zahtevka sprejme odločitev glede nadaljnje uporabe tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). Če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve v treh mesecih od zahtevka, se uporaba tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) glede zadevnih regij začasno prekine, dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve.

5.       Odločitve Pridružitvenega sveta na podlagi tega člena glede uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se nanašajo na celoten navedeni naslov in ne le na njegov del.

ČLEN 430

Depozitar Sporazuma

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretariat Sveta Evropske unije.

ČLEN 431

Začetek veljavnosti in začasna uporaba

1.       Ta sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2.       Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3.       Ne glede na odstavek 2 tega člena, Unija in Gruzija soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati v delu, ki ga je določila Unija, kot je določeno v odstavku 4 tega člena, ter v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo.

4.       Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega je depozitar tega sporazuma prejel:

(a)     obvestilo Unije o zaključku postopkov, potrebnih za ta namen, z navedbo delov tega sporazuma, ki se uporabljajo začasno, ter

(b)     listino o ratifikaciji, ki jo je Gruzija deponirala v skladu z lastnimi postopki in veljavno zakonodajo.

5.       Za namene zadevnih določb tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in protokoli, se v skladu z odstavkom 3 tega člena kakršno koli sklicevanje na „datum začetka veljavnosti tega sporazuma“ razume kot „datum, s katerim se ta sporazum začasno uporablja“.

6.       Če določbe sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi, ki je bil podpisan 22. aprila 1996 v Luxembourgu in je začel veljati 1. julija 1999, niso zajete v začasno uporabo tega sporazuma, se v obdobju začasne uporabe uporabljajo še naprej.

7.       Vsaka od pogodbenic lahko pisno obvesti depozitarja tega sporazuma, da namerava prekiniti začasno uporabo tega sporazuma. Prenehanje začasne uporabe začne veljati šest mesecev po tem, ko je depozitar tega sporazuma prejel obvestilo.

ČLEN 432

Verodostojna besedila

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in gruzijskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so v ta namen pravilno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V … dne …

ZA KRALJEVINO BELGIJO

ZA REPUBLIKO BOLGARIJO

ZA ČEŠKO REPUBLIKO

ZA KRALJEVINO DANSKO

ZA ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO

ZA REPUBLIKO ESTONIJO

ZA IRSKO

ZA HELENSKO REPUBLIKO

ZA KRALJEVINO ŠPANIJO

ZA FRANCOSKO REPUBLIKO

ZA REPUBLIKO HRVAŠKO

ZA ITALIJANSKO REPUBLIKO

ZA REPUBLIKO CIPER

ZA REPUBLIKO LATVIJO

ZA REPUBLIKO LITVO

ZA VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG

ZA MADŽARSKO

ZA REPUBLIKO MALTO

ZA KRALJEVINO NIZOZEMSKO

ZA REPUBLIKO AVSTRIJO

ZA REPUBLIKO POLJSKO

ZA PORTUGALSKO REPUBLIKO

ZA ROMUNIJO

ZA REPUBLIKO SLOVENIJO

ZA SLOVAŠKO REPUBLIKO

ZA REPUBLIKO FINSKO

ZA KRALJEVINO ŠVEDSKO

ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA

ZA EVROPSKO UNIJO

ZA EVROPSKO SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO

ZA GRUZIJO

[1]        V tem sporazumu „blago“ pomeni izdelke, kot se ta izraz razume v GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače. Blago, ki spada na področje uporabe Sporazuma STO o kmetijstvu in na katero se to poglavje sklicuje, so „kmetijski proizvodi“ ali „proizvodi“.

[2]        Konvencija o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987.

[3]        Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za druge pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti iz posebnih obveznosti.

[4]        Zaradi večje gotovosti navedeno ozemlje vključuje izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas, kakor sta opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

[5]        Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja moč, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

[6]        Zaradi večje gotovosti predelava jedrskih materialov zajema vse dejavnosti, vključene v ISIC Rev. 3.1, oznaka 2330;

[7]        Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Gruziji ali državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko Gruzije ali države članice EU, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Gruziji ali državi članici EU.

[8]        Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Gruzijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora;

[9]        Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

[10]       Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

[11]       Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Gruziji ali državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko Gruzije ali države članice EU, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Gruziji ali državi članici EU.

[12]       Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Gruzijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

[13]       Navedba „ki ni neprofitna organizacija“ velja le za Belgijo, Češko republiko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo.

[14]       Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. V Češki republiki, Nemčiji, Španiji, Franciji, Madžarski in Avstriji mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

[15]       Združeno kraljestvo: kategorija prodajalcev poslovnih storitev se prizna samo za prodajalce storitev.

[16]       Te izkušnje so bile pridobljene po tem, ko je postala polnoletna v skladu z veljavno domačo zakonodajo.

[17]       kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi na njenem ozemlju.

[18]       Kadar diploma ali kvalifikacija nista bili pridobljeni v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

[19]       Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

[20]       CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu ZN, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

[21]       Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

[22]       Gruzija določbe iz tega pododdelka izvede v roku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

[23]       Za namene tega pododdelka se izraz „obveščen“ razlaga v skladu z domačim pravom vsake pogodbenice.

[24]       Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki: (a) veljajo za nerezidenčne podjetnike in ponudnike storitev ob priznavanju dejstva, da se davčna obveznost nerezidentov ugotavlja glede na obdavčljive izdelke, ki izvirajo z ozemlja pogodbenice ali se tam nahajajo; (b) veljajo za nerezidente, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov na ozemlju pogodbenice; (c) veljajo za nerezidente ali rezidente, da se prepreči izogibanje davkom ali davčna utaja, vključno z ukrepi za usklajevanje; (d) veljajo za uporabnike storitev, ki se opravljajo na ozemlju druge pogodbenice ali z njega, da se zagotovi uvedba ali pobiranje davkov od takih uporabnikov iz virov na ozemlju pogodbenice; (e) ločujejo med podjetniki in ponudniki storitev, ki so predmet davka na po vsem svetu obdavčljivo blago, ter drugimi podjetniki in ponudniki storitev ob priznavanju razlike v naravi davčne osnove med njimi ali (f) določajo, dodelijo ali razdelijo prihodek, dobiček, zaslužek, izgubo, odbitek ali dobropis posameznikov rezidentov ali podružnic ali med povezanimi posamezniki ali podružnicami iste osebe, tako da se ohrani davčna osnova pogodbenice. Davčni izrazi ali pojmi v točki (f) te določbe in v tej opombi so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi oziroma ustreznimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz domačega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

[25]       Pojem „zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami“ se razlaga v skladu s Pojasnjevalno opombo Evropske komisije CC/2004/33 z dne 18. junija 2004.

[26]       Kadar se zakonodaja Unije, v zvezi s katero poteka proces usklajevanja iz tega poglavja, sklicuje na objavo v Uradnem listu Evropske unije, se pričakuje, da bo taka objava v Gruziji uradno objavljena.

[27]       V tem poglavju „posnetek“ pomeni posnetek zvoka ali slike ali njunih nadomestkov, ki jih je mogoče zaznati, reproducirati ali predvajati z ustrezno napravo.

[28]       Izraz „navedba“ pomeni zlasti kakršno koli uporabo proizvodov iz tarifne številke 20.09 harmoniziranega sistema, čeprav samo kolikor se nanašajo na vina iz tarifne številke 22.04, aromatizirana vina iz tarifne številke 22.05 in žgane pijače iz tarifne številke 22.08 navedenega sistema.

[29]       Za namene tega člena lahko pogodbenica vzorec ali model, ki ima individualno naravo, obravnava kot originalnega.

[30]       Ta člen ne posega v vladni predpis Gruzije št. 188 z dne 22. oktobra 2009 o pripravi seznama držav in relevantnih organov, upravičenih do poenostavljenega režima registracije zdravil v Gruziji. Seznam iz navedenega predpisa se nanaša na naslednje države/organe: EMA – Evropska agencija za zdravila, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Japonska, Koreja, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo, ZDA.

[31]       Za namene tega oddelka pojem „pravice intelektualne lastnine“ obsega vsaj naslednje pravice: avtorske pravice in njim sorodne pravice, sui generis pravico izdelovalca zbirke podatkov, pravice ustvarjalca topografij polprevodniškega izdelka, pravice iz blagovne znamke, pravice iz vzorca ali modela, pravice iz patenta (vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov), geografske označbe, pravice iz uporabnega modela, žlahtniteljske pravice, trgovska imena, kolikor so po zadevnem domačem pravu zaščitena kot izključne pravice.

[32]       Za izvajanje tega poglavja s strani Gruzije se ta člen uporablja le, če in ko bo Gruzija postala pogodbenica Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter kolikor se posebne določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, uporabljajo za Gruzijo.

[33]       Kakor je navedeno v priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o dobrem upravljanju, CM/Rec(2007)7 z dne 20. junija 2007.

[34]       Pojem dela v tem poglavju vključuje vprašanja, relevantna za strateške cilje MOD, ki izražajo agendo za dostojno delo, sprejeto v okviru deklaracije Mednarodne organizacije dela o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008.

PRILOGA I

SVOBODA, VARNOST IN PRAVICA

Vsaka pogodbenica v okviru izvajanja tega ali drugih sporazumov zagotovi z zakoni določeno raven varstva podatkov, ki ustreza vsaj ravni iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki je bila podpisana 28. januarja 1981 (ETS št. 108), in Dodatnega protokola h Konvenciji o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov, ki je bil podpisan 8. novembra 2001 (ETS št. 181). Vsaka pogodbenica po potrebi upošteva Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju. 

________________

PRILOGA II

ODPRAVA CARIN

________________

PRILOGA II-A

IZDELKI, ZA KATERE VELJAJO LETNE BREZCARINSKE KVOTE (UNIJA)

Oznaka KN 2012 || Poimenovanje izdelkov || Količina (v tonah)

07032000 || Česen, svež ali ohlajen || 220

________________

PRILOGA II-B

IZDELKI, ZA KATERE VELJAJO VHODNE CENE[1],

oproščeni ad valorem elementa uvozne dajatve (UNIJA)

Oznaka KN 2012 || Poimenovanje izdelkov

07020000 || Paradižnik, svež ali ohlajen

07070005 || Kumarice, sveže ali ohlajene

07099100 || Okrogle artičoke, sveže ali ohlajene

07099310 || Bučke, sveže ali ohlajene

08051020 || Sladke pomaranče, sveže

08052010 || Klementine

08052030 || Monrealke in mandarine satsuma

08052050 || Mandarine in mandarine wilking

08052070 || Tangerine

08052090 || Tangelo, ortanique, malaquina in podobni hibridi agrumov (razen klementin, monrealk, mandarin satsuma, mandarin, mandarin wilking in tangerin)

08055010 || Limone (Citrus limon, Citrus limonum)

08061010 || Namizno grozdje, sveže

08081080 || Jabolka, sveža (razen jabolk za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra)

08083090 || Hruške, sveže (razen hrušk za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra)

08091000 || Marelice, sveže

08092100 || Višnje (Prunus cerasus), sveže

08092900 || Češnje (razen višenj), sveže

08093010 || Nektarine, sveže

08093090 || Breskve (razen nekaterin), sveže

08094005 || Slive, sveže

20096110 || Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 30 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)

20096919 || Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)

20096951 || Koncentrirani grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67  pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)

20096959 || Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67  pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki je koncentriran ali vsebuje dodan alkohol)

22043092 || Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola) |

22043094 || Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

22043096 || Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

22043098 || Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

________________

PRILOGA II-C

IZDELKI, ZA KATERE VELJA MEHANIZEM ZA PREPREČEVANJE IZOGIBANJA (UNIJA)

Kategorija izdelka || Oznaka KN 2012 || Poimenovanje izdelkov || Sprožitvena količina (v tonah)

Kmetijski proizvodi

1 Goveje, prašičje in ovčje meso || 02011000 || Trupi ali polovice, goveji, sveži ali ohlajeni || 4 400

02012020 || „Kompenzirane“ četrti, goveje, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02012030 || Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti, goveje, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02012050 || Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti, goveje, s kostjo, sveže ali ohlajene ||

02012090 || Kosi goved s kostmi, sveži ali ohlajeni (razen trupov in polovic, „kompenziranih“ četrti, sprednjih in zadnjih četrti) ||

02013000 || Meso, goveje, sveže ali ohlajeno, brez kosti ||

02021000 || Trupi in polovice, goveji, zamrznjeni ||

02022010 || „Kompenzirane“ četrti, goveje, s kostmi, zamrznjene ||

02022030 || Nerazkosane ali razkosane sprednje četrti, goveje, s kostmi, zamrznjene ||

|| 02022050 || Nerazkosane ali razkosane zadnje četrti, goveje, s kostmi, zamrznjene ||

02022090 || Kosi goved s kostmi, zamrznjeni (razen trupov in polovic, „kompenziranih“ četrti, sprednjih in zadnjih četrti) ||

02023010 || Sprednje četrti, goveje, brez kosti, zamrznjene, cele ali razkosane v največ pet kosov, vsaka četrt v enem bloku; „kompenzirane“ četrti v dveh blokih, od katerih eden vsebuje sprednjo četrt, celo ali razkosano v največ pet kosov, drugi del pa zadnjo četrt, razen fileja v enem kosu ||

02023050 || Vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta, goveji, brez kosti ||

|| 02023090 || Goveje meso, brez kosti, zamrznjeno (razen sprednjih četrti, celih ali razkosanih v največ pet kosov, vsaka sprednja četrt v enem bloku; „kompenzirane“ četrti v dveh blokih, od katerih eden vsebuje sprednjo četrt, celo ali razkosano v največ pet kosov, drugi del pa zadnjo četrt, razen fileja v enem kosu, vrata, plečeta, plečne bržole in prsi s spodnjim delom plečeta) ||

|| 02031110 || Trupi in polovice domačih prašičev, sveži ali ohlajeni ||

02031211 || Šunka in njeni kosi domačih prašičev, s kostmi, sveži ali ohlajeni ||

02031219 || Plečeta in njihovi kosi domačih prašičev, s kostmi, sveži ali ohlajeni ||

02031911 || Prednji deli in njihovi kosi domačih prašičev, sveži ali ohlajeni ||

02031913 || Hrbet in njegovi kosi domačih prašičev, sveži ali ohlajeni ||

02031915 || Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene ||

02031955 || Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov) ||

02031959 || Meso domačih prašičev, s kostmi, sveže ali ohlajeno (razen trupov in polovic, šunke, plečet in njihovih kosov ter prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov) ||

02032110 || Trupi in polovice domačih prašičev, zamrznjeni ||

|| 02032211 || Šunka in njeni kosi domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeni ||

02032219 || Plečeta in njihovi kosi domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeni ||

02032911 || Prednji deli in njihovi kosi domačih prašičev, zamrznjeni ||

02032913 || Hrbet in njihovi kosi domačih prašičev, s kostmi, zamrznjeni ||

02032915 || Prsi s potrebušino in njihovi kosi domačih prašičev, sveže ali ohlajene ||

02032955 || Meso domačih prašičev, brez kosti, sveže ali ohlajeno (razen prsi s potrebušino in njihovih kosov) ||

02032959 || Meso domačih prašičev, zamrznjeno, s kostmi (razen trupov in polovic, šunke, plečet in njihovih kosov ter prednjih delov, hrbta, prsi s potrebušino in njihovih kosov) ||

02042250 || Ovčje noge, sveže ali ohlajene ||

|| 02042290 || Ovčji kosi, brez kosti, sveži ali ohlajeni, s kostmi (razen trupi in polovice, skrajšane sprednje četrti, zarebrnice in/ali fileji ter noge) ||

02042300 || Kosi brez kosti, ovčji, sveži ali ohlajeni ||

02044230 || Zarebrnice in/ali fileji, ovčji, zamrznjeni ||

02044250 || Ovčje noge, zamrznjene ||

02044290 || Kosi s kostmi, ovčji, zamrznjeni (razen trupi in polovice, skrajšane sprednje četrti, zarebrnice in/ali fileji ter noge) ||

02044310 || Zamrznjeno meso, ovčje, brez kosti, zamrznjeno ||

02044390 || Meso, ovčje, brez kosti, zamrznjeno (razen jagnječje) ||

2 Perutninsko meso || 02071130 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“ || 550

02071190 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „83 % in 70 % piščanci“) ||

|| 02071210 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „70 % piščanci“ ||

|| 02071290 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „65 % piščanci“, ter druge oblike kokoši in petelinov, nerazrezani na kose (razen „70 % piščanci“) ||

02071310 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni ||

02071320 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni ||

02071330 || Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveža ali ohlajena ||

02071350 || Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02071360 || Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02071399 || Užitni klavnični proizvodi kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, sveži ali ohlajeni (razen jeter) ||

|| 02071410 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni ||

02071420 || Kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni ||

02071430 || Cela krila, z ali brez vršičkov, od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjena ||

02071450 || Prsi in kosi prs od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene ||

02071460 || Noge in kosi nog od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, s kostmi, zamrznjene ||

02071499 || Užitni klavnični proizvodi od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, zamrznjeni (razen jeter) ||

02072410 || Purani, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“ ||

02072490 || Purani, sveži ali ohlajeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „73 % purani“, ter druge oblike svežih ali ohlajenih puranov, nerazrezani na kose (razen „80 % purani“) ||

02072510 || Purani, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“ ||

|| 02072590 || Purani, zamrznjeni, oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „73 % purani“, ter druge oblike puranov, nerazrezani na kose (razen „80 % purani“) ||

02072610 || Purani, razrezani na kose, brez kosti, sveži ali ohlajeni ||

02072620 || Purani, razrezani na polovice ali četrti, sveži ali ohlajeni ||

02072630 || Cela krila, z ali brez vršičkov, puranov, sveža ali ohlajena ||

02072650 || Prsi in kosi prs puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02072660 || Krače in kosi krač puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02072670 || Noge in kosi nog puranov, s kostmi, sveže ali ohlajene (razen krač) ||

|| 02072680 || Purani, razrezani na kose, s kostmi, sveži ali ohlajeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi) ||

02072699 || Užitni klavnični proizvodi puranov, sveži ali ohlajeni (razen jeter) ||

02072710 || Purani, razrezani na kose, brez kosti, zamrznjeni ||

02072720 || Purani, razrezani na polovice ali četrti, zamrznjeni ||

02072730 || Cela krila, z ali brez vršičkov, puranov, zamrznjena ||

02072750 || Prsi in kosi prs puranov, s kostmi, zamrznjene ||

02072760 || Krače in kosi krač puranov, s kostmi, zamrznjene ||

02072770 || Noge in kosi nog puranov, s kostmi, zamrznjene (razen krač) ||

|| 02072780 || Purani, razrezani na kose, s kostmi, zamrznjeni (razen polovice ali četrti, cela krila, z vršički ali brez, hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril ter prsi, noge in njihovi kosi) ||

02072799 || Užitni klavnični proizvodi puranov, zamrznjeni (razen jeter) ||

02074130 || Race, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“ ||

02074180 || Race, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom ||

02074230 || Race, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“ ||

02074280 || Race, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom ||

|| 02074410 || Race, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene ||

02074421 || Race, razrezane na polovice ali četrti, sveže ali ohlajene ||

|| 02074431 || Cela krila rac, sveža ali ohlajena ||

02074441 || Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril rac, sveži ali ohlajeni ||

02074451 || Prsi in kosi prs rac, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02074461 || Noge in kosi nog rac, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02074471 || Račji paletoji, s kostmi, sveži ali ohlajeni ||

02074481 || Race, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu ||

02074499 || Užitni klavnični proizvodi rac, sveži ali ohlajeni (razen jeter) ||

02074510 || Race, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene ||

02074521 || Race, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene ||

02074531 || Cela krila rac, zamrznjena ||

02074541 || Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril rac, zamrznjeni ||

|| 02074551 || Prsi in kosi prs rac, s kostmi, zamrznjene ||

02074561 || Noge in kosi nog rac, s kostmi, zamrznjene ||

02074581 || Race, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu ||

02074599 || Užitni klavnični proizvodi rac, zamrznjeni (razen jeter) ||

02075110 || Gosi, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“ ||

02075190 || Gosi, sveže ali ohlajene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom ||

02075290 || Gosi, zamrznjene, nerazrezane na kose, oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom ||

02075410 || Gosi, razrezane na kose, brez kosti, sveže ali ohlajene ||

02075421 || Gosi, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene ||

02075431 || Cela krila gosi, sveža ali ohlajena ||

|| 02075441 || Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril gosi, sveži ali ohlajeni ||

02075451 || Prsi in kosi prs gosi, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02075461 || Noge in kosi nog gosi, s kostmi, sveže ali ohlajene ||

02075471 || Gosji paletoji, s kostmi, sveži ali ohlajeni ||

02075481 || Gosi, razrezane na kose, s kostmi, sveže ali ohlajene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu ||

02075499 || Užitni klavnični proizvodi gosi, sveži ali ohlajeni (razen jeter) ||

02075510 || Gosi, razrezane na kose, brez kosti, zamrznjene ||

02075521 || Pegatke, razrezane na polovice ali četrti, zamrznjene ||

02075531 || Cela krila gosi, zamrznjena ||

02075541 || Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril gosi, zamrznjeni ||

02075551 || Prsi in kosi prs gosi, s kostmi, zamrznjene ||

02075561 || Noge in kosi nog gosi, s kostmi, zamrznjene ||

|| 02075581 || Gosi, razrezane na kose, s kostmi, zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu ||

02075599 || Užitni klavnični proizvodi gosi, zamrznjeni (razen jeter) ||

02076005 || Pegatke, sveže, ohlajene ali zamrznjene, nerazrezane na kose ||

02076010 || Pegatke, razrezane na kose, brez kosti, sveže, ohlajene ali zamrznjene ||

02076031 || Cela krila pegatk, sveža, ohlajena ali zamrznjena ||

02076041 || Hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril pegatk, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni ||

02076051 || Prsi in kosi prs pegatk, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene ||

02076061 || Noge in kosi nog pegatk, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene ||

02076081 || Pegatke, razrezane na kose, s kostmi, sveže, ohlajene ali zamrznjene, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu ||

|| 02076099 || Užitni klavnični proizvodi pegatk, sveži ali ohlajeni (razen jeter) ||

16023111 || Proizvodi, ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa) ||

|| 16023119 || Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavnični proizvodi iz „perutninskega mesa“ puranov, ki vsebujejo >= 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen, tistih ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa) ||

16023180 || Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavnični proizvodi iz puranov, ki vsebujejo < 57 mas. % „brez kosti“ iz perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa) ||

16023211 || Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter) ||

|| 16023219 || Kuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa) ||

16023230 || Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus, ki vsebujejo >= 25 %, vendar < 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter in ekstraktov iz mesa) ||

16023290 || Pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus (razen tistih, ki vsebujejo  >= 25 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov, mesa ali klavničnih proizvodov iz puranov ali pegatk, klobas in podobnih proizvodov iz mesa, popolnoma homogeniziranih proizvodov, pripravljenih za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v embalaži z neto maso do vključno 250 g, proizvodov iz jeter ter ekstraktov in sokov iz mesa) ||

|| 16023921 || Nekuhani, pripravljeni ali konzervirani proizvodi iz mesa ali klavničnih proizvodov rac, gosi, pegatk, ki vsebujejo >= 57 % perutninskega mesa ali klavničnih proizvodov (razen klobas in podobnih proizvodov iz mesa ter proizvodov iz jeter) ||

3 Mlečni proizvodi || 04021011 || Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg || 1 650

04021019 || Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki ne vsebujeta dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg ||

04021091 || Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju <= 2,5 kg ||

04021099 || Mleko in smetana, v trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe <= 1,5 mas. %, ki vsebujeta dodan sladkor, v izvirnem pakiranju > 2,5 kg ||

04051011 || Naravno maslo z vsebnostjo maščob  >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. %, v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg  (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo„ghee“) ||

|| 04051019 || Naravno maslo z vsebnostjo maščob  >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen v izvirnem pakiranju z neto vsebino <= 1 kg ter dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“) ||

04051030 || Rekombinirano maslo z vsebnostjo maščob   >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“) ||

04051050 || Sirotkino maslo z vsebnostjo maščob   >= 80 mas. %, vendar <= 85 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“) ||

04051090 || Maslo z vsebnostjo maščob   > 85 mas. %, vendar <= 95 mas. % (razen dehidrirano maslo ali prečiščeno poltekoče maslo „ghee“) ||

4 Jajca v lupini || 04072100 || Sveža jajca kokoši vrste Gallus domesticus, v lupini(razen oplojena jajca za valitev) || 6 600[2]

04072910 || Sveža perutninska jajca, v lupini (razen jajca kokoši vrste Gallus domesticus in oplojena jajca za valitev) ||

04079010 || Perutninska jajca, v lupini, konzervirana ali kuhana ||

5 Jajca in albumini || 04081180 || Rumenjaki, sušeni, za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih || 330

04081981 || Rumenjaki, tekoči, primerni za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih ||

|| 04081989 || Rumenjaki (razen tekočih rumenjakov), zamrznjeni ali kako drugače konzervirani, primerni za človeško prehrano, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih (razen sušeni) ||

04089180 || Sušena ptičja jajca brez lupine, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, primerna za človeško prehrano (razen jajčnih rumenjakov) ||

04089980 || Ptičja jajca brez lupine, sveža, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, primerna za človeško prehrano (razen sušena ptičja jajca in jajčni rumenjaki) ||

35021190 || Jajčni albumin, posušen „na primer v lističih, kosmičih, prahu“, primeren za človeško prehrano ||

35021990 || Jajčni albumin, primeren za človeško prehrano (razen posušen (v lističih, kosmičih, kristalih, prahu) ||

|| 35022091 || Mlečni albumin „laktoalbumin“, vključno koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas. % beljakovin sirotke, računano v suhi snovi, primeren za človeško prehrano, posušen (v lističih, kosmičih, prahu) ||

|| 35022099 || Mlečni albumin „laktoalbumin“, vključno koncentrati dveh ali več beljakovin sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas. % beljakovin sirotke, računano v suhi snovi, primeren za človeško prehrano (razen posušen (v lističih, kosmičih, kristalih, prahu) ||

6 Gobe || 07115100 || Gobe iz rodu Agaricus, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerne za takojšnjo prehrano || 220

20031020 || Gobe iz rodu Agaricus, začasno pripravljene drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, popolnoma termično obdelane ||

20031030 || Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini (razen popolnoma termično obdelanih gob ali začasno konzerviranih gob) ||

7 Žita || 10019190 || Seme pšenice za setev (razen trde pšenice, navadne pšenice in pire) || 200 000

10019900 || Pšenica in soržica (razen seme za setev in trda pšenica) ||

10039000 || Ječmen (razen seme za setev) ||

10041000 || Ovseno seme za setev ||

10049000 || Oves (razen seme za setev) ||

10059000 || Koruza (razen seme za setev) ||

11010015 || Moka iz navadne pšenice in pire ||

11010090 || Soržična moka ||

11022010 || Koruzna moka z vsebnostjo maščob <= 1,5 mas. % ||

11022090 || Koruzna moka z vsebnostjo maščob > 1,5 mas. % ||

11029010 || Ječmenova moka ||

11029090 || Žitna moka (razen pšenične, soržične, ržene, koruzne, riževe, ječmenove in ovsene moke) ||

11031190 || Drobljenec in zdrob iz navadne pšenice in pire ||

11031310 || Drobljenec in zdrob iz koruze, z vsebnostjo maščobe do <= 1,5 mas. % ||

|| 11031390 || Drobljenec in zdrob iz koruze, z vsebnostjo maščobe do > 1,5 mas. % ||

11031920 || Drobljenec in zdrob iz rži ali ječmena ||

11031990 || Drobljenec in zdrob iz žit (razen iz pšenice, ovsa, koruze, riža, rži in ječmena) ||

11032025 || Rženi ali ječmenovi peleti ||

11032040 || Koruzni peleti ||

11032060 || Pšenični peleti ||

11032090 || Žitni peleti (razen rženi, ječmenovi, oveni, koruzni, riževi in pšenični) ||

11041910 || Pšenična zrna, valjana ali v obliki kosmičev ||

11041950 || Koruzna zrna, valjana ali v obliki kosmičev ||

11041961 || Ječmenova zrna, valjana ||

11041969 || Ječmenova zrna, v obliki kosmičev ||

11042340 || Obdelana koruzna zrna, rezana ali drobljena; perlirana koruzna zrna ||

11042398 || Rezana, drobljena ali drugače obdelana koruzna zrna (razen valjana, v obliki kosmičev, oluščena, perlirana zrna ter peleti in moka) ||

|| 11042904 || Oluščena, rezana ali drobljena ječmenova zrna ||

11042905 || Perlirana ječmenova zrna ||

11042908 || Rezana, drobljena ali drugače obdelana ječmenova zrna (razen valjana, v obliki kosmičev, oluščena, perlirana zrna ter peleti in moka) ||

11042917 || Rezana, drobljena ali drugače obdelana žitna zrna (razen riža, ovsa, koruze in ječmena) ||

11042930 || Perlilrana žitna zrna (razen ječmena, ovsa, koruze ali riža) ||

11042951 || Žitna zrna, pšenična, obdelana le z drobljenjem ||

11042959 || Žitna zrna, obdelana le z drobljenjem (razen ječmenova, ovsena, koruzna, pšenična in ržena) ||

11042981 || Pšenična zrna, rezana, drobljena ali drugače obdelana (razen valjana, v obliki kosmičev, moke, peletov, oluščena, perlirana in obdelana le z drobljenjem) ||

|| 11042989 || Žitna zrna, rezana, drobljena ali drugače obdelana (razen ječmenova, ovsena, koruzna, pšenična in ržena ter valjana, v obliki kosmičev, moke, peletov, oluščena, obdelana le z drobljenjem ter delno in dobro brušen riž in lomljen riž) ||

|| 11043010 || Pšenični kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti ||

11043090 || Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti (razen pšenični) ||

8 Slad in pšenični gluten || 11071011 || Pšenični slad v obliki moke (razen pražen) || 330

11071019 || Pšenični slad (razen v obliki moke in pražen) ||

11071091 || Slad v obliki moke (razen pražen in pšenični) ||

11071099 || Slad (razen pražen, pšenični in v obliki moke) ||

11072000 || Pražen slad ||

11090000 || Pšenični gluten, osušen ali neosušen ||

9 Škrobi || 11081100 || Pšenični škrob || 550

11081200 || Koruzni škrob ||

11081300 || Krompirjev škrob ||

10 Sladkorji || 17011210 || Surovi sladkor iz sladkorne pese, za prečiščevanje (razen dodane snovi za aromatiziranje ali barvila) || 8 000

17011290 || Surovi sladkor iz sladkorne pese (razen za prečiščevanje  in dodane snovi za aromatiziranje ali barvila) ||

17019100 || Rafinirani sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila, v trdnem stanju ||

17019910 || Beli sladkor, ki v suhem stanju vsebuje >= 99,5 %  saharoze (razen aromatiziran ali obarvan) ||

|| 17019990 || Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese in kemično čista saharoza, v trdnem stanju (razen sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila, surovi sladkor in beli sladkor) ||

17022010 || Javorjev sladkor, v trdni obliki, aromatiziran ali obarvan ||

17023010 || Izoglukoza, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj < 20 mas. % fruktoze ||

17023050 || Glukoza „dekstroza“, v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj < 20 mas. % fruktoze (razen izoglukoza) ||

|| 17023090 || Glukoza v trdni obliki in glukozni sirup, ki ne vsebujeta dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil ter ne vsebujeta fruktoze ali ki v suhem stanju vsebuje manj < 20 mas. % fruktoze (razen izoglukoza ter glukoza „dekstroza“ v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega) ||

17024010 || Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje >= 20 mas. % in < 50 mas. %  fruktoze (razen invertni sladkor) ||

|| 17024090 || Glukoza v trdni obliki in glukozni sirup, ki ne vsebujeta dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki v suhem stanju vsebujeta >= 20 mas. % in < 50 mas. %  fruktoze (razen izoglukoza in invertni sladkor) ||

17026010 || Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje  > 50 mas. %  fruktoze (razen kemično čista fruktoza in invertni sladkor) ||

17026080 || Inulinski sirup, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoze, ki v suhem stanju vsebuje > 50 mas. %,  v prosti obliki ali obliki saharoze ||

17026095 || Fruktoza v trdni obliki in fruktozni sirup, ki ne vsebujeta dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil, ki v suhem stanju vsebujeta > 50 mas. %  fruktoze (razen izoglukoza, inulinski sirup, kemično čista fruktoza in invertni sladkor) ||

17029030 || Izoglukoza v trdni obliki, ki v suhem stanju vsebuje  50 mas. %  fruktoze, pridobljena iz polimerov glukoze ||

|| 17029050 || Maltodekstrin v trdni obliki in maltodekstrinski sirup (razen aromatiziran ali obarvan) ||

17029071 || Sladkor in melase, karamelizirani, ki v suhem stanju vsebujejo >= 50 mas. %  saharoze ||

17029075 || Sladkor in melase, karamelizirani, ki v suhem stanju vsebujejo < 50 mas. %  saharoze, v obliki prahu, aglomerirani ali neaglomerirani ||

17029079 || Sladkor in melase, karamelizirani, ki v suhem stanju vsebujejo < 50 mas. %  saharoze (razen sladkor in melase v obliki prahu, aglomerirani ali neaglomerirani) ||

17029080 || Inulinski sirup, neposredno pridobljen s hidrolizo inulina ali oligofruktoze, ki v suhem stanju vsebuje >= 10 mas. %, vendar <= 50 mas. %, v prosti obliki ali obliki saharoze ||

17029095 || Sladkorji v trdni obliki, razen invertni sladkor ter sladkor in mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil (razen sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, kemično čista saharoza in maltoza, laktoza, javorjev sladkor, glukoza, fruktoza, maltodekstrin in maltodekstrinski sirupi, izoglukoza, inulinski sirup in karamel) ||

|| 21069030 || Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi ||

21069055 || Aromatizirani ali obarvani glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi ||

21069059 || Aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi (razen izoglukoza, laktoza, glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi) ||

11 Otrobi in drugi ostanki || 23021010 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi koruze, v obliki peletov ali ne, z vsebnostjo škroba <= 35% || 2 200

23021090 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi koruze, v obliki peletov ali ne, z vsebnostjo škroba > 35% ||

23023010 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi pšenice, v obliki peletov ali ne, z vsebnostjo škroba <= 28 mas. %, in pri katerih del, ki preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ne presega 10 mas. % ali, alternativno, del, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. % ||

|| 23023090 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi pšenice, v obliki peletov ali ne (razen tistih z vsebnostjo škroba <= 28 mas. %, če vsaj <= 10 % preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ali če >10 %, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. %) ||

23024010 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, v obliki peletov ali ne, z vsebnostjo škroba <= 28 mas. %, in pri katerih del <= 10 % preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ali če >10 %, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. % (razen otrobi in drugi ostanki koruze, riža ali pšenice) ||

|| 23024090 || Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit, v obliki peletov ali ne (razen tistih iz koruze, riža in pšenice ter tistih z vsebnostjo škroba <= 28 mas. %, če vsaj <= 10 % preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ali če >10 %, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali >= 1,5 mas. %) ||

23031011 || Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze, z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod, z > 40 mas. % (razen zgoščene tekočine za namakanje) ||

Aroživilski proizvodi in izdelki

12 Sladka koruza || 07104000 || Sladka koruza (termično neobdelana ali termično obdelana s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjena || 1 500

07119030 || Sladka koruza, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo prehrano ||

|| 20019030 || Sladka koruza „Zea Mays var. Saccharata“, pripravljena ali konzervirana v kisu ali ocetni kislini ||

20049010 || Sladka koruza „Zea Mays var. Saccharata“, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjena ||

20058000 || Sladka koruza „Zea Mays var. Saccharata“, pripravljena ali konzervirana drugače kot v kisu ali ocetni kislini (razen zamrznjena) ||

13  Predelani sladkor || 13022010 || Pektinske snovi, pektinati in pektati, suhi, v prahu || 6 000

13022090 || Pektinske snovi, pektinati in pektati, tekoči ||

17025000 || Kemično čista fruktoza, v trdni obliki ||

17029010 || Kemično čista maltoza, v trdni obliki ||

17049099 || Paste, marcipan, nugat in drugi sladkorni proizvodi, ki ne vsebujejo kakava (razen žvečilni gumi, bela čokolada, pastile za grlo in bonboni proti kašlju, gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov, kuhani sladkorni izdelki, karamele (toffee) in podobni bonboni, stisnjene tablete in paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju >=1 kg) ||

|| 18061030 || Kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor, ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % saharoze, vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza, ali izoglukoze, izražene kot saharoza ||

18061090 || Kakavov prah, ki vsebuje dodan sladkor, ki vsebuje >= 80 % saharoze, vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza, ali izoglukoze, izražene kot saharoza ||

18062095 || Čokolada in drugi prehrambeni proizvodi, ki vsebujejo kakav, v blokih, ploščah ali palicah, mase > 2 kg, ali v obliki tekočine, paste, prahu, granul ali podobnih oblikah, v razsutem stanju ali v izvirnih pakiranjih z maso nad 2 kg, ki vsebujejo 18 mas. % kakavovega masla (razen kakavov prah, preliv z okusom čokolade in čokoladno mleko v prahu) ||

|| 19019099 || Prehrambeni proizvodi iz moke, drobljenca, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo < 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ter prehrambeni proizvodi iz mleka, smetane, pinjenca, kislega mleka, kisle smetane, sirotke, jogurta, kefirja in podobnega blaga iz tarifnih številk od 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo <5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu (sladni ekstrakt in proizvodi za otroško hrano, pakirani v embalaži za prodajo na drobno, mešanice in testo za izdelovanje pekovskih proizvodov iz tarifne podštevilke 1901.90.91) ||

21011298 || Pripravki na osnovi kavi ||

21012098 || Pripravki na osnovi pravega čaja ali maté čaja ||

21069098 || Prehrambeni proizvodi, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo >= 1,5 mas. % mlečnih maščob, >= 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, >= 5 mas. % glukoze ali >= 5 mas. % škroba ||

33021029 || Preparati na osnovi aromatičnih snovi, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače, ki vsebujejo >= 1,5 mas. % mlečnih maščob, >= 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, >= 5 mas. % glukoze ali >= 5 mas. % škroba, za uporabo v industriji pijač (razen z dejansko vsebnostjo alkohola  > 0,5 vol. %) ||

14  Predelana žita || 19043000 || Bulgur pšenica, v obliki obdelanih zrn, dobljena s termično obdelavo trdnih pšeničnih zrn || 3 300

22071000 || Nedenaturirani etilni alkohol, z dejansko vsebnostjo alkohola >= 80 % ||

22072000 || Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola ||

22089091 || Nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola < 80 vol. %, v embalaži s prostornino  <= 2 l ||

22089099 || Nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola < 80 vol. %, v embalaži s prostornino  > 2 l ||

29054300 || Manitol ||

29054411 || D-glucitol „sorbitol“, v vodni raztopini, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola ||

29054419 || D-glucitol „sorbitol“, v vodni raztopini, (razen tisti, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola) ||

29054491 || D-glucitol „sorbitol“, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen v vodni raztopini) ||

|| 29054499 || D-glucitol „sorbitol“ (razen v vodni raztopini in tisti, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola) ||

35051010 || Dekstrini ||

|| 35051050 || Škrobi, esterificirani ali eterificirani (razen dekstrini) ||

35051090 || Modificirani škrobi (razen esterificirani škrobi, eterificirani škrobi in dekstrini) ||

35052030 || Lepila,  ki vsebujejo >= 25 mas. %, vendar < 55 mas. % škorbov ali drekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (razen tista, ki so pripravljena za prodajo na drobno in z neto vsebino <= 1 kg) ||

35052050 || Lepila,  ki vsebujejo >= 55 mas. %, vendar < 80 mas. % škorbov ali drekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (razen tista, ki so pripravljena za prodajo na drobno in z neto vsebino <= 1 kg) ||

35052090 || Lepila,  ki vsebujejo  >= 80 mas. % škorbov ali drekstrinov ali drugih modificiranih škrobov (razen tista, ki so pripravljena za prodajo na drobno in z neto vsebino <= 1 kg) ||

|| 38091010 || Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi, kot so sredstva za apreturo in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, na osnovi škrobnih snovi, ki vsebujejo >= 55 mas. % takih substanc ||

38091030 || Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi, kot so sredstva za apreturo in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, na osnovi škrobnih snovi, ki vsebujejo >= 55 mas. % do < 70% mas. % takih substanc ||

38091050 || Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi, kot so sredstva za apreturo in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, na osnovi škrobnih snovi, ki vsebujejo >= 70 mas. % do < 83 % mas. % takih substanc ||

|| 38091090 || Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi, kot so sredstva za apreturo in jedkanje, ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, na osnovi škrobnih snovi, ki vsebujejo >= 83 mas. % takih substanc ||

38246011 || Sorbitol, v vodni raztopini, ki vsebuje <= 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen D‑glucitol [sorbitol]) ||

38246019 || Sorbitol, v vodni raztopini, ki vsebuje > 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen D‑glucitol [sorbitol]) ||

38246091 || Sorbitol, ki vsebuje > 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen sorbitol v vodni raztopini in D‑glucitol [sorbitol]) ||

38246099 || Sorbitol, ki vsebuje > 2 mas. % D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola (razen sorbitol v vodni raztopini in D‑glucitol [sorbitol]) ||

15 Cigarete || 24021000 || Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak || 500

24022090 || Cigarete, ki vsebujejo tobak (razen tiste, ki vsebujejo nageljnove žbice) ||

________________

PRILOGA III

USKLAJEVANJE ZAKONODAJE

________________

PRILOGA III-A

SEZNAM SEKTORSKE ZAKONODAJE, KI JO JE TREBA USKLADITI

Spodnji seznam prikazuje prednostne naloge Gruzije v zvezi z usklajevanjem z direktivami EU na podlagi novega pristopa in globalnega pristopa, kakor so vključene v strategijo gruzijske vlade za standardizacijo, akreditacijo, ugotavljanje skladnosti, tehnične predpise in metrologijo ter programe o zakonodajni reformi in sprejetju tehničnih predpisov iz leta 2010.

1.       Direktiva 2000/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o žičniških napravah za prevoz oseb

Časovni razpored: usklajeno leta 2011

2.       Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/16/ES z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali

Časovni razpored: usklajeno leta 2011

3.       Direktiva 97/23/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo

Časovni razpored: med letom 2013

4.       Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva

Časovni razpored: med letom 2013

5.       Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami

Časovni razpored: med letom 2013

6.       Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/25/ES z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo

Časovni razpored: med letom 2013

7.       Direktiva Komisije 2008/43/ES z dne 4. aprila 2008 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in sledljivost eksplozivov za civilno uporabo v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

8.       Direktiva Evropskega Parlamenta in Sveta 94/9/ES z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah

Časovni razpored: v roku štirih let po začetku veljavnosti tega sporazuma

9.       Direktiva 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme

Časovni razpored: v roku štirih let po začetku veljavnosti tega sporazuma

10.     Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo in razveljavitvi Direktive 89/336/EGS

Časovni razpored: v roku osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma

11.     Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej

Časovni razpored: v roku osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma

12.     Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

13.     Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

14.     Direktiva Sveta 2009/142/ES z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

15.     Direktiva 2009/142/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 v zvezi z napravami na plinsko gorivo

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

16.     Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

17.     Direktiva 98/37/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o približevanju zakonov držav članic o strojih

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

18.     Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač

Časovni razpored: v roku pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma

19.     Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS

Časovni razpored: v roku osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma

20.     Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah

Časovni razpored: v roku osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma

21.     Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/22/ES z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih

Časovni razpored: v roku osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma

________________

PRILOGA III-B

OKVIRNI SEZNAM HORIZONTALNE ZAKONODAJE

Spodnji seznam navaja horizontalna „načela in prakse, ki so zapisane v ustreznem pravnem redu Unije“, iz člena 47(1) tega sporazuma. Ta seznam ni izčrpen in Gruziji daje smernice za usklajevanje horizontalnih ukrepov Unije.

1.         Sklep 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS

2.         Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93

3.         Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov

4.         Direktiva Sveta 80/181/EGS z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta

5.         Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji

6.         Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako

________________

Priloga IV

ZAJETI UKREPI

________________

PRILOGA IV-A

SANITARNI IN FITOSANITARNI UKREPI

Del 1

Ukrepi, ki se uporabljajo za glavne kategorije živih živali

I.                 Enoprsti kopitarji (vključno z zebrami), osli ali križanci navedenih vrst

II.               Govedo (vključno z Bubalus bubalis in Bison)

III.              Ovce in koze

IV.              Prašiči

V.               Perutnina (vključno s kokošmi, purani, pegatkami, racami in gosmi)

VI.              Ribe, žive

VII.            Raki

VIII            Mehkužci

IX.              Ikre in gamete živih rib

X.               Valilna jajca

XI.              Seme, jajčne celice, zarodki

XII.            Drugi sesalci

XIII.           Drugi ptiči

XIV.           Plazilci

XV.            Dvoživke

XVI.           Drugi vretenčarji

XVII.         čebele

Del 2

Ukrepi, ki se uporabljajo za proizvode živalskega izvora

I.       Glavne kategorije proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi

1.       Sveže meso domačih kopitarjev, perutnine in lagomorfov, gojene in prostoživeče divjadi, vključno z drobovino

2.       Mleto meso, mesni pripravki, mehansko izkoščeno meso, mesni proizvodi

3.       Žive školjke

4.       Ribiški proizvodi

5.       Surovo mleko, kolostrum, mlečni izdelki in proizvodi iz kolostruma

6.       Jajca in jajčni proizvodi

7.       Žabji kraki in polži

8.       Topljena živalska maščoba in ocvirki

9.       Obdelani želodci, mehurji in čreva

10.     Želatina, surovina za proizvodnjo želatine za prehrano ljudi

11.     Kolagen

12.     Med in čebelarski proizvodi

II.      Glavne kategorije proizvodov iz živalskih stranskih proizvodov

V klavnicah || Živalski stranski proizvodi za krmljenje kožuharjev

Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali

Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige

Sveže ali ohlajene kože kopitarjev

Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige

V mlekarnah || Mleko, mlečni izdelki in izdelki, pridobljeni iz mleka

Kolostrum in proizvodi iz kolostruma

V drugih obratih za zbiranje živalskih stranskih proizvodov in ravnanje z njimi (tj. nepredelani/neobdelani materiali) || Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige

Neobdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za pridobljene proizvode, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali

Obdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali

Sveže ali ohlajene kože kopitarjev

Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, proste afriške prašičje kuge

Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za druge vrste uporabe kakor za posamična krmila, organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal

|| Rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal

Želatina, ki ni namenjena za prehrano ljudi, za uporabo v fotografski industriji

Volna in dlake

Obdelano perje, deli peres in puh

V predelovalnih obratih || Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine

Proizvodi iz krvi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila

Obdelane kože kopitarjev

|| Obdelane kože prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev (21 dni)

Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso proste afriške prašičje kuge

Ribje olje za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige

Topljena maščoba za uporabo kot posamična krmila

Topljena maščoba za nekatere uporabe zunaj krmne verige za farmsko gojene živali

Želatina ali kolagen za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige

Hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige

Čebelarski stranski proizvodi, namenjeni izključno za uporabo v čebelarstvu

|| Maščobni derivati za uporabo zunaj krmne verige

Maščobni derivati za uporabo kot krmilo ali zunaj krmne verige

Jajčni proizvodi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila

V obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali (vključno z obrati, ki proizvajajo pasje žvečilke in aromatično drobovino) || Konzervirana hrana za hišne živali

Predelana hrana za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali

|| Pasje žvečilke

Surova hrana za hišne živali za neposredno prodajo

Aromatična drobovina za uporabo pri proizvodnji hrane za hišne živali

V obratih za izdelavo lovskih trofej || Obdelane lovske trofeje in drugi preparati ptic in kopitarjev, ki vsebujejo samo kosti, rogove, kopita, kremplje, rogovje, zobovje ali kože

|| Lovske trofeje ali drugi preparati ptic in kopitarjev iz celih delov, ki niso bili obdelani

V obratih ali objektih, ki proizvajajo vmesne proizvode || Vmesni proizvodi

Gnojila in sredstva za izboljšanje tal || Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine

Predelan gnoj, proizvodi, pridobljeni iz predelanega gnoja in gvana netopirjev

V skladiščih za pridobljene proizvode || Vsi pridobljeni proizvodi

III.    Povzročitelji bolezni

Del 3

Rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago

Rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago[3], ki so potencialni prenašalci škodljivih organizmov, lahko glede na svojo naravo ali zaradi predelave povzročijo tveganje za vnos ali razširitev škodljivih organizmov

Del 4

Ukrepi, ki se uporabljajo za živilske in krmne dodatke

Hrana:

1.       živilski dodatki (vsi živilski dodatki in barvila);

2.       pripomočki za predelavo;

3.       arome v živilih;

4.       živilski encimi;

Krma[4]:

5.       krmni dodatki;

6.       posamična krmila;

7.       krmna mešanica in hrana za hišne živali, razen če so zajeti v delu 2 (II);

8.       neželene snovi v krmilu.

________________

PRILOGA IV-B

Standardi dobrega počutja živali

Standardi dobrega počutja živali glede:

1.       omamljanja in zakola živali;

2.       prevoza živali in z njim povezanimi postopki;

3.       živali za rejo.

________________

PRILOGA IV-C

DRUGI UKREPI, ZAJETI V POGLAVJU 4 NASLOVA IV

1.       Kemikalije, ki izvirajo iz migracije snovi iz embalaže

2.       Sestavljeni proizvodi

3.       Gensko spremenjenimi organizmi (GSO)

4.       Hormoni za pospeševanje rasti, tireostatiki, nekateri hormoni in beta-agonisti

Gruzija uskladi svojo zakonodajo o GSO z zakonodajo Unije, ki je vključena v seznam zakonodaje, ki jo je treba uskladiti, kakor je določeno v členu 55(4) tega sporazuma.

________________

PRILOGA IV-D

UKREPI, KI SE VKLJUČIJO PO USKLADITVI ZAKONODAJE

1.       Kemikalije za dekontaminacijo hrane

2.       Kloni

3.       Obsevanje (ionizacija)

________________

PRILOGA V

SEZNAMI BOLEZNI ŽIVALI IN ŽIVALI IZ AKVAKULTURE, KI JIH JE TREBA PRIJAVITI, IN ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV, ZA KATERE SE LAHKO PRIZNA REGIONALNA NENAPADENOST

_________________

Priloga V-A

BOLEZNI ŽIVALI IN RIB, KI JIH JE TREBA PRIJAVITI, ZA KATERE JE PRIZNAN STATUS POGODBENIC IN ZA KATERE SE LAHKO SPREJMEJO SKLEPI O REGIONALIZIACIJI

1.       Slinavka in parkljevka

2.       Vezikularna bolezen prašičev

3.       Vezikularni stomatitis

4.       Afriška konjska kuga

5.       Afriška prašičja kuga

6.       Bolezen modrikastega jezika

7.       Patogena aviarna influenca

8.       Atipična kokošja kuga (AKK)

9.       Goveja kuga

10.     Klasična prašičja kuga

11.     Pljučna kuga govedi

12.     Goveja kuga (kuga drobnice)

13.     Osepnice ovac in koz

14.     Mrzlica doline Rift

15.     Vozličasti dermatitis

16.     Venezuelski encefalomielitis kopitarjev

17.     Smrkavost – maleus

18.     Spolna kuga konj – durina

19.     Tešinska bolezen prašičev

20.     Nalezljiva hematopoetska nekroza (IHN)

21.     Virusna hemoragična septikemija (VHS)

22.     Infekciozna anemija lososov (ISA)

23.     Bonamioza (Bonamia ostreae)

24.     Martelioza

_________________

Priloga V-B

PRIZNAVANJE STATUSA ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV, OBMOČIJ BREZ ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ALI VAROVANIH OBMOČIJ

A.      Priznavanje statusa škodljivih organizmov

Vsaka pogodbenica sestavi in predloži seznam reguliranih škodljivih organizmov, ki temelji na naslednjih načelih:

1.       škodljivi organizmi, za katere ni znano, da se pojavljajo v katerem koli delu območja;

2.       škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v katerem koli delu območja in so pod uradnim nadzorom;

3.       škodljivi organizmi, za katere je znano, da se pojavljajo v katerem koli delu območja, so pod uradnim nadzorom in za katere se vzpostavijo območja brez škodljivih organizmov ali varovana območja.

Vse spremembe na seznamu škodljivih organizmov je treba takoj sporočiti drugi pogodbenici, razen če to ni sporočeno zadevnim mednarodnim organizacijam.

B.      Priznavanje območij brez škodljivih organizmov in varovanih območij

Pogodbenici priznavata varovana območja in koncept varovanih območij brez škodljivih organizmov ter njihovo izvajanje v skladu z Mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

________________

PRILOGA VI

REGIONALIZACIJA ALI DOLOČANJE OBMOČIJ, OBMOČJA BREZ ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV IN VAROVANA OBMOČJA

A.      Bolezni živali in živali iz ribogojstva

1.       Bolezni živali

Podlaga za priznavanje statusa za živalske bolezni na ozemlju ali v regiji pogodbenice je Zoosanitarni kodeks Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) za kopenske živali.

Podlaga za sklepe o regionalizaciji za živalsko bolezen je Zoosanitarni kodeks OIE za kopenske živali.

2.       Bolezni živali iz ribogojstva

Podlaga za sklepe o regionalizaciji za bolezni živali iz ribogojstva je Kodeks OIE o zdravju vodnih živali.

B.      Škodljivi organizmi

Merila za oblikovanje območij brez škodljivih organizmov ali varovanih območij za nekatere škodljive organizme so v skladu z določbami:

–        Mednarodnega standarda FAO za fitosanitarne ukrepe št. 4 o „zahtevah za vzpostavitev območij brez škodljivih organizmov“ in ustreznimi opredelitvami Mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe ali

–        Člen 2(1)(h) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

C.      Merila za priznavanje posebnega statusa za živalske bolezni na ozemlju ali v regiji pogodbenice

1.       Kadar pogodbenica uvoznica meni, da je njeno ozemlje ali del njenega ozemlja prosto živalske bolezni, razen bolezni iz Priloge V-A k temu sporazumu, pogodbenici izvoznici predloži ustrezno dodatno dokumentacijo, ki navaja zlasti naslednja merila:

–        naravo bolezni in zgodovino njenega pojavljanja na njenem

–        ozemlju,

–        rezultate nadzornega testiranja na podlagi seroloških, mikrobioloških, patoloških ali epidemioloških preiskav ter dejstva, da je treba bolezen v skladu z zakonom priglasiti pristojnim organom,

–        obdobje, v katerem se je izvajal nadzor,

–        kjer je to ustrezno, obdobje, v katerem je bilo prepovedano cepljenje proti bolezni, in geografsko območje, ki ga je prepoved zadevala,

–        režim za preverjanje odsotnosti bolezni.

2.       Dodatna splošna ali posebna jamstva, ki jih lahko zahteva pogodbenica uvoznica, ne smejo presegati jamstev, ki jih pogodbenica uvoznica izvaja na domačem trgu.

3.       Pogodbenici se medsebojno obvestita o vseh spremembah meril iz odstavka 1 točke C te priloge, ki se nanašajo na bolezen. Dodatna jamstva, opredeljena v skladu z odstavkom 2 točke C te priloge, lahko zaradi take priglasitve Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe spremeni ali umakne.

________________

PRILOGA VII

ZAČASNA ODOBRITEV OBRATOV

Pogoji in določila za začasno odobritev obratov

1.       Začasna odobritev obratov pomeni, da pogodbenica uvoznica za namen uvoza začasno odobri obrate v pogodbenici izvoznici na podlagi ustreznih jamstev, ki jih zagotovi navedena pogodbenica, ne da bi pogodbenica uvoznica pred tem izvedla inšpekcije posameznih obratov v skladu z določbami odstavka 4 te priloge. Postopek in pogoji iz odstavka 4 te priloge se uporabijo za spreminjanje ali dopolnjevanje seznamov iz odstavka 2 te priloge, da se upoštevajo novi načini uporabe in prejeta jamstva. Preverjanje je lahko del postopka v skladu z določbami odstavka 4(d) samo v zvezi z izhodiščnim seznamom obratov.

2.       Začasna odobritev se na začetku uporablja za naslednje kategorije obratov:

2.1. Obrati za proizvode živalskega izvora, namenjene za prehrano ljudi:

–        klavnice za sveže meso domačih kopitarjev, perutnine in lagomorfov ter gojene divjadi (Priloga IV-A, del 1);

–        obrati za predelavo divjadi;

–        razsekovalnice;

–        obrati za mleto meso, mesne pripravke, mehansko izkoščeno meso in mesne proizvode;

–        centri za čiščenje in centri za razpošiljanje živih školjk;

–        Obrati za:

–        jajčne proizvode,

–        mlečne proizvode,

–        ribiške proizvode,

–        obdelane želodce, mehurje in čreva,

–        želatino in kolagen,

–        ribje olje;

–        predelovalna plovila;

–        zamrzovalna plovila.

2.2.    Odobreni ali registrirani obrati za proizvodnjo živalskih stranskih proizvodov in glavne kategorije proizvodov živalskega izvora za prehrano ljudi

Vrsta odobrenega ali registriranega obrata in objektov || Proizvod

Klavnice || Živalski stranski proizvodi za krmljenje kožuharjev

Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali

Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige

Sveže ali ohlajene kože kopitarjev

Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige

Mlekarne || Mleko, mlečni izdelki in izdelki, pridobljeni iz mleka

Kolostrum in proizvodi iz kolostruma

Drugi obrati za zbiranje živalskih stranskih proizvodov in ravnanje z njimi (tj. nepredelani/neobdelani materiali) || Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige

Neobdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za pridobljene proizvode, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali

|| Obdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali

Sveže ali ohlajene kože kopitarjev

Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, proste afriške prašičje kuge

Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za druge vrste uporabe kakor za posamična krmila, organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal

Rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal

Želatina, ki ni namenjena za prehrano ljudi, za uporabo v fotografski industriji

|| Volna in dlake

Obdelano perje, deli peres in puh

Predelovalni obrati || Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine

Proizvodi iz krvi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila

Obdelane kože kopitarjev

Obdelane kože prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev (21 dni)

Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso proste afriške prašičje kuge

Ribje olje za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige

Topljena maščoba za uporabo kot posamična krmila

|| Topljena maščoba za nekatere uporabe zunaj krmne verige za farmsko gojene živali

Želatina ali kolagen za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige

Hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige

Čebelarski stranski proizvodi, namenjeni izključno za uporabo v čebelarstvu

Maščobni derivati za uporabo zunaj krmne verige

Maščobni derivati za uporabo kot krmilo ali zunaj krmne verige

Jajčni proizvodi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila

Obrati za proizvodnjo hrane za hišne živali (vključno z obrati, ki proizvajajo pasje žvečilke in aromatično drobovino) || Konzervirana hrana za hišne živali

Predelana hrana za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali

Pasje žvečilke

Surova hrana za hišne živali za neposredno prodajo

Aromatična drobovina za uporabo pri proizvodnji hrane za hišne živali

Obrati za izdelavo lovskih trofej || Obdelane lovske trofeje in drugi preparati ptic in kopitarjev, ki vsebujejo samo kosti, rogove, kopita, kremplje, rogovje, zobovje ali kože

|| Lovske trofeje ali drugi preparati ptic in kopitarjev iz celih delov, ki niso bili obdelani

Obrati ali objekti, ki proizvajajo vmesne proizvode || Vmesni proizvodi

Gnojila in sredstva za izboljšanje tal || Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine

Predelan gnoj, proizvodi, pridobljeni iz predelanega gnoja in gvana netopirjev

Skladišča za pridobljene proizvode || Vsi pridobljeni proizvodi

3.       Pogodbenica uvoznica sestavi sezname začasno odobrenih obratov iz odstavkov 2.1 in 2.2 in poskrbi, da so dostopni javnosti.

4.       Pogoji in postopki za začasno odobritev:

(a)     če je pogodbenica uvoznica odobrila uvoz zadevnega živalskega proizvoda iz države izvoznice in so bili vzpostavljeni ustrezni uvozni pogoji in zahteve za izdajanje spričeval;

(b)     če je pristojni organ pogodbenice izvoznice pogodbenici uvoznici predložil zadovoljiva jamstva, da obrati na njegovem seznamu ali seznamih izpolnjujejo ustrezne zdravstvene zahteve pogodbenice uvoznice za obdelane izdelke in je uradno odobril obrate s seznamov za izvoz v pogodbenico uvoznico;

(c)     pristojni organ pogodbenice izvoznice mora imeti resnična pooblastila, da ob neizpolnjevanju jamstev začasno prekine vse dejavnosti izvoza v pogodbenico uvoznico iz obrata, za katerega je zagotovil jamstva;

(d)     preverjanje s strani pogodbenice uvoznice v skladu z določbami člena 62 tega sporazuma je lahko del postopka za začasno odobritev. To preverjanje zadeva sestavo in organiziranost pristojnega organa, odgovornega za odobritev obrata, ter pooblastila, ki jih ima ta pristojni organ na voljo, in jamstva, ki jih lahko zagotovi v zvezi z izvajanjem pravil pogodbenice uvoznice. To preverjanje lahko vključuje preglede na kraju samem določenega reprezentativnega števila obratov s seznama ali seznamov, ki jih predloži pogodbenica izvoznica, na kraju samem.

Ob upoštevanju specifične sestave in porazdelitve pristojnosti znotraj Evropske unije lahko tako preverjanje v Evropski uniji zadeva posamezne države članice;

(e)     na podlagi rezultatov preverjanja iz točke (d) tega odstavka lahko pogodbenica uvoznica spremeni obstoječi seznam obratov.

________________

Priloga VIII

POSTOPEK PRIZNAVANJA ENAKOVREDNOSTI

1.       Načela:

(a)     enakovrednost se lahko določi za posamezen ukrep ali skupino ukrepov ali sistem, povezan z določenim primarnim proizvodom ali kategorijami primarnih proizvodov ali obema;

(b)     če pogodbenica uvoznica pregleduje zahtevek za priznavanje enakovrednosti ukrepov v zvezi z določenim primarnim proizvodom pogodbenice izvoznice, to ne sme biti razlog za oviranje trgovine ali ustavitev tekočega uvoza zadevnega primarnega proizvoda iz pogodbenice izvoznice;

(c)     postopek priznavanja enakovrednosti je interaktiven proces med pogodbenico izvoznico in pogodbenico uvoznico. Ta postopek vključuje objektiven dokaz enakovrednosti posameznih ukrepov pogodbenice izvoznice in objektivno presojo enakovrednosti z namenom morebitnega priznavanja enakovrednosti v pogodbenici uvoznici;

(d)     končno priznavanje enakovrednosti ustreznih ukrepov pogodbenice izvoznice je v izključni pristojnosti pogodbenice uvoznice.

2.       Predpogoji:

(a)     uvrstitev na seznam je odvisna od zdravstvenega stanja ali stanja škodljivih organizmov, zakonodaje ter učinkovitosti sistema inšpekcij in nadzora, povezanega s primarnim proizvodom v pogodbenici izvoznici. V ta namen se upošteva zakonodaja v zadevnem sektorju in tudi sestava pristojnega organa države izvoznice, njena vodstvena hierarhija, pristojnosti, operativni postopki in viri ter učinkovitost pristojnih organov, kar zadeva inšpekcije in nadzorne sisteme, vključno s stopnjo izvrševanja v zvezi s primarnim proizvodom ter rednostjo in hitrostjo pri pošiljanju informacij pogodbenici uvoznici ob ugotovljenih tveganjih. Tako priznavanje je lahko utemeljeno z dokumentacijo, preverjanjem in dokumenti, poročili in informacijami, povezanimi s preteklimi izkušnjami, ter prej dokumentiranimi ocenami in preverjanjem.

(b)     pogodbenici začneta postopek priznavanja enakovrednosti v skladu s členom 57 tega sporazuma po uspešni zaključni uskladitvi ukrepa, skupine ukrepov ali sistemov, vključenih v seznam zakonodaje, ki jo je treba uskladiti, iz člena 55(4) tega sporazuma.

(c)     pogodbenica izvoznica postopek začne šele, ko pogodbenica uvoznica zanjo ne uporablja zaščitnih ukrepov za primarni proizvod.

3.       Postopek:

(a)     pogodbenica izvoznica začne postopek tako, da pogodbenici uvoznici predloži zahtevek za priznavanje enakovrednosti posameznega ukrepa ali skupine ukrepov ali sistema za primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov v sektorju ali podsektorju ali v obeh;

(b)     kadar je to primerno, ta zahtevek vključuje tudi zahtevek in potrebno dokumentacijo za odobritev s strani pogodbenice uvoznice na podlagi enakovrednosti kakšnega koli programa ali načrta pogodbenice izvoznice, ki ga pogodbenica uvoznica zahteva, in/ali statusa uskladitve v zvezi z ukrepi ali sistemi iz točke (a), kakor je določena v Prilogi XI tega sporazuma, kot pogoj za odobritev uvoza navedenega primarnega proizvoda ali kategorij primarnih proizvodov;

(c)     s tem zahtevkom pogodbenica izvoznica:

(i)      pojasni pomen navedenega primarnega proizvoda ali kategorij primarnih

proizvodov za trgovanje;

(ii)     izmed vseh ukrepov, izraženih v uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice, ki se uporabljajo za navedeni primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov, opredeli posamezne ukrepe, ki jih lahko izpolni;

(iii)    opredeli posamezne ukrepe, za katere zahteva enakovrednost, med vsemi ukrepi, izraženimi v uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice, ki se uporabljajo za navedeni primarni proizvod ali kategorije primarnih proizvodov;

(d)     v odgovor na ta zahtevek pogodbenica uvoznica pojasni skupni in posamični cilj in utemeljitve v ozadju svojih ukrepov, skupaj z opredelitvijo tveganja;

(e)     s tem pojasnilom pogodbenica uvoznica pogodbenico izvoznico obvesti o povezavi med svojimi domačimi ukrepi in izvoznimi pogoji za navedeni primarni proizvod ali kategorije primarnih proizvodov;

(f)      pogodbenica izvoznica pogodbenici uvoznici objektivno dokaže, da so opredeljeni ukrepi enakovredni z uvoznimi pogoji za navedeni primarni proizvod ali kategorijo primarnih proizvodov;

(g)     pogodbenica uvoznica objektivno oceni dokazilo pogodbenice izvoznice o enakovrednosti;

(h)     pogodbenica uvoznica sklene, ali je enakovrednost dosežena ali ne;

(i)      pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici predloži izčrpno pojasnilo in dodatne podatke za določitev enakovrednosti in svojo odločitev, če pogodbenica izvoznica to zahteva.

4.       Dokazilo pogodbenice izvoznice o enakovrednosti ukrepov in ocena pogodbenice uvoznice o tem dokazilu:

(a)     pogodbenica izvoznica objektivno dokaže enakovrednost za vsakega od opredeljenih ukrepov pogodbenice uvoznice, določenih v njenih uvoznih pogojih. Kadar je to ustrezno, se enakovrednost objektivno dokaže za vsak načrt ali program, ki ga pogodbenica uvoznica zahteva za odobritev uvoza (npr. program nadzora nad ostanki škodljivih snovi itd.);

(b)     objektiven dokaz in ocena v tem kontekstu naj temeljita, kolikor je to mogoče, na:

(i)      mednarodno priznanih standardih; in/ali

(ii)     standardih, ki temeljilo na ustreznih znanstvenih dokazih; in/ali

(iii)    oceni tveganja; in/ali

(iv)    dokumentih, poročilih in informacijah, povezani s preteklimi izkušnjami, ocenami in/ali

(v)     preverjanjih; ter

(vi)    pravnem statusu ali stopnji upravnega statusa ukrepov; ter

(vii)   stopnji izvajanja in izvrševanja, zlasti na podlagi:

–        ustreznih izsledkov v programih spremljanja in nadzora,

–        izsledkov inšpekcije pogodbenice izvoznice,

–        izsledkov analize s priznanimi analitskimi metodami,

–        izsledkov preverjanj in uvoznih pregledov v državi uvoznici,

–        učinkovitosti pristojnih organov države izvoznice ter

–        preteklih izkušenj.

5.       Sklep pogodbenice uvoznice

Postopek lahko vključuje inšpekcijski nadzor ali preverjanje.

Če pogodbenica uvoznica sprejme negativen sklep, pogodbenici izvoznici predloži podrobno in utemeljeno obrazložitev.

6.       Enakovrednost fitosanitarnih ukrepov v zvezi z rastlinami in rastlinskimi proizvodi temelji na pogojih iz člena 57(6) tega sporazuma.

_________________

Priloga IX

PREGLEDI OB UVOZU IN INŠPEKCIJSKE TAKSE

A.      Načela pregledov ob uvozu

Preglede ob uvozu sestavljajo pregledi dokumentacije, pregledi istovetnosti in fizični pregledi.

Kar zadeva živali in živalske izdelke, so fizični pregledi in njihova pogostost odvisni od stopnje tveganja, povezane s takim uvozom.

Pri izvajanju pregledov v zvezi z zdravjem rastlin pogodbenica uvoznica zagotovi, da se rastline, rastlinski proizvodi in drugo blago podrobno pregledajo na uradni osnovi, bodisi v celoti bodisi njihov reprezentativen vzorec, s čimer se zagotovi, da niso okužene s škodljivimi organizmi.

Če pregledi pokažejo neskladnost z ustreznimi standardi in/ali zahtevami, pogodbenica uvoznica sprejme ukrepe, sorazmerne z zadevnim tveganjem. Kadar je to mogoče, dobi uvoznik ali njegov predstavnik dostop do pošiljke in priložnost, da zagotovi vse pomembne informacije, s katerimi pogodbenici uvoznici pomaga pri končni odločitvi v zvezi s pošiljko. Takšna odločitev je sorazmerna s stopnjo tveganja, povezano s takim uvozom.

B.      Pogostost fizičnih pregledov

B.1.   Uvoz živali in živalskih izdelkov iz Gruzije v Evropsko unijo in iz Evropske unije v Gruzijo

Vrsta mejne kontrole || Pogostost

1. Pregledi dokumentacije || 100 %

2. Pregledi istovetnosti || 100 %

3. Fizični pregledi ||

Žive živali 100 % || 100 %

Proizvodi kategorije I Sveže meso, vključno s klavničnimi proizvodi, in proizvodi iz mesa govedi, ovac, koz, prašičev in kopitarjev, določenih v Direktivi Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih problemih za proizvodnjo in trženje svežega mesa, kakor je bila spremenjena Ribji proizvodi v hermetično zaprti posodi, ki jim omogoča stabilnost pri sobni temperaturi, sveže in zamrznjene ribe ter sušeni in/ali soljeni ribiški proizvodi Cela jajca Mast in topljene masti Živalska čreva Valilna jajca || 20 %

Proizvodi kategorije II Perutnina in proizvodi iz perutnine Zajčje meso, meso divjadi (prostoživeče/farmsko gojene) in njihovi proizvodi Mleko in mlečni izdelki za prehrano ljudi Jajčni proizvodi Predelane živalske beljakovine za prehrano ljudi (100 % za prvih šest pošiljk v nepakiranem stanju – Direktiva Sveta št. 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva, ki urejajo trgovino in uvoz v Skupnost za izdelke, ki niso predmet navedenih zahtev, določenih v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) Direktive Sveta 89/662/EGS, glede povzročiteljev bolezni pa v Direktivi Sveta 90/425/EGS, kakor je bila spremenjena) Drugi ribiški proizvodi, razen tistih, ki so navedeni v Odločbi Komisije 2006/766/EGS z dne 6. novembra 2006 o določitvi seznamov tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen uvoz školjk, iglokožcev, plaščarjev, morskih polžev in ribiških proizvodov (notificirano pod dokumentarno številko C(2006)5171), kakor je bila spremenjena Školjke Med || 50 %

Proizvodi kategorije III Seme Zarodki Gnoj Mleko in mlečni izdelki (ne za prehrano ljudi) Želatina Žabji kraki in polži Kosti in proizvodi iz kosti Kože Ščetine, volna, dlaka in perje Rogovi, proizvodi iz rogov, kopita in proizvodi iz kopit Čebelarski proizvodi Lovske trofeje Predelana hrana za hišne živali Surovine za proizvodnjo hrane za hišne živali Surovine, kri, proizvodi iz krvi, žleze in organi za farmacevtsko ali tehnično uporabo Seno in slama Povzročitelji bolezni Predelane živalske beljakovine (pakirane) || Najmanj 1 % Največ 10 %

Predelane živalske beljakovine, ne za prehrano ljudi (nepakirane) || 100 % za prvih šest pošiljk v nepakiranem stanju (točki 10 in 11 poglavja II Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi), kakor je bila spremenjena

B.2.   Uvoz neživalske hrane iz Gruzije v Evropsko unijo in iz Evropske unije v Gruzijo

— čili (Capsicum annuum), zdrobljen ali zmlet — ex 0904 20 90 — proizvodi iz čilija (curry) — 0910 91 05 — Curcuma longa (kurkuma) — 0910 30 00 (hrana — posušene začimbe) — rdeče palmovo olje — ex 1511 10 90 || 10 % za barvila sudan

B.3.   Uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga v Evropsko unijo ali Gruzijo

Za rastline, rastlinske proizvode in drugo blago iz dela B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES:

Pogodbenica uvoznica izvaja preglede, da preveri fitosanitarni status pošiljk.

Pogodbenici ocenita potrebnost pregledov ob uvozu v zvezi z zdravjem rastlin v dvostranski trgovini s primarnimi proizvodi iz zgornje priloge s poreklom iz držav nečlanic.

Za regulirane primarne proizvode, razen rastlin, rastlinske proizvode in drugo blago, določeno v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, se lahko določi zmanjšano število pregledov ob uvozu v zvezi z zdravjem rastlin.

_________________

Priloga X

CERTIFICIRANJE

A.      Načela certificiranja

Rastline in rastlinski proizvodi ter drugo blago

V zvezi s certificiranjem rastlin in rastlinskih proizvodov ter drugega blaga pristojni organi uporabljajo načela iz ustreznih Mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe.

Živali in živalski proizvodi:

1.       Pristojni organi pogodbenic zagotovijo, da uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, zadovoljivo poznajo veterinarsko zakonodajo, kar zadeva živali ali živalske proizvode, za katere je treba izdati spričevalo, in so na splošno obveščeni o pravilih za sestavljanje in izdajanje spričeval in po potrebi o značaju in obsegu poizvedb, testov ali pregledov, ki naj bi se izvedli pred izdajo spričeval.

2.       Uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, ne smejo potrditi podatkov, s katerimi niso seznanjeni ali ki jih ne morejo preveriti.

3.       Uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, ne smejo podpisovati praznih ali nepopolnih spričeval ali spričeval za živali ali živalske proizvode, ki jih niso pregledali ali ki niso več v njihovi pristojnosti. Kadar se spričevalo podpiše na podlagi drugega spričevala ali potrdila, mora imeti uradnik, pristojen za izdajo spričevala, pred podpisom na voljo navedeni dokument.

4.       Uradnik, pristojen za izdajo spričevala, lahko potrdi podatke:

(a)     ki jih je na podlagi odstavkov od 1,2 in 3 te priloge preverila druga oseba, ki jo je za to pooblastil pristojni organ in ki je delovala pod nazorom navedenega organa, če lahko uradnik, pristojen za izdajo spričeval, preveri točnost podatkov; ali

(b)     ki so bili pridobljeni v okviru programov spremljanja v povezavi z uradno priznanimi sistemi zagotavljanja kakovosti ali prek sistema epidemiološkega nadzora, kadar je to odobreno po zadevni veterinarski zakonodaji.

5.       Pristojni organi pogodbenic sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo integriteto certificiranja. Zlasti poskrbijo, da uradniki, pristojni za izdajanje spričeval, ki jih imenujejo:

(a)     imajo status, ki zagotavlja njihovo nepristranskost, in nimajo neposrednega komercialnega interesa za živali ali izdelke, za katere izdajajo spričevala, ali za obrate ali objekte, iz katerih ti izhajajo; ter

(b)     se v celoti zavedajo pomena vsebine vsakega spričevala, ki ga podpišejo.

6.       Spričevala so sestavljena tako, da se določeno spričevalo nanaša na določeno pošiljko v jeziku, ki ga razume uradnik, pristojen za izdajo spričevala, in vsaj v enem od uradnih jezikov pogodbenice uvoznice, kakor je opredeljeno v delu C te priloge.

7.       Vsak pristojni organ mora biti sposoben povezati spričevalo z ustreznim uradnikom, pristojnim za izdajanje spričeval, in zagotoviti, da je izvod vseh izdanih spričeval na voljo za obdobje, ki ga določi ta pristojni organ.

8.       Vsaka pogodbenica uvede preglede in nadzor, kakršni so potrebni za preprečevanje izdajanja ali uporabe lažnih ali zavajajočih spričeval, ki so dozdevno izdana za namene, določene v veterinarski zakonodaji.

9.       Brez poseganja v kakršne koli sodne postopke ali kazni pristojni organi izvajajo preiskave ali preglede in sprejemajo ustrezne ukrepe za kaznovanje vseh primerov lažnega ali zavajajočega izdajanja spričeval, na katere so opozorjeni. Med takimi ukrepi je lahko začasno suspendiranje uradnikov, ki so pristojni za izdajanje spričeval, do konca preiskave. Zlasti:

(a)     če se med pregledi ugotovi, da je uradnik, pristojen za izdajanje spričeval, zavestno izdal lažno spričevalo, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi v največji meri zagotovi, da zadevna oseba ne more ponoviti prekrška;

(b)     če se med pregledi ugotovi, da je posameznik ali podjetje goljufivo uporabilo ali spremenilo uradno spričevalo, pristojni organ sprejme vse potrebne ukrepe, s katerimi v največji meri zagotovi, da posameznik ali podjetje ne more ponoviti prekrška. Taki ukrepi lahko vključujejo zavrnitev izdaje uradnega spričevala zadevni osebi ali podjetju.

B.      Spričevalo iz člena 60(2)(a) tega sporazuma

Potrditev zdravstvene ustreznosti v spričevalu izraža status enakovrednosti zadevnega primarnega proizvoda. Potrditev zdravstvene ustreznosti navaja skladnost s proizvodnimi standardi pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne.

C.      Uradni jeziki za izdajanje spričeval

1.       Uvoz v Evropsko unijo

Za rastline, rastlinske proizvode in drugo blago:

Spričevala so sestavljena v jeziku, ki ga razume uradnik, pristojen za izdajo spričevala, in vsaj v enem od uradnih jezikov pogodbenice uvoznice.

Za živali in živalske proizvode:

Zdravstveno spričevalo mora biti sestavljeno v vsaj enem od uradnih jezikov namembne države članice EU in v enem od uradnih jezikov države članice EU, v kateri se izvaja pregled pri uvozu iz člena 63 tega sporazuma. Vendar lahko država članica EU pristane na uporabo uradnega jezika Unije, ki ni njen uradni jezik.

2.       Uvoz v Gruzijo

Zdravstveno spričevalo mora biti sestavljeno v gruzijščini in vsaj enem od uradnih jezikov države članice EU, ki izdaja spričevalo.

_________________

PRILOGA XI

USKLAJEVANJE ZAKONODAJE

________________

Priloga XI-A

NAČELA ZA OCENJEVANJE NAPREDKA V PROCESU USKLAJEVANJA ZA NAMEN PRIZNAVANJA ENAKOVREDNOSTI

Del I – Postopno usklajevanje

1.       SPLOŠNA PRAVILA

Gruzija postopoma uskladi svojo sanitarno in fitosanitarno zakonodajo ter zakonodajo s področja dobrega počutja živali z zadevno zakonodajo Unije na podlagi seznama zakonodaje, ki jo je treba uskladiti, iz navedenih področij. Ta seznam se razdeli na prednostna področja, ki so povezana z ukrepi, kakor je določeno v Prilogi IV tega sporazuma. V ta namen Gruzija opredeli svoja prednostna področja za trgovino.

Gruzija domače predpise uskladi s pravnim redom EU na enega od sledečih načinov:

(a)     izvaja in izvršuje zadevne predpise iz pravnega reda EU, tako da sprejme dodatne domače predpise ali postopke; oziroma

(b)     spremeni zadevne domače predpise ali postopke z namenom, da jih vključi v zadevne predpise pravnega reda EU.

V vsakem primeru Gruzija:

(a)     odpravi vse zakone in druge predpise ter vse druge ukrepe, ki niso v skladu z domačo zakonodajo, ki je bila usklajena.

(b)     zagotovi učinkovito izvajanje domače zakonodaje, ki je bila usklajena.

Gruzija takšno usklajevanje dokumentira v povezovalnih tabelah v skladu z modelom, v katerem zabeleži datum, na katerega začnejo veljati domači predpisi, in uradni list, v katerem so bila ta pravila objavljena. Model povezovalnie tabele za pripravo in ocenjevanje je določen v delu II te priloge. Če usklajevanje ni dokončano, ocenjevalci[5] pomanjkljivosti opišejo v stolpcu za pripombe.

Ne glede na opredeljeno prednostno področje Gruzija pripravi posebne povezovalne tabele, ki prikazujejo uskladitev za drugo splošno in specifično zakonodajo, vključno s splošnimi pravili v zvezi z naslednjim:

(a)     kontrolni sistemi:

–        domači trg,

–        uvoz;

(b)     zdravstveno varstvo živali in dobro počutje živali:

–       identifikacija in registracija živali ter registracija njihovega gibanja,

–       nadzorni ukrepi za bolezni živali,

–       domača trgovina z živimi živalmi, semenom, jajčnimi celicami in zarodki,

–       dobro počutje živali na kmetijah, med prevozom in zakolom;

(c)     varnost hrane:

–       dajanje na trg hrane in krmil,

–       označevanje, predstavitev in oglaševanje hrane, vključno z navedbami o hranilni vrednosti in zdravstvenimi trditvami,

–       nadzor nad ostanki,

–       posebna pravila za krmila;

(d)     stranski živalski proizvodi;

(e)     zdravje rastlin:

–       škodljivi organizmi,

–       fitofarmacevtska sredstva;

(f)      gensko spremenjenimi organizmi:

–       izpuščeni v okolje,

–       gensko spremenjena hrana in krmila.

Del II – Ocenjevanje

1.       Postopek in metoda

Zakonodaja Gruzije o zdravstvenem varstvu živali in rastlin ter dobrem počutju živali, zajeta v poglavju 4 (Sanitarni in fitosanitarni ukrepi) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se postopoma uskladi z ustrezno zakonodajo Unije in se učinkovito izvaja[6].

Povezovalne tabele se pripravijo v skladu z modelom iz točke (2) te priloge za vsak posamezen akt, ki je bil usklajen, in se predložijo v angleškem jeziku v pregled ocenjevalcem.

Če je rezultat ocenjevanja za posamezen ukrep, skupino ukrepov, sistem, ki se uporablja za sektor, podsektor, primarni proizvod ali skupino primarnih proizvodov pozitiven,  se uporabijo pogoji iz člena 57(4) tega sporazuma.

2.       Povezovalne tabele

2.1.    Pri pripravi povezovalnih tabel je treba upoštevati naslednje:

Akt EU je podlaga za pripravo povezovalne tabele. Zato se ob usklajevanju uporabi veljavna različica.  Posebna pozornost se nameni natančnemu prevodu v nacionalni jezik, saj lahko netočen prevod privede do napačnega razumevanja, zlasti če se nanaša na področje uporabe zakonodaje[7].

2.2.    Model povezovalne tabele

Povezovalna tabela

MED

Naslov akta EU, vključene zadnje spremembe:

IN

Naslov nacionalnega akta

(objavljen v         )

Datum objave:

Datum izvajanja:

Zakonodaja EU || Nacionalna zakonodaja || Opombe (iz Gruzije) || Pripombe ocenjevalcev

|| || ||

Legenda:

Akt EU: njegovi členi, odstavki, pododstavki itd. morajo biti navedeni s celim naslovom in sklicem[8] v levem stolpcu povezovalne tabele.

Nacionalna zakonodaja: določbe nacionalne zakonodaje, ki ustrezajo določbam Unije v levem stolpcu morajo biti navedene s celim imenom in sklicem. Njihova vsebina se podrobno opiše v drugem stolpcu.

Opombe iz Gruzije: v tem stolpcu Gruzija navede sklic ali druge določbe v zvezi s tem členom, odstavki, pododstavki itd., zlasti če besedilo določbe ni usklajeno. Če besedilo ni bilo usklajeno, se to obrazloži z ustrezno razlago.

Pripombe ocenjevalca: če ocenjevalci menijo, da uskladitev ni dosežena, svojo oceno utemeljijo in v tem stolpcu opišejo zadevne pomanjkljivosti.

________________

PRILOGA XI-B

SEZNAM ZAKONODAJE EU, KI JO MORA GRUZIJA USKLADITI

Seznam zakonodaje, ki jo je treba uskladiti, določen v členu 55(4) tega sporazuma, se predloži Gruziji v roku šestih mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma.

_________________

PRILOGA XII

STATUS ENAKOVREDNOSTI

________________

PRILOGA XIII

USKLAJEVANJE CARINSKE ZAKONODAJE

Carinska oznaka

Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti

Časovni razpored: uskladitev z določbami zgoraj navedene uredbe, razen členov 1 do 3, prva alinea člena 8(1), členi 18, 19, člen 94(1), členi 97, 113, člen 117(c), členi 129, 163 do 165, 174, 179, 209, 210, 211, člen 215(4), členi 472 do 253, se izvede v štirih leti od začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenici ponovno obravnavata uskladitev s členi 84, 130–136, ki se nanašajo na postopek predelave pod carinskim nadzorom, pred iztekom časovnega okvira za uskladitev, kakor je navedeno zgoraj. Uskladitev s členi 173, 221(3) in 236(2) se izvede na načelu prizadevanja po najboljših močeh.

Skupen tranzit in enotna upravna listina

Konvencija z dne 20. maja 1987 o poenostavitvi formalnosti pri blagovni menjavi

Konvencija z dne 20. maja 1987 o skupnem tranzitnem postopku

Časovni razpored: Uskladitev z določbami zgoraj navedenih konvencij, vključno z morebitnim pristopom Gruzije k tema konvencijama, se izvede v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Oprostitev plačila carine

Uredba Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti

Časovni razpored: uskladitev z naslovoma I in II zgoraj navedene uredbe se izvede v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Varstvo pravic intelektualne lastnine

Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003

Časovni okvir: uskladitev z določbami zgoraj navedene uredbe, razen člena 26, se izvede v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Obveznost uskladitve z Uredbo št. 608/2013 sama po sebi ne pomeni obveznosti za Gruzijo, da uporabi ukrepe, kadar pravica intelektualne lastnine ni zaščitena v skladu z njenimi materialnimi zakoni in predpisi o intelektualni lastnini.

________________

[1]        Glej Prilogo 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 927/2012 z dne 9. oktobra 2012 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi

[2]        132 milijonov kosov x 50 g = 6 600 t

[3]        Embalaža, transportna sredstva, vsebniki, zemlja in rastni substrat ter vsak drug organizem, predmet ali snov, v katerem se lahko prenašajo ali razširjajo škodljivi organizmi.

[4]        Samo živalski stranski proizvodi živali ali delov živali, za katere je bilo ugotovljeno, da so ustrezni za prehrano ljudi, se lahko uporabijo znotraj krmne verige za farmsko gojene živali.

[5]        Ocenjevalci so strokovnjaki, ki jih imenuje Evropska komisija.

[6]        Zato jo lahko podpirajo strokovnjaki držav članic EU ločeno ali v okviru programov za celovito vzpostavljanje institucij (twinning projekti, TAIEX, itd).

[7]        Za olajšanje procesa usklajevanja so na spletišču EUR-LEX na voljo prečiščene različice z nekaterih področij zakonodaje Unije pod:

          http://eur-lex.europa.eu/RECH_menu.do?ihmlang=sl.

[8]        Na primer, kot je navedeno na spletišču EUR-LEX pod: http://eur-lex.europa.eu/RECH_menu.do?ihmlang=sl.

PRILOGA XIV

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM; SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV; SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV; SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI

Unija

1.       Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem: Priloga XIV-A

2.       Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev: Priloga XIV-B

3.       Seznam pridržkov v zvezi s ključnim osebjem, diplomiranimi pripravniki in prodajalci poslovnih storitev: Priloga XIV-C

4.       Seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki: Priloga XIV-D

Gruzija

5.       Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem: Priloga XIV-E

6.       Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev: Priloga XIV-F

7.       Seznam pridržkov v zvezi s ključnim osebjem, diplomiranimi pripravniki in prodajalci poslovnih storitev: Priloga XIV-G

8.       Seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki: Priloga XIV-H

Za namene prilog XIV-A, XIV-B, XIV-C in XIV-D se uporabljajo naslednje kratice:

AT || Avstrija

BE || Belgija

BG || Bolgarija

CY || Ciper

CZ || Češka

DE || Nemčija

DK || Danska

EU || Evropska Unija z vsemi državami članicami

ES || Španija

EE || Estonija

FI || Finska

FR || Francija

EL || Grčija

HR || Hrvaška

HU || Madžarska

IE || Irska

IT || Italija

LV || Latvija

LT || Litva

LU || Luksemburg

MT || Malta

NL || Nizozemska

PL || Poljska

PT || Portugalska

RO || Romunija

SK || Slovaška republika

SI || Slovenija

SE || Švedska

UK || Združeno kraljestvo

Za namene prilog XIV-E, XIV-F, XIV-G in XIV-H se uporabljajo naslednje kratice:

GE || Gruzija

________________

PRILOGA XIV-A

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM (UNIJA)

1.       Na spodnjem seznamu so navedene gospodarske dejavnosti, za katere veljajo pridržki v zvezi z nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti s strani Unije v skladu s členom 79(2) tega sporazuma za gruzijske ustanove in podjetnike.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)     seznam horizontalnih pridržkov, ki veljajo za vse sektorje ali podsektorje;

(b)     seznam pridržkov, specifičnih za sektorje ali podsektorje, z navedbo zadevnega sektorja ali podsektorja skupaj z veljavnimi pridržki.

Pridržek, ki ustreza dejavnosti, ki ni liberalizirana (brez obvez), se izrazi na naslednji način: „Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi“.

Kadar pridržek iz točke (a) ali (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti iz člena 79(2) tega sporazuma v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

2.       Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

3.       Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

4.       V skladu s členom 79 tega sporazuma nediskriminatorne zahteve, kot so pravna oblika ali obveznost pridobitve licenc ali dovoljenj, ki se brez razlikovanja uporabljajo za vse ponudnike, ki delujejo na ozemlju, na podlagi državljanstva, stalnega bivališča ali enakovrednega merila, niso navedena v tej prilogi, saj vanje ta sporazum ne posega.

5.       Kadar Unija ohrani pridržke, ki kot pogoj za ponudbo storitev na njenem ozemlju zahtevajo, da ima ponudnik storitev državljanstvo, stalno prebivališče ali stalno prebiva na njenem ozemlju, se pridržek iz Priloge XIV-C k temu sporazumu, kolikor je to mogoče, uporablja kot pridržek glede ustanavljanja v skladu s to prilogo.

Horizontalni pridržki

Javne službe

EU: Gospodarske dejavnosti, ki se obravnavajo kot storitve javnih služb na nacionalni ali lokalni ravni, so lahko predmet javnih monopolov ali izključnih pravic, dodeljenih zasebnim subjektom[1].

Vrste ustanavljanja

EU: Obravnava, priznana hčerinskim družbam (gruzijskih družb), ustanovljenim v skladu z zakonodajo države članice, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji, ni razširjena na podružnice ali agencije, ki jih v državi članici ustanovijo gruzijske družbe.[2]

AT: Generalni direktorji podružnic pravnih oseb morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za upoštevanje avstrijskega zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji.

EE: Vsaj polovica članov upravnega odbora ima stalno prebivališče v EU.

FI: Tuja oseba, ki trguje kot zasebni podjetnik, in vsaj en partner v družbi z neomejeno odgovornostjo ali eden komplementar komanditne družbe morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Stalno prebivališče v EGP se zahteva v vseh sektorjih za vsaj enega rednega člana ali namestnika v svetu direktorjev in za generalnega direktorja; vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme. Če namerava gruzijska organizacija poslovati ali trgovati tako, da ustanovi podružnico na Finskem, se zahteva dovoljenje za promet.

HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pridobitev državne lastnine.

IT: Za opravljanje industrijskih, komercialnih in obrtnih dejavnosti se lahko zahteva dovoljenje za bivanje.

PL: Gruzijski podjetniki lahko sprejmejo in izvajajo gospodarske dejavnosti le v obliki komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe (v primeru pravnih storitev pa le v obliki registriranih družb ali komanditnih družb).

RO: Samostojni upravljavec ali predsednik upravnega odbora ter polovica skupnega števila upravljavcev gospodarskih družb so romunski državljani, razen če je v pogodbi družbe ali njenih statutih določeno drugače. Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov.

SE: Tuja družba, ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe ali posluje s posredovanjem trgovskega zastopnika, izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ki je registrirana na Švedskem in ima neodvisno vodstvo in ločeno knjigovodstvo. Generalni direktor podružnice in poddirektor, če je imenovan, morata imeti stalno prebivališče v EGP. Fizična oseba brez stalnega prebivališča v EGP, ki opravlja trgovinske posle na Švedskem, imenuje in registrira predstavnika s stalnim prebivališčem, ki je pristojen za poslovanje na Švedskem. Za poslovanje na Švedskem se vodi ločeno knjigovodstvo. Pristojni organ lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahtev glede ustanovitve podružnice in glede stalnega prebivališča. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni – ki jih izvaja družba ali fizična oseba s stalnim prebivališčem zunaj EGP – se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem.  Švedsko delniško družbo lahko ustanovi fizična oseba s stalnim prebivališčem v EGP, švedska pravna oseba ali pravna oseba, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države EGP in ima v EGP registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto. Partnerska družba je lahko ustanovitelj, samo če imajo vsi lastniki družb z neomejeno odgovornostjo stalno prebivališče v EGP. Ustanovitelji s stalnim prebivališčem zunaj EGP lahko za dovoljenje zaprosijo pristojni organ. V delniških družbah in zadružnih gospodarskih združenjih morajo vsaj polovica članov v svetu direktorjev, vsaj polovica namestnikov v svetu, generalni direktor, poddirektor, namestniki v svetu in vsaj ena oseba, pooblaščena za podpis družbe, če je imenovana, imeti stalno prebivališče v EGP. Pristojni organ lahko odobri izjeme od te zahteve. Če nihče od predstavnikov družbe nima stalnega prebivališča na Švedskem, mora svet imenovati in registrirati osebo s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pooblaščena za terjatve v imenu družbe. Za ustanavljanje vseh ostalih vrst pravnih oseb veljajo ustrezni pogoji.

SK: Gruzijska fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za opravljanje poslovne dejavnosti v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za bivanje na Slovaškem.

Naložbe

ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava v Španiji (to običajno vpliva ne samo na gospodarske interese, ampak tudi negospodarske interese države), ki se opravijo neposredno ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade.

BG: Tuji vlagatelji ne morejo sodelovati pri privatizaciji. Tuji vlagatelji in bolgarske pravne osebe z gruzijskim nadzornim deležem potrebujejo dovoljenje za:

(a)     iskanje, razvoj ali pridobivanje naravnih virov iz teritorialnega morja, epikontinentalnega pasu ali izključne ekonomske cone ter

(b)     pridobitev nadzorne kapitalske udeležbe v družbah, ki se ukvarjajo s katero koli dejavnostjo iz točke a).

FR: Za gruzijske nakupe, ki presegajo 33,33 % delnic ali glasovalnih pravic v obstoječih francoskih podjetjih ali 20 % v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, veljajo naslednji predpisi:

-        naložbe, manjše od 7,6 milijona EUR, v francoskih podjetjih s prihodkom, ki ne presega 76 milijonov EUR, postanejo neomejene 15 dni po predhodni priglasitvi in potrditvi, da so navedeni zneski resnični;

-        po enem mesecu od predhodnega obvestila se dovoljenje za druge naložbe izda samodejno, razen če minister za gospodarstvo v izjemnih okoliščinah ne izkoristi svoje pravice, da naložbo odloži.

Tuja udeležba v na novo lastninjenih družbah se lahko omeji na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej.  V nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je za ustanovitev potrebno posebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za bivanje.

HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za gruzijsko udeležbo v na novo lastninjenih družbah.

IT: Vlada lahko izvaja nekatera posebna pooblastila v podjetjih, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti (v zvezi z vsemi pravnimi osebami, ki izvajajo dejavnosti, za katere se šteje, da so strateškega pomena na področju obrambe in nacionalne varnosti), ter nekatere dejavnosti strateškega pomena na področju energetike, prevoza in komunikacij.

PL: Tujci (fizična ali pravna oseba) morajo za neposredni ali posredni nakup nepremičnin pridobiti dovoljenje. Brez obvez v zvezi s pridobitvijo državne lastnine, tj. predpisi o postopku privatizacije.

Nepremičnine

Za pridobitev zemljišča in nepremičnin veljajo naslednje omejitve[3]:

AT: Tuje fizične in pravne osebe potrebujejo za pridobitev in nakup ter oddajanje nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov („Länder“), ki presodijo, ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese.

BG: Tuje fizične in pravne osebe (tudi prek podružnice) ne morejo pridobiti lastništva na zemljišču. Bolgarske pravne osebe s tujo udeležbo ne morejo pridobiti lastništva na kmetijskem zemljišču. Tuje pravne osebe in tuji državljani s stalnim prebivališčem v tujini lahko pridobijo lastništvo zgradb in omejene lastninske pravice (pravico do uporabe, pravico do gradnje, pravico do postavitve nadgradnje in služnostno pravico) na nepremičninah.

CZ: Kmetijska zemljišča in gozdove lahko pridobijo le tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem v Češki republiki in podjetja s pravno osebnostjo s stalnim prebivališčem v Češki republiki. Za kmetijska zemljišča in gozdove v državni lasti veljajo posebna pravila. Kmetijska zemljišča v državni lasti lahko pridobijo le češki državljani, občine in javne univerze (za usposabljanje in raziskave). Pravne osebe (ne glede na obliko ali kraj stalnega prebivališča) lahko kmetijska zemljišča v državni lasti kupijo od države samo, če je zgradba, katere lastniki so, že zgrajena na tem zemljišču ali je to zemljišče nujno potrebno za uporabo te zgradbe. Samo občine in javne univerze lahko kupijo gozdove v državni lasti.

CY: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi.

DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin za fizične in pravne osebe, ki tu nimajo stalnega prebivališča. Omejitve pri nakupu kmetijskih zemljišč za fizične in pravne osebe.

HU: Ob upoštevanju izjem, vključenih v zakonodajo o ornih zemljiščih, tuje fizične in pravne osebe ne smejo pridobiti ornih zemljišč. Tujci morajo pri nakupu nepremičnin dobiti dovoljenje agencije državne javne uprave, pristojne glede na lokacijo nepremičnine.

EL: V skladu z zakonom št. 1892/90 je za pridobitev zemljišč na obmejnih območjih potrebno dovoljenje Ministrstva za obrambo. Dovoljenje za neposredne naložbe se v skladu z upravno prakso izda brez težav.

HR: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo nepremičnin za ponudnike storitev, ki niso ustanovljeni in registrirani na Hrvaškem. Pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev družb, ustanovljenih in registriranih na Hrvaškem kot pravne osebe, je dovoljena. Za pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev podružnic, je potrebno soglasje ministrstva za pravosodje. Tuje pravne ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč.

IE: Domače ali tuje družbe ali tuji državljani potrebujejo predhodno pisno dovoljenje komisije za zemljišča za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti na Irskem.  Kadar se takšno zemljišče uporablja za industrijske namene (razen za kmetijstvo), se ta zahteva ob predložitvi potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, opusti. Ta zakon ne velja za mestna zemljišča.

IT: Za nakup nepremičnin s strani tujih fizične in pravnih oseb velja pogoj o vzajemnosti.

LT: Tuje fizične in pravne osebe lahko pridobijo lastništvo na zemljišču, notranjih vodah in gozdovih, če izpolnjujejo merila evropske in transatlantske integracije. Postopek, pogoje in omejitve za pridobitev parcel določa ustavno pravo.

LV: Omejitve pri pridobitvi zemljišč na podeželju in zemljišč v mestih ali urbanih območjih; čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let.

PL: Za neposredno ali posredno pridobitev nepremičnin je potrebno dovoljenje. Minister za notranje zadeve s soglasjem ministra za nacionalno obrambo, v primeru kmetijske nepremičnine pa tudi s soglasjem ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja, izda dovoljenje z upravnim sklepom.

RO: Fizične osebe brez romunskega državljanstva in prebivališča v Romuniji ter pravne osebe brez romunske državne pripadnosti in sedeža v Romuniji ne morejo pridobiti lastništva na parcelah s posli, sklenjenimi med živimi.

SI: Podružnice, ki jih v Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo le tiste nepremičnine, razen zemljišč, ki so potrebne za izvajanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene.

SK: Tuje pravne ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč in gozdov. Za nekatere druge kategorije nepremičnin veljajo posebna pravila. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo prek ustanavljanja slovaških pravnih oseb ali udeležbe v skupnih podjetjih.  Tuje osebe morajo za pridobitev zemljišča pridobiti dovoljenje (za načina 3 in 4).

Sektorski pridržki

A.      Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in sečnja

FR: Družbe, ki niso iz EU, potrebujejo dovoljenje za ustanavljanje kmetijskih podjetij, vlagatelji, ki niso iz EU, pa dovoljenje za nakup vinogradov.

AT, HU, MT, RO: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za kmetijske dejavnosti.

CY: Dovoljeni delež vlagateljev je največ 49 %.

IE: Rezidenti Gruzije potrebujejo dovoljenje za ustanavljanje podjetij v industriji mletja moke.

BG: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za dejavnosti sečnje.

B:      Ribištvo in gojenje vodnih organizmov

EU: Dostop do bioloških virov in ribolovnih območij v morskih vodah, ki so pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic, ter njihova uporaba se lahko omejita na ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo države članice EU, razen če ni drugače določeno.

SE: Ladja se šteje za švedsko in lahko plove pod švedsko zastavo, če je v lasti več kot polovice švedskih državljanov ali pravnih oseb. Vlada lahko tujim plovilom dovoli, da plujejo pod švedsko zastavo, če je njihovo obratovanje pod švedskim nadzorom ali ima lastnik stalno prebivališče na Švedskem. Plovila, ki so v 50-odstotni lasti državljanov EGP ali družb, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v EGP in katerih obratovanje je pod nadzorom iz Švedske, se prav tako lahko vpišejo v švedski register. Profesionalno ribiško dovoljenje, ki je potrebno za profesionalni ribolov, se podeli le, če je ribolov povezan s švedsko ribiško industrijo. Povezava je lahko na primer iztovor polovice ulova (kot vrednost) v koledarskem letu Švedski, polovica izplutij na ribolovno potovanje iz švedskega pristanišča ali stalno prebivališče na Švedskem za polovico ribičev v floti. Za plovila, daljša od pet metrov, je potrebno dovoljenje za plovilo, skupaj s profesionalnim ribiškim dovoljenjem. Dovoljenje se podeli, če je plovilo med drugim registrirano v nacionalnem registru in ima pravo gospodarsko povezavo s Švedsko.

UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za nakup plovil, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, razen če je naložba vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov in/ali družb, ki so vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov, v vseh primerih s stalnim bivališčem v Združenem kraljestvu. Plovila morajo biti upravljana, vodena in nadzorovana v Združenem kraljestvu.

C:      Rudarstvo

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom[4] fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

D:      Proizvodnja

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom[5] fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

HR: Zahteva glede stalnega prebivališča za objavo, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa.

IT: Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice. Družbe morajo imeti svoj sedež v državi članici.

SE: Lastniki revij, natisnjenih in objavljenih na Švedskem, ki so fizične osebe, morajo imeti stalno prebivališče na Švedskem ali biti državljani EGP. Lastniki takšnih revij, ki so pravne osebe, morajo imeti sedež v EGP. Revije, ki so natisnjene in objavljene na Švedskem, in tehnični posnetki morajo imeti odgovornega urednika, ki mora imeti stalno prebivališče na Švedskem.

Za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, plina, pare in tople vode[6] za lastne potrebe (razen proizvodnje jedrske energije)

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo električne energije, prenos in distribucijo električne energije za lastne potrebe ter proizvodnjo plina in distribucijo plinastih goriv.

Za proizvodnjo, prenos in distribucijo pare in tople vode

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom[7] fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere Evropska unija uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte, električne energije ali zemeljskega plina. Brez obvez za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo, prenos in distribucijo pare in tople vode.

1.       Poslovne storitve

Strokovne storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“, ter za storitve sodnih izvršiteljev, ki so imenovani z uradnim aktom vlade.

EU: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva in/ali stalnega bivališča.

AT: V zvezi s pravnimi storitvami kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti v domači državi popolnoma usposobljeni) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške družbe ne smejo presegati 25 %. Ti odvetniki ne smejo imeti odločilnega vpliva pri odločanju. Tuji manjšinski vlagatelji ali njihovo usposobljeno osebje lahko zagotavljajo pravne storitve le v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom jurisdikcije, v kateri so usposobljeni za opravljanje poklica odvetnika; za zagotavljanje pravnih storitev v zvezi z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), vključno z zastopanjem pred sodišči, pa morajo biti polnopravni člani odvetniške zbornice, za katero velja pogoj glede državljanstva.

V zvezi z računovodskimi, knjigovodskimi in revizijskimi storitvami ter davčnim svetovanjem, kapitalsko udeležbo in glasovalnimi pravicami oseb, ki smejo opravljati poklic v skladu s tujim pravom, ne smejo presegati 25 %.

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zdravstvene (razen za zobozdravstvene storitve ter storitve psihologov in psihoterapevtov) in veterinarske storitve.

BG: V zvezi s pravnimi storitvami so nekatere pravne oblike („advokatsko sadrujue“ in „advokatsko drujestvo“) namenjene samo odvetnikom, ki so polnopravni člani odvetniške zbornice Republike Bolgarije. Za mediacijo se zahteva stalno prebivališče. Za davčne storitve EU velja pogoj glede državljanstva. V zvezi z arhitekturnimi storitvami, urbanističnim in krajinskim načrtovanjem, inženirskimi storitvami in integriranimi inženirskimi storitvami lahko tuje fizične in pravne osebe s priznano licenco za načrtovanje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo neodvisno nadzorujejo ali načrtujejo dela v Bolgariji, šele ko zmagajo na natečaju in ko so izbrane kot izvajalci v skladu s pogoji in postopkom, kot določa zakon o javnem naročanju; pri projektih, ki so pomembni za državo ali regijo, morajo gruzijski podjetniki delovati kot partnerji ali podizvajalci lokalnih podjetnikov. Za storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture velja pogoj glede državljanstva. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za babiške storitve, storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja.

DK: Tuji revizorji potrebujejo dovoljenje danske agencije za trgovino in podjetja, da lahko sklenejo partnerstvo z danskimi pooblaščenimi računovodji.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno ali zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (tj. zdravstvene storitve, vključno s psihologi, ter zobozdravstvene storitve, babiške storitve, fizioterapevti in paramedicinsko osebje).

FI: V zvezi z revizijskimi storitvami velja zahteva glede stalnega prebivališča za najmanj enega od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo.

FR: V zvezi s pravnimi storitvami so nekatere pravne oblike („association d'avocats“ in „société en participation d'avocat“) namenjene samo odvetnikom, ki so polnopravni člani francoske odvetniške zbornice. V zvezi z arhitekturnimi storitvami, zdravstvenimi (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvenimi storitvami, babiškimi storitvami, storitvami fizioterapevtov in paramedicinskega osebja imajo tuji vlagatelji dostop le do pravnih oblik „société d'exercice libéral“ (sociétés anonymes, sociétés à responsabilité limitée ali sociétés en commandite par actions) in „société civile professionnelle“. Pogoj glede državljanstva in vzajemnosti velja za veterinarske storitve.

EL: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zobotehnike. Za pridobitev licence za opravljanje storitev zakonitih revizorjev in veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EU.

ES: Za zakonite revizorje in odvetnike za intelektualno lastnino velja pogoj glede državljanstva EU.

HR: Brez obvez, razen za svetovanje na področju prava matične države, tujega in mednarodnega prava. Stranke lahko pred sodišči zastopajo le člani hrvaške odvetniške zbornice (hrvaški naziv „odvjetnici“). Za članstvo v odvetniški zbornici se zahteva državljanstvo. V postopkih, ki vključujejo mednarodne elemente, lahko stranke pred arbitražnimi sodišči – ad hoc sodišči – zastopajo odvetniki, ki so člani odvetniških zbornic drugih držav.

Za opravljanje revizijskih storitev se zahteva licenca. Fizične in pravne osebe lahko opravljajo arhitekturne in inženirske storitve po odobritvi hrvaške zbornice arhitektov oziroma hrvaške zbornice inženirjev.

HU: Za ustanavljanje je potrebno partnerstvo z madžarskim odvetnikom („ügyvéd“) ali odvetniško pisarno („ügyvédi iroda“) ali predstavništvom. Pogoj glede stalnega prebivališča za nedržavljane EGP za opravljanje veterinarskih storitev.

LV: V gospodarski družbi zapriseženih revizorjev je več kot 50 % kapitalskih deležev z glasovalnimi pravicami v lasti zapriseženih revizorjev ali gospodarskih družb zapriseženih revizorjev iz EU ali EGP.

LT: V zvezi z revizijskimi storitvami mora najmanj tri četrtine delnic revizorske družbe pripadati revizorjem ali revizijskim družbam iz EU ali EGP.

PL: Odvetnikom iz EU so na voljo tudi druge pravne oblike, tuji odvetniki pa imajo dostop le do pravnih oblik registriranih družb ali komanditnih družb. Za opravljanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EU.

SK: Za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev ter veterinarskih storitev se zahteva stalno prebivališče.

SE: Za pravne storitve, za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča. Pogoj glede stalnega prebivališča za likvidacijske upravitelje. Pristojni organ lahko odobri izjemo od te zahteve. Zahteve glede EGP so povezane z imenovanjem organa za potrjevanje gospodarskega načrta. Zahteva glede stalnega prebivališča v EGP za revizorske storitve.

Raziskovalne in razvojne storitve

EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom EU in pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

Dajanje v najem brez upravljavcev

A.      V zvezi z ladjami:

LT: Ladje morajo biti v lasti litovskih fizičnih oseb ali družb s sedežem v Litvi.

SE: V primeru gruzijskih lastniških deležev pri ladjah je za plutje pod švedsko zastavo potrebno dokazilo o prevladujočem švedskem deležu.

B.      V zvezi z zrakoplovi

EU: V zvezi z dajanjem zrakoplova v najem, čeprav se lahko odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu, morajo biti zrakoplovi v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora (vključno z državljanstvom direktorjev).

Druge poslovne storitve

EU, razen HU in SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, osebja za bolniško nego in drugega osebja. Zahteva se stalno prebivališče in tržna prisotnost, obstajajo pa lahko tudi pogoji glede državljanstva.

EU, razen BE, DK, EL, ES, FR, HU, IE, IT, LU, NL, SE in UK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile.

EU, razen AT in SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za preiskovalne storitve. Zahteva se stalno prebivališče in tržna prisotnost, obstajajo pa lahko tudi pogoji glede državljanstva.

AT: V zvezi s storitvami za zaposlovanje in agencijami za najem delovne sile se lahko dovoljenje dodeli le pravnim osebam s sedežem v EGP, člani upravnega odbora ali družbeniki/delničarji, ki smejo zastopati pravno osebo, pa morajo biti državljani EGP in imeti stalno prebivališče v EGP.

BE: Družba s sedežem zunaj EGS mora dokazati, da v državi porekla zagotavlja storitve za zaposlovanje. V zvezi z varnostnimi storitvami morajo imeti vodstveni delavci državljanstvo EU in stalno prebivališče v EU.

BG: Za dejavnosti na področju fotografiranja iz zraka, za geodezijo, katastrske izmere in kartografijo se zahteva državljanstvo. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile, storitve za zaposlovanje; storitve zagotavljanja delovne sile na področju pisarniških del; preiskovalne storitve; varnostne storitve; tehnično preizkušanje in analiziranje; storitve po pogodbi za popravilo in razgradnjo opreme na naftnih in plinskih poljih. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za uradno prevajanje in tolmačenje.

DE: Pogoj glede državljanstva za zaprisežene tolmače.

DK: V zvezi z varnostnimi storitvami velja za večino članov sveta in za vodstvene delavce pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje varnostnih storitev na letališčih.

EE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za varnostne storitve. Za zaprisežene tolmače se zahteva državljanstvo EU.

FI: Za pooblaščene prevajalce se zahteva stalno prebivališče v EGP.

FR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za podeljevanje pravic na področju storitev za zaposlovanje.

FR: Tuji vlagatelji morajo imeti posebno dovoljenje za storitve iskanja in raziskovanja za znanstvene in tehnične svetovalne storitve.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve za zaposlovanje; poizvedovalne in varnostne storitve.

IT: Pogoj glede italijanskega ali evropskega državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja. Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice. Družbe morajo imeti svoj sedež v državi članici. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za zbiranje terjatev in izterjava računov ter ocenjevanje kreditne sposobnosti.

LV: V zvezi s preiskovalnimi storitvami lahko licenco dobijo le detektivske družbe, katerih vodja in vse osebe, zaposlene v upravi te družbe, so državljani EU ali EGP. V zvezi z varnostnimi storitvami morajo imeti za pridobitev dovoljenja vsaj pol lastniškega deleža v lasti fizične ali pravne osebe iz EU ali EGP.

LT: Dejavnost varnostnih storitev lahko opravljajo le osebe z državljanstvom države članice EGS ali države članice Nata.

PL: V zvezi s preiskovalnimi storitvami se profesionalna licenca lahko dodeli osebi s poljskim državljanstvom ali državljanu druge države članice, EGP ali Švice. V zvezi z varnostnimi storitvami se profesionalna licenca lahko dodeli le osebi s poljskim državljanstvom ali državljanu druge države članice, EGP ali Švice. Za zaprisežene tolmače se zahteva pogoj glede državljanstva EU. Pogoj glede poljskega državljanstva za zagotovitev storitev fotografiranja iz zraka in za glavnega urednika časopisov in dnevnikov.

PT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za preiskovalne storitve. Pogoj glede državljanstva EU za vlagatelje, da se zagotovita zbiranje terjatev in izterjava računov ter ocenjevanje kreditne sposobnosti. Zahteva glede državljanstva za specializirano osebje na področju varnostnih storitev.

SE: Zahteva glede stalnega prebivališča za založnike ter lastnike založniških hiš in tiskarn. Samo ljudstvo Sami ima lahko v lasti in vzreja severno jelenjad.

SK: V zvezi s preiskovalnimi storitvami ter varnostnimi storitvami se lahko dovoljenja dodelijo le, če ni nobenega varnostnega tveganja in če so vsi vodstveni delavci državljani EU, EGP ali Švice.

4.       Distribucijske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo orožja, streliva in eksplozivov.

EU: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča velja v nekaterih državah za upravljanje lekarne in za prodajalce tobačnih izdelkov.

FR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za podeljevanje izključnih pravic na področju maloprodaje tobaka.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo alkoholnih pijač in farmacevtskih izdelkov.

AT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo farmacevtskih izdelkov.

BG: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo alkoholnih pijač, kemičnih izdelkov, tobaka in tobačnih izdelkov, farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov; orožja, streliva in vojaške opreme; nafte in naftnih derivatov, plina, plemenitih kovin, dragih kamnov.

DE: Samo fizične osebe lahko javnosti zagotavljajo maloprodajne storitve farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga. Za pridobitev farmacevtske licence in/ali za odprtje lekarne za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se zahteva državljanstvo. Državljani drugih držav ali osebe, ki niso opravile nemškega lekarniškega izpita, lahko pridobijo samo licenco za prevzem lekarne, kar je že obstajalo v prejšnjih treh letih.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo tobačnih izdelkov.

6.       Okoljske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje storitev, povezanih z zbiranjem, prečiščevanjem in distribucijo vode za uporabnike v gospodinjstvih in industriji, za komercialne in druge uporabnike, vključno z zagotavljanjem pitne vode in gospodarjenjem z vodami.

7.       Finančne storitve[8]

EU: Samo podjetja z registriranim sedežem v EU lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov. Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb je treba ustanoviti specializirano družbo za upravljanje s sedežem in registriranim sedežem v isti državi članici.

AT: Dovoljenje za podružnice tujih zavarovalnic se zavrne, če tuja zavarovalnica nima pravne oblike, ki je ustrezna ali primerljiva z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem. Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

BG: Pokojninsko zavarovanje se izvaja z udeležbo v ustanovljenih pokojninskih zavarovalniških družbah. Predsednik upravnega odbora in predsednik nadzornega sveta morata imeti stalno prebivališče v Bolgariji. Tuji zavarovatelj mora imeti pred ustanovitvijo podružnice ali agencije, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, dovoljenje za delovanje v istem razredu zavarovanja v svoji državi izvora.

CY: Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko opravljajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Borznoposredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim zakonom o gospodarskih družbah (brez podružnic).

EL: Pravica do ustanavljanja ne vključuje ustanavljanja predstavništev ali druge stalne navzočnosti zavarovalnic, razen če so taka podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali sedeži.

ES: Tuji zavarovatelj mora imeti pred ustanovitvijo podružnice ali agencije, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, dovoljenje za delovanje v istem razredu zavarovanja v svoji državi izvora.

HU: Podružnice tujih ustanov ne smejo upravljati premoženja zasebnih pokojninskih skladov ali upravljati tveganega kapitala. Vsaj dva člana vodstva finančne ustanove morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti vsaj eno leto stalno prebivališče na Madžarskem.

IE: Ko gre za kolektivne naložbene sheme, ki so ustanovljene kot vzajemni skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen podjetij za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje, KNPVP), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici (brez podružnic). V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem.  Subjekt, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti:

(a)     pooblaščen na Irskem, za kar mora biti vključena ali partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali 

(b)     biti pooblaščen v drugi državi članici EU v skladu z direktivo Evropske unije o naložbah in storitvah.

PT: Pokojninski sklad lahko upravljajo le specializirane družbe, za ta namen registrirane na Portugalskem, ter zavarovalnice, registrirane na Portugalskem in pooblaščene za opravljanje dejavnosti življenjskih zavarovanj, ali pa subjekti, pooblaščeni za upravljanje pokojninskega sklada v drugih državah članicah.

Za ustanovitev podružnice na Portugalskem morajo tuje zavarovalnice dokazati, da so pred tem delovale vsaj pet let. Neposredno širjenje poslovne mreže ni dovoljeno za posredovanje zavarovanja, ki je pridržano za družbe, ustanovljene v skladu s pravom države članice.

FI: Za zavarovalnice, ki zagotavljajo obvezno pokojninsko zavarovanje: najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalnice ima stalno prebivališče v EU, razen če pristojni organi odobrijo izjemo.

Za druge zavarovalnice razen tistih, ki zagotavljajo obvezno pokojninsko zavarovanje: velja zahteva glede stalnega prebivališča za vsaj enega člana nadzornega sveta in nadzornega odbora ter generalnega direktorja.

Generalni zastopnik gruzijske zavarovalniške družbe mora imeti stalno prebivališče na Finskem, razen če je glavna uprava družbe v EU.

Tuje zavarovalnice ne morejo dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za opravljanje storitev obveznega pokojninskega zavarovanja.

Za bančne storitve: zahteva glede stalnega prebivališča velja za najmanj enega ustanovitelja, enega člana nadzornega sveta in nadzornega odbora, generalnega direktorja ter osebo, pooblaščena za podpis v imenu kreditne institucije.

IT: Za dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev s poslovno enoto v Italiji je treba v Italiji registrirati družbo (brez podružnic). Za dovoljenje za upravljanje storitev centralnega registra vrednostnih papirjev s poslovno enoto v Italiji je treba v Italiji registrirati družbo (brez podružnic). Ko gre za kolektivne naložbene sheme, razen za podjetja KNPVP, usklajena z zakonodajo EU, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali drugi državi članici EU, pri čemer je v Italiji ustanovil podružnico. Družbe za upravljanje podjetij KNPVP, ki niso usklajena z zakonodajo EU, morajo prav tako biti registrirane v Italiji (brez podružnic). Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in družbe za upravljanje podjetij KNPVP, usklajenih z zakonodajo EU, ki imajo glavni sedež v EU, in podjetja KNPVP, registrirana v Italiji, lahko upravljajo sredstva pokojninskih skladov. Za akvizitersko prodajo morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev, navedene v registru. Predstavništva tujih posrednikov ne smejo opravljati dejavnosti, katerih namen je zagotavljanje investicijskih storitev.

LT: Za upravljanje premoženja je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic).

Samo družbe z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi lahko delujejo kot depozitarji pokojninskih skladov.

Samo družbe z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi, ki so pooblaščene za zagotavljanje investicijskih storitev v državi članici ali državi EGP, lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

PL: Posredniki zavarovanja morajo biti ustanovljeni lokalno (brez podružnic).

SK: Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico samo v obliki delniške družbe ali opravljajo zavarovalniške storitve prek hčerinskih družb z registriranim sedežem na Slovaškem (brez podružnic).

Na Slovaškem lahko investicijske storitve opravljajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom (brez podružnic).

SE: Podjetja za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, se lahko ustanovijo samo s podružnico. Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v EU.

8.       Zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirane zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve.

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva.

EU: V zvezi z zasebno financiranimi izobraževalnimi storitvami lahko za večino članov upravnega odbora velja pogoj glede državljanstva.

EU (razen za NL, SE in SK): Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane druge izobraževalne storitve, razen tistih, ki so uvrščene kot primarne, sekundarne in višje izobraževalne storitve ter storitve izobraževanja odraslih.

BE, CY, CZ, DK, FR, DE, EL, HU, IT, ES, PT in UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane storitve socialnega varstva, razen okrevališč in domov počitka ter domov za ostarele.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva.

BG: BG: Tuje višje šole ne morejo odpreti svojih oddelkov na ozemlju Bolgarije. Tuje višje šole lahko odprejo fakultete, oddelke, inštitute in visoke šole v Bolgariji le v sklopu bolgarskih višjih šol in v sodelovanju z njimi.

EL: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve visokošolskega izobraževanja pri ustanavljanju izobraževalnih ustanov, ki izdajajo uradno priznane državne diplome. Pogoj glede državljanstva EU za lastnike in večino članov upravnega odbora, učitelje v v zasebno financiranih osnovnih in srednjih šolah.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za primarno izobraževanje.

SE:    si pridržuje pravico do sprejetja in ohranitve katerega koli ukrepa v zvezi s ponudniki izobraževalnih storitev, ki so jih odobrili javni organi za zagotavljanje izobraževanja.  Ta pridržek velja za javno in zasebno financirane ponudnike izobraževalnih storitev v obliki državne podpore, med drugim tudi ponudnike izobraževalnih storitev, ki jih priznava država, ponudnike izobraževalnih storitev pod državnim nadzorom ali za izobraževanje, ki omogoča študijsko podporo.

UK:  Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje zasebno financiranih storitev rešilnih vozil ali zasebno financiranih storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic.

9.       Turizem in storitve v zvezi s potovanji

BG, CY, EL, ES in FR: Pogoj glede državljanstva za turistične vodnike.

BG: Za hotele, restavracije ter pripravo in dostavo jedi (razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu) je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic).

IT: Turistični vodniki iz držav nečlanic EU morajo pridobiti posebno dovoljenje.

10.     Storitve s področja rekreacije, kulture in športa

Storitve poročevalskih in tiskovnih agencij

FR: Tuja udeležba v družbah, ki izdajajo publikacije v francoskem jeziku, ne sme presegati 20 % kapitala ali glasovalnih pravic družbe. V zvezi s tiskovnimi agencijami se pri ustanavljanju pravnih oseb za nacionalno obravnavo upošteva vzajemnost.

Športne in druge rekreacijske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prirejanje iger na srečo in stav. Zaradi pravne varnosti je pojasnjeno, da dostop do trga ni zagotovljen.

AT: V zvezi s storitvami smučarskih šol in storitvami gorskih vodnikov morajo biti generalni direktorji pravnih oseb državljani EGP.

Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

BE, FR, HR in IT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve javnih knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih storitev.

11.     Prevoz

Pomorski prevoz

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za ustanovitev registrirane družbe za namene upravljanja flote pod zastavo države ustanovitve podjetja.

FI: V zvezi s pomožnimi storitvami za pomorski prevoz lahko storitve zagotavljajo le ladje, ki plujejo pod finsko zastavo.

HR: V zvezi s pomožnimi storitvami za pomorski prevoz mora tuja pravna oseba na Hrvaškem ustanoviti družbo, kateri mora pristaniški organ podeliti koncesijo po javnem razpisnem postopku. Število ponudnikov storitev je lahko omejeno glede na omejitve zmogljivosti pristanišča.

Prevoz po celinskih plovnih poteh[9]

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za nacionalni kabotažni prevoz. Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu.

AT in HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za ustanovitev registrirane družbe za namene upravljanja flote pod zastavo države ustanovitve.

AT: V zvezi s celinskimi plovnimi potmi se koncesija dodeli le pravnim osebam iz EGP, več kot 50 % kapitalskega deleža, glasovalnih pravic in večina v upravnem odboru pa je pridržanih za državljane EGP.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz po celinskih plovnih poteh.

Zračni prevoz

EU: Pogoje glede vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

EU: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Evropske unije, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v EU. V zvezi z najemom zrakoplovov s posadko mora biti zrakoplov v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora. Zrakoplov mora upravljati letalski prevoznik v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora.

EU: V zvezi s storitvami računalniškega sistema rezervacij, kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij zunaj EU letalskim prevoznikom iz EU ne zagotavljajo enake obravnave[10], kot se zagotavlja v EU, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz EU, ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij iz EU ne zagotavljajo enake obravnave, kot se zagotavlja v EU, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij iz EU zagotovijo enako obravnavo letalskim prevoznikom, ki niso iz EU, oziroma s katerimi letalski prevozniki iz EU zagotovijo enako obravnavo ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij, ki niso iz EU.

Železniški promet

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz potnikov in tovora ter za potiskanje in vlečenje.

Cestni promet

EU: Za kabotažni prevoz je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic). Za upravitelja prevoza se zahteva stalno prebivališče.

AT: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic EU ter pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

BG: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic EU ter pravnim osebam iz EU s sedežem v EU. Potrebna je registracija. Za fizične osebe velja pogoj glede državljanstva EU.

EL: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebna grška licenca. Licence se odobrijo na nediskriminatorni podlagi. Cestni prevoznik v tovornem prometu, ki ima sedež v Grčiji, lahko uporablja le vozila, ki so registrirana v Grčiji.

FI: Za zagotavljanje cestnega prevoza se zahteva dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini.

FR: Tuji podjetniki ne smejo zagotavljati storitev rednega medkrajevnega prometa.

LV: Za prevoz potnikov in tovora se zahteva dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini. Ustanovljeni subjekti morajo uporabljati vozila z nacionalno registracijo.

RO: Za pridobitev licence lahko cestni prevozniki v tovornem in potniškem prometu uporabljajo le vozila, registrirana v Romuniji, ki so v lasti in se uporabljajo v skladu z določbami vladnega odloka.

SE: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebna švedska licenca. Merila za pridobitev licence za taksi vključujejo tudi merilo, da mora družba imenovati fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza (de facto zahteva glede prebivališča – glej švedske pridržke glede vrste ustanavljanja). Merila za pridobitev licence za druge cestne prevoznike zahtevajo, da je družba ustanovljena v EU, ima eno poslovno enoto na Švedskem in je imenovala fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza, ki mora imeti stalno prebivališče v EU. Licence se odobrijo na nediskriminatorni podlagi, razen za cestne prevoznike v tovornem prometu, cestni prevozniki v potniškem prometu pa lahko praviloma uporabljajo le vozila, ki so registrirana v nacionalnem registru vozil. Če je vozilo v lasti fizične ali pravne osebe, katere stalno bivališče je v tujini, registrirano v tujini ter pripeljano na Švedsko za začasno uporabo, se vozilo lahko začasno uporablja na Švedskem. Začasno uporabo običajno določi švedska agencija za promet, kar pomeni največ eno leto.

14.     Energetske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za pravne osebe iz Gruzije, ki so pod nadzorom[11] fizičnih ali pravnih oseb iz države, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina[12], razen če EU fizičnim ali pravnim osebam iz te države zagotovi popoln dostop do tega sektorja v okviru sporazuma o gospodarskem povezovanju, sklenjenega s to državo.

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo jedrske energije in proizvodnjo jedrskega goriva. 

EU: V skladu s členom 11 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ter členom 11 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom se lahko certificiranje operaterja prenosnega sistema, ki je pod nadzorom fizične ali pravne osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav, zavrne, če operater ni dokazal, da odobritev certificiranja ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe države članice in/ali EU z energijo.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s cevovodnim transportom goriv, razen za storitve svetovanja.

BE in LV: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za cevovodni transport zemeljskega plina, razen za storitve svetovanja.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, HU, IT, LU, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE in UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane z distribucijo energije, razen za storitve svetovanja.

SI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane z distribucijo energije, razen za storitve, povezane z distribucijo plina.

CY: Pridržuje si pravico, da zahteva vzajemnost pri izdajanju licenc v zvezi z dejavnostmi iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov.

15.     Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu

PT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s prodajo opreme ali dodelitvijo patenta.

SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve grobarjev.

________________

PRILOGA XIV-B

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV (UNIJA)

1.       Na spodnjem seznamu obveznosti so navedene gospodarske dejavnosti, ki jih je Unija liberalizirala v skladu s členom 86 tega sporazuma, ter prek pridržkov tudi omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev iz Gruzije v teh dejavnostih. Na seznamih so naslednji elementi:

(a)     v prvem stolpcu sta navedena sektor ali podsektor, v katerem je pogodbenica prevzela obveznost, ter obseg liberalizacije, v katerem veljajo pridržki.

(b)     v drugem stolpcu so opisani veljavni pridržki.

Kadar pridržek iz točke (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

V sektorjih ali podsektorjih, ki na spodnjem seznamu niso navedeni, obveznosti niso bile prevzete.

2.       Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)     CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

(b)     „CPC Razl. 1.0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

3.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za pridobitev dovoljenj, kadar ti ne pomenijo omejitve dostopa do trga ali nacionalne obravnave v smislu členov 84 in 85 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, nediskriminatorna zahteva, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na okoljsko zaščitenih območjih ali na območjih s posebnim zgodovinskim ali umetniškim pomenom) v vsakem primeru veljajo za podjetnike druge pogodbenice, četudi niso na seznamu.

4.       Spodnji seznam ne posega v izvedljivost načina I v nekaterih storitvenih sektorjih in podsektorjih ter ne posega v obstoj državnih monopolov in izključnih pravic, kot je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

5.       Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

6.       Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim osebam ali pravnim osebam.

7.       Način 1 in način 2 se nanašata na opravljanje storitev, kakor je opisano v točkah (a) oziroma (b) člena 77(14) tega sporazuma.

Sektor ali podsektor || Opis pridržkov

1. POSLOVNE STORITVE

A. Strokovne storitve ||

a) Pravne storitve || Za načina 1 in 2: AT, CY, ES, EL, LT in MT: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva.

(CPC 861)[13] (razen za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“).

|| BE: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za nastop pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote.

BG: Tuji odvetniki lahko pravno zastopanje zagotavljajo le za državljana svoje matične države, pri čemer se upoštevata vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za pravno mediacijo se zahteva stalno prebivališče.

FR: Za opravljanje odvetniškega poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HU: Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na pravno svetovanje.

LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih.

DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z danskim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti in odvetniška podjetja, registrirana na Danskem. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

SE: Za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča. Za način 1: HR: Jih ni za svetovanje na področju tujega in mednarodnega prava. Brez obvez za opravljanje odvetniškega poklica na Hrvaškem.

b) 1. Računovodske in knjigovodske storitve || Za način 1:

(CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220) || FR, HU, IT, MT, RO in SI: Brez obvez.

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

|| Za način 2:

|| vse države članice: Jih ni.

b) 2. Revizijske storitve || Za način 1:

(CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev) || BE, BG, CY, DE, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SI in UK: Brez obvez.

|| AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi in izvajanje revizij, predvidenih v posebni avstrijski zakonodaji (na primer v zakonu o delniških družbah, zakonu o borzah, zakonu o bančništvu itd.). HR: Tuja revizorska podjetja lahko v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah opravljajo storitve na hrvaškem ozemlju, kjer so ustanovila podružnico.

|| SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo obvezne revizorske storitve pri nekaterih pravnih osebah, zlasti v vseh družbah z omejeno odgovornostjo in pri fizičnih osebah. Samo take osebe in registrirana javna računovodska podjetja so lahko delničarji ali družbeniki družb, ki izvajajo kvalificirane revizije (za uradne namene). Za odobritev se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švici. Naziv „pooblaščeni revizor“ lahko uporabljajo le revizorji, ki so pooblaščeni na Švedskem. Revizorji zadružnih gospodarskih združenj in nekaterih drugih podjetij, ki niso certificirana ali pooblaščena računovodska podjetja, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če vlada ali vladni organ, imenovan za specifičen primer, ne določi drugače.

Za način 2:

Jih ni.

c) Davčno svetovanje || Za način 1:

(CPC 863)[14] || AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

|| CY: Davčne zastopnike mora ustrezno pooblastiti minister za finance. Dovoljenje je predmet preverjanja gospodarskih potreb. Uporabljena merila ustrezajo merilom za odobritev dovoljenja za tuje naložbe (navedeno v oddelku horizontalnih obvez), ker se uporabljajo za ta podsektor, pri čemer je treba vedno upoštevati stanje na področju zaposlovanja v tem podsektorju.

|| BG, MT, RO in SI: Brez obvez.

|| Za način 2:

|| Jih ni.

d) Arhitekturne storitve in e) Urbanistično in krajinsko načrtovanje (CPC 8671 in CPC 8674) || Za način 1: AT: Brez obvez, razen za storitve načrtovanja. BE, CY, EL, IT, MT, PL, PT in SI: Brez obvez. DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, opravljene iz tujine. HR: Arhitekturne storitve: fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi hrvaške zbornice arhitektov. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškimi zakoni preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Fizično ali pravno osebo, ki preveri (potrdi) načrt ali projekt, pooblasti ministrstvo za gradbeništvo in urbanistično načrtovanje. Urbanistično načrtovanje: Fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi ministrstva za gradbeništvo in urbanistično načrtovanje.

HU in RO: Brez obvez za storitve krajinskega načrtovanja.

Za način 2:

Jih ni.

f) Inženirske storitve; ter || Za način 1:

g) Integrirane inženirske storitve || AT, SI: Brez obvez za storitve načrtovanja.

(CPC 8672 in CPC 8673) || CY, EL, IT, MT in PT: Brez obvez. HR: Fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi hrvaške zbornice inženirjev. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškimi zakoni preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Fizično ali pravno osebo, ki preveri (potrdi) načrt ali projekt, pooblasti ministrstvo za gradbeništvo in urbanistično načrtovanje.

|| Za način 2:

|| Jih ni.

h) Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve (CPC 9312 in del CPC 85201) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, DE, DK, EE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SK in UK: Brez obvez. HR: Brez obvez, razen za telemedicino, kadar: jih ni. SI: Brez obvez za socialno medicino, sanitarne, epidemiološke, medicinske/ekološke storitve, preskrbo s krvjo, krvne pripravke, transplantate in obdukcijo.

Za način 2:

Jih ni.

i) Veterinarske storitve (CPC 932) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, MT, NL, PT, RO, SI in SK: Brez obvez. UK: Brez obvez, razen za veterinarske laboratorije in tehnične storitve, ki se zagotavljajo veterinarskim kirurgom, kot tudi splošno svetovanje, usmerjanje in informiranje, predvsem glede: prehrane, vedenja in nege živali.

Za način 2:

Jih ni.

j) 1. Babiške storitve (del CPC 93191) j) 2. Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja (del CPC 93191) || Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SI, SK in UK: Brez obvez.

FI in PL: Brez obvez, razen za medicinske sestre. HR: Brez obvez, razen za telemedicino: jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

k) Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov (CPC 63211) in druge storitve farmacevtov[15] || Za način 1: AT, BE, BG, CZ, DE, CY, DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez. LV in LT: Brez obvez, razen za prodajo po pošti. HU: Brez obvez, razen za CPC 63211. Za način 2: Jih ni.

B. Računalniške in sorodne storitve ||

(CPC 84) || Za načina 1 in 2:

|| Jih ni.

C. Raziskovalne in razvojne storitve ||

a) Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved || Za načina 1 in 2: EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic ter pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

(CPC 852, razen storitev psihologov)[16]

b) Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja (CPC 851) ter

c) Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853)

D. Poslovanje z nepremičninami[17] ||

a) ki zajemajo lastno ali najeto posest || Za način 1:

(CPC 821) || BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez za HR: Zahteva se poslovna prisotnost.

|| Za način 2:

|| Jih ni.

b) za plačilo ali po pogodbi || Za način 1: BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez za HR: Zahteva se poslovna prisotnost. Za način 2: Jih ni.

(CPC 822)

E. Dajanje v najem brez upravljavcev ||

a) V zvezi z ladjami || Za način 1: BG, CY, DE, HU, MT in RO: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

(CPC 83103)

b) V zvezi z zrakoplovi || Za način 1: BG, CY, CZ, HU, LV, MT, PL, RO in SK: Brez obvez. Za način 2: BG, CY, CZ, LV, MT, PL, RO in SK: Brez obvez. AT, BE, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LT, LU, NL, PT, SI, SE in UK: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz EU, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v EU.  Lahko se odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu ali v izjemnih okoliščinah.

(CPC 83104)

c) V zvezi z drugimi vozili in plovili || Za način 1:

BG, CY, HU, LV, MT, PL, RO in SI: Brez obvez.

(CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105) || Za način 2:

Jih ni.

d) V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo (CPC 83106, CPC 83107, CPC 83108 in CPC 83109) || Za način 1: BG, CY, CZ, HU, MT, PL, RO in SK: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

e) V zvezi z gospodinjskimi predmeti in napravami (CPC 832) || Za načina 1 in 2: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez.

f) Dajanje telekomunikacijske opreme v najem (CPC 7541) || Za načina 1 in 2: jih ni.

F. Druge poslovne storitve ||

a) Oglaševanje (CPC 871) || Za načina 1 in 2: jih ni.

b) Raziskovanje trga in javnega mnenja (CPC 864) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c) Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865) || Za načina 1 in 2: jih ni.

d) Storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866) || Za načina 1 in 2: HU: Brez obvez za storitve na področju arbitraže in mediacije (CPC 86602).

e) Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676) || Za način 1: IT: Brez obvez za poklic biologa in kemijskega analitika. BG, CY, CZ, MT, PL, RO, SK in SE: Brez obvez. Za način 2: CY, CZ, MT, PL, RO, SK in SE: Brez obvez.

f) Svetovalne storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (del CPC 881) || Za način 1: IT: Brez obvez za dejavnosti, rezervirane za agronome in „periti agrari“ EE, MT, RO in SI: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

g) Svetovalne storitve v zvezi z ribištvom (del CPC 882) || Za način 1: LV, MT, RO in SI: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

h) Svetovalne storitve v zvezi s proizvodnjo (del CPC 884 in del CPC 885) || Za načina 1 in 2: jih ni.

i) Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile ||

i) 1. Storitve za zaposlovanje vodilnih kadrov (CPC 87201) || Za način 1: AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, HR, IE, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, SI in SE: Brez obvez. Za način 2: AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

i) 2. Storitve za zaposlovanje (CPC 87202) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HR, IE, IT, LU, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez. Za način 2: AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SI in SK: Brez obvez.

i) 3. Storitve zagotavljanja delovne sile na področju pisarniških del (CPC 87203) || Za način 1: AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, FR, HR, IT, IE, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SK in SI: Brez obvez. Za način 2: AT, BG, CY, CZ,  EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

i) 4. Storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, osebja za bolniško nego in drugega osebja (CPC 87204, CPC 87205, CPC 87206 in CPC 87209) || Za načina 1 in 2: Vse države članice, razen HU: Brez obvez. HU: jih ni.

j) 1. Preiskovalne storitve (CPC 87301) || Za načina 1 in 2: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI in UK: Brez obvez.

j) 2. Varnostne storitve (CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305) || Za način 1: HU: Brez obvez za CPC 87304 in CPC 87305. BE, BG, CY, CZ, ES, EE, FI, FR, HR, IT, LV, LT, MT, PT, PL, RO, SI in SK: Brez obvez. Za način 2: HU: Brez obvez za CPC 87304 in CPC 87305. BG, CY, CZ, EE, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SI in SK: Brez obvez.

k) Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675) || Za način 1: BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI in UK: Brez obvez za raziskovalne storitve. HR: Jih ni, razen da se lahko osnovne geološke, geodetske in rudarske raziskave ter povezane raziskovalne storitve v zvezi z varstvom okolja na hrvaškem ozemlju opravljajo samo skupaj z domačimi pravnimi osebami ali prek njih. Za način 2: Jih ni.

l) 1. Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868) || Za način 1: Za plovila za pomorski prevoz: BE, BG, DE, DK, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PT, SI in UK: Brez obvez. Za plovila za prevoz po celinskih plovnih poteh: EU razen EE, HU, LV in PL: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

l) 2. Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (del CPC 8868) || Za način 1: AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK in UK: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

l) 3. Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz (CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

l) 4. Vzdrževanje in popravila zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 8868) || Za način 1: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

l) 5. Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav[18] (CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

m) Čiščenje stavb (CPC 874) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez. Za način 2: jih ni.

n) Fotografske storitve (CPC 875) || Za način 1: BG, EE, MT in PL: Brez obveznosti za fotografiranje iz zraka. HR, LV: Brez obveznosti za specializirano fotografiranje (CPC 87504). Za način 2: jih ni.

o) Pakiranje (CPC 876) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

p) Založniške storitve in tiskanje (CPC 88442) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

q) Organiziranje kongresov in srečanj (del CPC 87909) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

r) Drugo ||

r) 1. Prevajanje in tolmačenje (CPC 87905) || Za način 1: PL: Brez obvez za storitve zapriseženih prevajalcev in tolmačev. HU, SK: Brez obvez za uradno prevajanje in tolmačenje. HR: Brez obvez za uradne dokumente. Za način 2: Jih ni.

r) 2. Oblikovanje notranje opreme in drugo specializirano oblikovanje (CPC 87907) || Za način 1: DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, opravljene iz tujine. HR: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

r) 3. Zbiranje terjatev in izterjava računov (CPC 87902) || Za načina 1 in 2: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

r) 4. Ocenjevanje kreditne sposobnosti (CPC 87901) || Za načina 1 in 2: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

r) 5. Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv (CPC 87904)[19] || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

r) 6. Telekomunikacijsko svetovanje (CPC 7544) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

r) 7. Storitve odgovarjanja na telefonske klice (CPC 87903) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

2. KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A. Poštne in kurirske storitve (Storitve v zvezi z obdelavo[20] poštnih pošiljk[21] v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje: ||

(i) obdelava naslovljenih pisnih sporočil v katerem koli fizičnem mediju[22], vključno s hibridno in direktno pošto, (ii) obdelava naslovljenih paketov[23], (iii) obdelava naslovljenih tiskovin[24], (iv) obdelava pošiljk iz (i) do (iii) zgoraj kot priporočene ali zavarovane pošte, || Za načina 1 in 2: Jih ni.[25]

(v) ekspresna dostava[26] za izdelke iz (i) do (iii) zgoraj, (vi) obdelava nenaslovljenih pošiljk in (vii) izmenjava dokumentov.[27] Podsektorji (i), (iv) in (v) so izključeni, če sodijo v obseg storitev, ki so lahko rezervirane, in sicer: pošiljke korespondence, cena katerih je nižja od 5-kratnega zneska javne osnovne tarife, če tehtajo manj kot 350 gramov[28], plus priporočena poštna storitev, ki se uporablja pri pravosodnih ali upravnih postopki.) (del CPC 751, del CPC 71235[29] in del CPC 73210[30]) ||

B. Telekomunikacijske storitve (Te storitve ne zajemajo gospodarskih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo vsebine, ki za svoj prenos potrebujejo telekomunikacijske storitve.) ||

a) Vse storitve v zvezi s prenosom in sprejemanjem signalov z elektromagnetnimi sredstvi[31], razen predvajanja programov[32] || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b) Oddajanje programov prek satelitov[33] || Za načina 1 in 2: EU: Jih ni, razen da lahko za ponudnike storitev v tem sektorju veljajo obveznosti za zaščito ciljev splošnega interesa, povezanih s prenosom vsebin po njihovem omrežju, v skladu z ureditvenim okvirom EU za elektronske komunikacije. BE: Brez obvez.

3. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve (CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

4. DISTRIBUCIJSKE STORITVE

(razen distribucije orožja, streliva, razstreliva in drugega vojaškega materiala)

A. Posredniške storitve a) Posredniške storitve v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje (del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121) b) Druge posredniške storitve (CPC 621) || Za načina 1 in 2: EU, razen AT, SI, SE in FI: Brez obvez za distribucijo kemičnih izdelkov, plemenitih kovin (in dragih kamnov). AT: Brez obvez za distribucijo pirotehničnih izdelkov, vnetljivih izdelkov in naprav za razstreljevanje ter toksičnih snovi.

B. Veleprodaja a) Veleprodaja motornih vozil, motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje (del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121) b) Veleprodaja opreme za telekomunikacijske terminale (del CPC 7542) c) Druge veleprodajne storitve (CPC 622, razen za veleprodajo energetskih proizvodov[34]) || AT, BG: Brez obvez za distribucijo izdelkov za medicinsko uporabo, kot so medicinske in kirurške naprave, zdravila in predmeti za medicinsko uporabo. HR: Brez obvez za distribucijo tobačnih izdelkov. Za način 1: AT, BG, FR, PL in RO: Brez obvez za distribucijo tobaka in tobačnih izdelkov. BG, FI, PL ind RO: Brez obvez za distribucijo alkoholnih pijač. SE: Brez obvez za maloprodajno distribucijo alkoholnih pijač. AT, BG, CZ, FI, RO, SK in SI: Brez obvez za distribucijo farmacevtskih izdelkov.

C. Maloprodaja[35] Maloprodaja motornih vozil, motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje (CPC 61112, del CPC 6113 in del CPC 6121) Maloprodaja opreme za telekomunikacijske terminale (del CPC 7542) Maloprodaja živil (CPC 631) Maloprodaja drugih (neenergetskih) izdelkov, razen maloprodaje farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov[36] (CPC 632, razen CPC 63211 in CPC 63297) D. Franšizing (CPC 8929) || BG, HU in PL: Brez obvez za storitve posrednikov pri trgovanju z borznim blagom. FR: Kar zadeva posredniške storitve, brez obvez za trgovce in borzne posrednike, ki delujejo na 17 trgih s svežimi živili, ki so v nacionalnem interesu. Brez obvez za veleprodajo farmacevtskih izdelkov. MT: Brez obvez za posredniške storitve. BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK in UK: Brez obvez za maloprodajo, razen za prodajo po pošti.

5. IZOBRAŽEVANJE (samo zasebno financirane storitve)

A. Primarno izobraževanje (CPC 921) || Za način 1: BG, CY, FI, HR, MT, RO, SE in SI: Brez obvez. FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje. IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva. Za način 2: CY, FI, HR, MT, RO, SE in SI: Brez obvez.

B. Sekundarno izobraževanje (CPC 922) || Za način 1: BG, CY, FI, HR, MT, RO in SE: Brez obvez. FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje. IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva. Za način 2: CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez. Za načina 1 in 2: LV: Brez obvez za izobraževanje v zvezi s sekundarnim poklicnim in strokovnim šolskim izobraževanjem za invalidne učence (CPC 9224).

C. Višje izobraževanje (CPC 923) || Za način 1: AT, BG, CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez. FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje. IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva. Za način 2: AT, BG, CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez. Za načina 1 in 2: CZ in SK: Brez obvez za višje izobraževanje, razen za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).

D. Izobraževanje odraslih (CPC 924) || Za načina 1 in 2: CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez. AT: Brez obvez za izobraževanje odraslih z radijskimi ali televizijskimi oddajami.

E. Druge izobraževalne storitve (CPC 929) || Za načina 1 in 2: AT, BE, BG, CY, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE in UK: Brez obvez. Za način 1: HR: Jih ni za korespondenčno izobraževanje ali izobraževanje prek telekomunikacijskih omrežij.

6. OKOLJSKE STORITVE

A. Storitve, povezane z odpadno vodo (CPC 9401)[37] || Za način 1: EU, razen EE, LT in LV: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, LT in LV: Jih ni. Za način 2: Jih ni.

B. Ravnanje s trdnimi in nevarnimi odpadki, razen čezmejnega prevoza nevarnih odpadkov a) Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402) || Za način 1: EU, razen EE in HU: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE in HU: Jih ni. Za način 2: Jih ni.

b) Storitve javne higiene in podobne storitve (CPC 9403) || Za način 1: EU, razen EE, HU in LT: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, HU in LT: Jih ni. Za način 2: Jih ni.

C. Varstvo zunanjega zraka in podnebja (CPC 9404)[38] || Za način 1: EU, razen EE, FI, LT, PL in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, FI, LT, PL, RO: Jih ni. Za način 2: Jih ni.

D. Saniranje in čiščenje zemljišč in voda a) Obdelava, saniranje kontaminiranih/onesnaženih zemljišč in voda (del CPC 94060)[39] || Za način 1: EU, razen EE, FI in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, FI, RO: Jih ni.   Za način 2: Jih ni.

E. Zmanjševanje hrupa in vibracij (CPC 9405) || Za način 1: EU, razen EE, FI, LT, PL in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, FI, LT, PL in RO: Jih ni. Za način 2: Jih ni.

F. Varstvo biotske raznovrstnosti in krajine a) Varstvo narave in krajine (del CPC 9406) || Za način 1: EU, razen EE, FI in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, FI in RO: Jih ni.   Za način 2: Jih ni.

G. Druge okoljske in pomožne storitve (CPC 94090) || Za način 1: EU, razen EE, FI in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja. EE, FI in RO: Jih ni.   Za način 2: Jih ni.

7. FINANČNE STORITVE ||

A. Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve || Za načina 1 in 2: AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: i) pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter ii) blago v mednarodnem tranzitu. AT: Prepovedana sta promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki nima sedeža v Uniji, ali podružnice, ki nima sedeža v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije). Obvezno zavarovanje za zračni prevoz, razen zavarovanja mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Uniji ali podružnica s sedežem v Avstriji.

|| DK: Obvezno zavarovanje za zračni prevoz lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v Uniji. Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov. DE: Police obveznega zavarovanja za zračni prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Uniji ali podružnica s sedežem v Nemčiji. Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo prek podružnice s sedežem v Nemčiji. FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko prevzamejo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. PL: Brez obvez za pozavarovanje in retrocesijo, razen za tveganja v zvezi z blagom v mednarodni trgovini. PT: Zavarovanje zračnega in pomorskega prevoza, ki zajema blago, zrakoplove, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v EU; kot posredniki za tako zavarovalno poslovanje na Portugalskem lahko delujejo samo osebe ali družbe s sedežem v EU.

|| Za način 1: AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez za posredniške storitve neposrednih zavarovanj, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: i) pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter ii) blago v mednarodnem tranzitu. BG: Brez obvez za neposredno zavarovanje, razen za storitve, ki jih tuji ponudniki na ozemlju Republike Bolgarije zagotavljajo tujcem. Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih odškodninskih sistemov ter sistemov obveznega zavarovanja.

B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja) || CY, LV in MT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: i) pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter ii) blago v mednarodnem tranzitu. LT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na: i) pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

|| ii) blago v mednarodnem tranzitu, razen v zvezi s kopenskim prevozom, kadar obstaja tveganje v Litvi. BG, LV, LT in PL: Brez obvez za posredovanje zavarovanja. ES: Za aktuarske storitve je treba izpolnjevati zahtevo glede stalnega prebivališča in ustreznih triletnih izkušenj. FI: Storitve neposrednega zavarovanja (vključno s sozavarovanjem) lahko zagotavljajo le zavarovalnice s sedežem v EU ali s podružnico na Finskem. Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je treba imeti stalni sedež poslovanja v EU. HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za a) življenjsko zavarovanje: za zagotavljanje življenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, a) neživljenjsko zavarovanje: za zagotavljanje neživljenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, razen avtomobilske odgovornosti; c) ladijsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje. HU: Zavarovalnice, ki nimajo sedeža v EU, lahko na ozemlju Madžarske zagotavljajo neposredno zavarovanje le prek podružnice, registrirane na Madžarskem.

|| IT: Brez obvez za poklic aktuarja. Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če pripadata tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju. Za način 2: AT, BE, BG, CZ, CY, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI in UK : Brez obvez za posredništvo.

|| BG: Kar zadeva neposredno zavarovanje, lahko bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki opravljajo poslovne dejavnosti na ozemlju Republike Bolgarije, sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo za zavarovanje, ki je posledica teh pogodb, se plača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih odškodninskih sistemov ter sistemov obveznega zavarovanja. HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za a) življenjsko zavarovanje: za možnost tujih oseb s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, da sklenejo življenjsko zavarovanje; b) neživljenjsko zavarovanje: (i) za možnost tujih oseb s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, da sklenejo neživljenjsko zavarovanje, razen avtomobilske odgovornosti; (ii) – zavarovanje za osebna ali premoženjska tveganja, ki v Republiki Hrvaški ni na voljo; – podjetja, ki zavarovanje sklenejo v tujini v zvezi z naložbenimi dejavnostmi v tujini, vključno z opremo za te dejavnosti; – za zagotavljanje vračila tujih posojil (jamstvo); – osebna in premoženjska zavarovanja podjetij v popolni lasti in skupnih podjetij, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v tuji državi, če je to v skladu s predpisi navedene države ali če je potrebno za registracijo; – zavarovanje ladij v gradnji ali obnovi, če to določa pogodba, sklenjena s tujim naročnikom (kupcem); c) ladijsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje.

|| IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo. Za način 1: AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SK, SE in UK: Brez obvez, razen za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva. CY: Brez obvez, razen za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva. BE: Za zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbami se zahteva ustanovitev podjetja v Belgiji. BG: Lahko veljajo omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja. EE: Za sprejemanje depozitov je treba imeti dovoljenje estonskega finančnega nadzornega organa in biti registriran kot delniška družba, hčerinsko podjetje ali podružnica v skladu z estonsko zakonodajo.

|| Za upravljanje investicijskih skladov se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem v Uniji pa lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov. HR: Brez obvez, razen za posojila, finančni zakup, storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveznosti, denarno posredniške posle, zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne in druge pomožne finančne storitve, razen posredništva. LT: Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi pa lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov. IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja pri naložbah je treba imeti (I) dovoljenje na Irskem, za pridobitev katerega se običajno zahteva, da je subjekt vključena ali partnerska družba ali samostojni podjetnik s sedežem/registriranim sedežem na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države ni tržno prisoten na Irskem in ne zagotavlja storitev posameznikom), ali (II) dovoljenje v drugi državi članici v skladu z direktivo EU o investicijskih storitvah. IT: Brez obvez za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev).

|| LV: Brez obvez, razen za zagotavljanje finančnih informacij za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva. LT: Za upravljanje pokojninskega sklada se zahteva tržna prisotnost. MT: Brez obvez, razen za sprejemanje depozitov in vse vrste posojil, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva. PL: Za zagotavljanje in posredovanje finančnih informacij ter za obdelavo finančnih podatkov in povezano programsko opremo: zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja. RO: Brez obvez za finančni zakup, za trgovanje z instrumenti denarnega trga, menjalnimi tečaji, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutnimi in obrestnimi instrumenti, prenosljivimi vrednostnimi papirji in drugimi prenosnimi instrumenti ter finančnimi sredstvi, za sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, za upravljanje premoženja ter za storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Plačila in storitve prenosa denarja so dovoljeni le prek rezidenčne banke. SI: (i) Sodelovanje pri izdaji menic zakladnice, upravljanje pokojninskih skladov: Brez obvez.

|| (ii) Vsi drugi podsektorji, razen zagotavljanja in prenosa finančnih informacij, kreditov (posojila vseh vrst) ter garancij in obveznosti, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki, ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Republiki Sloveniji ali biti podružnice tujih investicijskih podjetij ali bank. Za način 2: BG: Lahko veljajo omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja. PL: Za zagotavljanje in posredovanje finančnih informacij ter za obdelavo finančnih podatkov in povezano programsko opremo: zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

8. STORITVE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA

(samo zasebno financirane storitve)

A. Storitve bolnišnic (CPC 9311) || Za način 1: AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LT, MT, LU, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez. HR: Brez obvez, razen za telemedicino.

C. Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic (CPC 93193) || Za način 2: Jih ni.

D. Storitve socialnega varstva (CPC 933) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK in UK: Brez obvez. Za način 2: BE: Brez obvez za storitve socialnega varstva, razen za okrevališča in domove počitka ter domove za ostarele.

9. TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A. Hoteli, restavracije ter priprava in dostava jedi (CPC 641, CPC 642 in CPC 643) razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu.[40] || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo jedi. HR: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

B. Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj) (CPC 7471) || Za način 1: BG, HU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

C. Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) || Za način 1: BG, CY, CZ, HU, IT, LT, MT, PL, SK in SI: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

10. STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA (razen avdiovizualnih storitev)

A. Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek) (CPC 9619) || Za način 1: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI in UK: Brez obvez. Za način 2: CY, CZ, FI, HR, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez. BG: Brez obvez, razen za razvedrilne storitve gledaliških režiserjev, pevskih skupin, glasbenih skupin in orkestrov (CPC 96191); storitve pisateljev, skladateljev, kiparjev, nastopajočih umetnikov in drugih posamičnih umetnikov (CPC 96192); pomožne gledališke storitve (CPC 96193). EE: Brez obvez za druge storitve za zabavo (CPC 96199), razen za storitve kinematografov. LT in LV: Brez obvez, razen za storitve delovanja kinematografov (del CPC 96199).

B. Storitve poročevalskih in tiskovnih agencij (CPC 962) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C. Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) || Za način 1: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez. Za način 2: BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

D. Športne storitve (CPC 9641) || Za načina 1 in 2: AT: Brez obvez za storitve smučarskih šol in storitve gorskih vodnikov. BG, CZ, LV, MT, PL, RO in SK: Brez obvez. Za način 1: CY, EE in HR: Brez obvez.

E. Storitve rekreacijskih parkov in kopališč (CPC 96491) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

11. PREVOZNE STORITVE

A. Pomorski prevoz a) Mednarodni prevoz potnikov (CPC 7211 brez nacionalnega kabotažnega prevoza)[41]. b) Mednarodni prevoz tovora (CPC 7212 brez nacionalnega kabotažnega prevoza30)[42] || Za načina 1 in 2: BG, CY, DE, EE, ES, FR, FI, EL, IT, LT, MT, PT, RO, SI in SE: Transfer z dovoljenjem.

B. Prevoz po celinskih plovnih poteh a) Prevoz potnikov (CPC 7221 brez nacionalnega kabotažnega prevoza30) b) Prevoz tovora (CPC 7222 brez nacionalnega kabotažnega prevoza30) || Za načina 1 in 2: EU: Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu in Beograjske konvencije o režimu plovbe na Donavi. AT: Potrebno je registrirano podjetje ali stalna poslovna enota v Avstriji. BG, CY, EE, FI, HR, HU, LT, MT, RO, SE in SI: Brez obvez. CZ in SK: Brez obvez samo za način 1

C. Železniški prevoz a) Prevoz potnikov (CPC 7111) b) Prevoz tovora (CPC 7112) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: jih ni.

D. Cestni prevoz a) Prevoz potnikov (CPC 7121 in CPC 7122) b) Prevoz tovora (CPC 7123, razen prevoza pošte za lastne potrebe[43]). || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

E. Cevovodni transport blaga, razen goriva[44] (CPC 7139) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

12. POMOŽNE STORITVE V PREVOZU[45]

A. Pomožne storitve v pomorskem prevozu a) Pretovarjanje v pomorstvu b) Skladiščenje (del CPC 742) c) Storitve carinjenja d) Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike ||  

e) Storitve pomorskih agencij f) Storitve odpreme tovora v pomorstvu g) Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7213) h) Potiskanje in vlečenje (CPC 7214) i) Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (del CPC 745) j) Druge spremljajoče in pomožne storitve (del CPC 749) || Za način 1: EU: Brez obvez za pretovarjanje v pomorstvu, za potiskanje in vlečenje, za storitve carinjenja ter za storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike. AT, BG, CY, CZ, DE, EE, HU, LT, MT, PL, RO, SK, SI in SE: Brez obvez za dajanje plovil s posadko v najem. BG: brez obvez AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez za skladiščenje. HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora Za način 2: Jih ni.

B. Pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh a) Pretovarjanje (del CPC 741) b) Skladiščenje (del CPC 742) c) Storitve posrednikov pri prevozu tovora (del CPC 748) || Za načina 1 in 2: EU: Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu. EU: Brez obvez za potiskanje in vlečenje, razen za CZ, LV in SK samo za način 2, kadar: Jih ni. HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

d) Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7223) e) Potiskanje in vlečenje (CPC 7224) f) Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh (del CPC 745) g) Druge spremljajoče in pomožne storitve (del CPC 749) || Za način 1: AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, HU, LV, LT, MT, RO, SK, SI in SE: Brez obvez za dajanje plovil s posadko v najem.

C. Pomožne storitve v železniškem prevozu a) Pretovarjanje (del CPC 741) b) Skladiščenje (del CPC 742) ||

c) Storitve posrednikov pri prevozu tovora (del CPC 748) d) Potiskanje in vlečenje (CPC 7113) e) Spremljajoče storitve v železniškem prevozu potnikov (CPC 743) f) Druge spremljajoče in pomožne storitve (del CPC 749) || Za način 1: EU: Brez obvez za potiskanje in vlečenje. HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora Za način 2: Jih ni.

D. Pomožne storitve v cestnem prevozu a) Pretovarjanje (del CPC 741) b) Skladiščenje (del CPC 742) || Za način 1: AT, BG, CY, CZ, EE, HU, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI in SE: Brez obvez za dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem. HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora in spremljajoče storitve v cestnem prevozu, za katere se zahteva dovoljenje. Za način 2:

c) Storitve posrednikov pri prevozu tovora (del CPC 748) d) Dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124) e) Spremljajoče storitve v cestnem prevozu (CPC 744) f) Druge spremljajoče in pomožne storitve (del CPC 749) || Jih ni.

D. Pomožne storitve v zračnem prevozu ||

a) Storitve zemeljske oskrbe (vključno s pripravo in dostavo jedi) || Za način 1: EU: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo jedi. Za način 2: BG, CY, CZ, HR, HU, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

b) Skladiščenje (del CPC 742) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c) Storitve posrednikov pri prevozu tovora (del CPC 748) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d) Dajanje zrakoplovov s posadko v najem (CPC 734) || Za načina 1 in 2: EU: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Unije, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v Uniji. Za registracijo zrakoplova se lahko zahteva, da je v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora.

|| Izjemoma lahko tuji letalski prevoznik da v najem zrakoplov, registriran zunaj EU, letalskemu prevozniku iz Evropske unije, kadar ima ta izjemne potrebe, potrebe glede sezonske zmogljivosti ali potrebe po odpravljanju operativnih težav, ki jih ne more ustrezno zadovoljiti z najemom zrakoplova, registriranega v Evropski uniji, pri tem pa je treba pridobiti časovno omejeno dovoljenje države članice Evropske unije, ki je izdala licenco letalskemu prevozniku iz Evropske unije.  

e) Prodaja in trženje f) Računalniški sistem rezervacij || Za načina 1 in 2: EU: Kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij zunaj Evropske unije letalskim prevoznikom iz Evropske unije ne zagotavljajo enake obravnave[46], kot se zagotavlja v Evropski uniji, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz EU, ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij iz Evropske unije ne zagotavljajo enake obravnave, kot se zagotavlja v Evropski uniji, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij iz Evropske unije zagotovijo enako obravnavo letalskim prevoznikom, ki niso iz EU, oziroma s katerimi letalski prevozniki iz Evropske unije zagotovijo enako obravnavo ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij, ki niso iz EU.

g) Upravljanje letališč || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

E. Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva[47] a) Skladiščenje blaga, razen goriva, ki se prenaša po cevovodih (del CPC 742) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

13. DRUGE PREVOZNE STORITVE

Zagotavljanje storitev kombiniranega prevoza || BE, DE, DK, EL, ES, FI, FR, IE, IT, LU, NL, PT in UK: Jih ni, brez poseganja v omejitve iz tega seznama obveznosti, ki vplivajo na kakršno koli obliko prevoza. AT, BG, CY, CZ, EE, HR, HU, LT, LV, MT, PL, RO, SE, SI in SK: Brez obvez.

14. ENERGETSKE STORITVE

A. Storitve, povezane z rudarstvom (CPC 883)[48] || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B. Cevovodni transport goriv (CPC 7131) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

C. Skladiščenje goriva, ki se prenaša po cevovodih (del CPC 742) || Za način 1: AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

D. Veleprodaja trdnih, tekočih in plinastih goriv ter podobnih izdelkov (CPC 62271) ter veleprodaja elektrike, pare in vroče vode || Za način 1: EU: Brez obvez za veleprodajo elektrike, pare in vroče vode. Za način 2: Jih ni.

E. Maloprodaja motornega goriva (CPC 613) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

F. Maloprodaja kurilnega olja, plina v jeklenkah, premoga in drv (CPC 63297) ter maloprodaja elektrike, plina (ki ni v jeklenkah), pare in tople vode || Za način 1: EU: Brez obvez za maloprodajo elektrike, plina (ki ni v jeklenkah), pare in tople vode. BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK in UK: Za trgovino na drobno s kurilnim oljem, plinom v jeklenkah, premogom in lesom brez obvez, razen za naročila po pošti, kadar: jih ni. Za način 2: Jih ni.

G. Storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887) || Za način 1: EU: Brez obvez, razen za posvetovalne storitve, kadar: jih ni. Za način 2: Jih ni.

15. DRUGE STORITVE, KI NISO ZAJETE NA DRUGEM MESTU

a) Storitve pralnic in kemičnih čistilnic ter storitve barvanja (CPC 9701) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

b) Frizerske storitve (CPC 97021) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

c) Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve (CPC 97022) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

d) Druge lepotilne storitve, d.n. (CPC 97029) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

e) Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot storitve za sprostitev in dobro telesno počutje in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene[49] CPC Razl. 1.0 97230) || Za način 1: EU: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

g) Storitve telekomunikacijskih povezav (CPC 7543) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

________________

PRILOGA XIV-C

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV (UNIJA)

1.       Seznam spodaj navedeni pridržkov navaja gospodarske dejavnosti, ki so bile liberalizirane v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, za katere se uporabljajo omejitve v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki v skladu s členom 89 tega sporazuma in v zvezi s prodajalci poslovnih storitev v skladu s členom 90 tega sporazuma, ter določa take omejitve.  Na spodnjem seznamu so naslednji elementi:

(a)     v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, ter

(b)     v drugem stolpcu pa je opis veljavnih omejitev.

Kadar pridržek iz točke (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

Unija ne prevzame nobene obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev v gospodarskih dejavnostih, ki niso liberalizirane (ki ostanejo brez obvez) v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

2.       Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)     CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)     „CPC Razl. 1.0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

3.       Obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike, prodajalce poslovnih storitev in prodajalce blaga ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

4.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 89 in 90 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev iz Gruzije.

5.       Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov EU in njenih držav članic v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

6.       Spodnji seznam v skladu s členom 76(3)  tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

7.       Spodnji seznam ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kakor je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

8.       V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v državi članici ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

9.       Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektor ali podsektor || Opis pridržkov

VSI SEKTORJI || Obseg premeščanj znotraj podjetja BG: Število premeščenega osebja znotraj podjetja ne sme preseči 10 odstotkov povprečnega letnega števila državljanov EU, zaposlenih pri zadevni bolgarski pravni osebi. V podjetjih z manj kot 100 zaposlenimi lahko z odobritvijo število premeščenega osebja znotraj podjetja preseže 10 odstotkov vseh zaposlenih. HU: Brez obvez za fizično osebo, ki je bila partner v pravni osebi Gruzije.

VSI SEKTORJI || Diplomirani pripravniki Za AT, CZ, DE, ES, FR in HU: Usposabljanje mora biti povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo. BG in HU: Za diplomirane pripravnike se zahteva preverjanje gospodarskih potreb,[50].

VSI SEKTORJI || Generalni direktorji in revizorji AT: Generalni direktorji podružnic pravnih oseb morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za upoštevanje avstrijskega zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji. FI: Tujec, ki trguje kot zasebni podjetnik, mora imeti dovoljenje za promet in stalno prebivališče v EGP. Za vse sektorje velja, da mora generalni direktor imeti stalno prebivališče v EGP, vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme. FR: Če generalni direktor industrijske, komercialne ali obrtne dejavnosti nima dovoljenja za stalno bivanje, mora imeti posebno dovoljenje. RO: Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov. SE: Generalni direktor pravne osebe ali podružnice ima stalno prebivališče na Švedskem.

VSI SEKTORJI || Priznavanje EU: Direktive EU o medsebojnem priznavanju diplom veljajo le za državljane držav članic EU.  Pravica do opravljanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic EU ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici[51].

6. POSLOVNE STORITVE ||

A. Strokovne storitve ||

a) Pravne storitve (CPC 861)[52] razen za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“. || AT, CY, ES, EL, LT, MT, RO in SK: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva. Za ES: pristojni organi lahko odobrijo izjeme. BE, FI: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. V BE za zastopanje pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote. BG: Gruzijski odvetniki lahko pravno zastopanje zagotavljajo le za gruzijskega državljana, pri čemer se upoštevata vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za pravno mediacijo se zahteva stalno prebivališče. FR: Za dostop odvetnikov do poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

|| HR: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, velja pogoj glede državljanstva (hrvaško državljanstvo ali državljanstvo druge države članice EU). HU: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na opravljanje pravnega svetovanja, ki poteka na podlagi pogodbe o sodelovanju, sklenjene z madžarskim odvetnikom ali odvetniško pisarno. LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih. DK: Trženje storitev pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco za opravljanje dejavnosti. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. LU: Pogoj glede državljanstva za izvajanje pravnih storitev v zvezi z zakonodajo Luksemburga in EU. SE: Za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča.

b) 1. Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220) || FR: Zagotavljanje računovodskih in knjigovodskih storitev je odvisno od odločitve ministra za gospodarstvo, finance in industrijo v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve. Zahteva glede stalnega bivališča ne sme presegati pet let. IT: Zahteva se stalno prebivališče.

b) 2. Revizijske storitve (CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev) || AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi in izvajanje revizij, predvidenih v posebni avstrijski zakonodaji (na primer v zakonu o delniških družbah, zakonu o borzah, zakonu o bančništvu itd.). DK: Zahteva se stalno prebivališče. ES: Pogoj glede državljanstva za zakonite revizorje ter administratorje, direktorje in partnerje družb, razen tistih, ki so zajeti v 8. direktivi EGS o pravu gospodarskih družb. FI: Zahteva glede stalnega prebivališča velja za najmanj enega od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo. EL: Pogoj glede državljanstva za zakonite revizorje. HR: Revizorske storitve lahko opravljajo samo pooblaščeni revizorji z licenco, ki jo uradno priznava hrvaška revizorska zbornica. IT: Za samostojne revizorje se zahteva stalno prebivališče. SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo pravne revizorske storitve pri nekaterih pravnih osebah, med drugim v vseh družbah z omejeno odgovornostjo. Za odobritev je potrebno stalno bivališče.

c) Davčno svetovanje (CPC 863)[53] || AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva. BG in SI: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake. HU: Zahteva se stalno prebivališče.

d) Arhitekturne storitve ter e) Urbanistično in krajinsko načrtovanje (CPC 8671 in CPC 8674) || EE: Najmanj ena odgovorna oseba (projektni vodja ali svetovalec) mora imeti stalno prebivališče v Estoniji. BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva. Pogoj glede državljanstva za urbanistično in krajinsko načrtovanje. EL, HU in IT: Zahteva se stalno prebivališče. SK: Obvezno je članstvo v zadevni zbornici; lahko se prizna članstvo v zadevni tuji instituciji. Zahteva se stalno prebivališče, vendar se lahko upoštevajo tudi izjeme.

f) Inženirske storitve ter g) Integrirane inženirske storitve (CPC 8672 in CPC 8673) || EE: Najmanj ena odgovorna oseba (projektni vodja ali svetovalec) mora imeti stalno prebivališče v Estoniji. BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva. HR, IT in SK: Zahteva se stalno prebivališče. EL in HU: Zahteva glede stalnega prebivališča (za CPC 8673 zahteva glede stalnega prebivališča velja samo za diplomirane pripravnike)

h) Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve (CPC 9312 in del CPC 85201) || CZ, IT in SK: Zahteva se stalno prebivališče.    CZ, RO in SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov. BE in LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe. BG, MT:  Pogoj glede državljanstva. DK: Omejeno dovoljenje za opravljanje posebne naloge se lahko izda za največ 18 mesecev, potrebno pa je tudi stalno prebivališče. FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar pa je dostop možen v okviru letno določenih kvot. HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica. LV: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje lokalnih zdravstvenih organov, ki temelji na gospodarski potrebi po zdravnikih in zobozdravnikih v dani regiji. PL: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje. Tuji zdravniki imajo omejeno glasovalno pravico v poklicnih zbornicah. PT: Zahteva glede stalnega prebivališča za psihologe.

i) Veterinarske storitve (CPC 932) || BG, DE, EL, FR, HR in HU: Pogoj glede državljanstva. CZ in SK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča IT: Zahteva se stalno prebivališče. PL: Pogoj glede državljanstva. Tujci se lahko prijavijo za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica.

j) 1. Babiške storitve (del CPC 93191) || AT: Fizična oseba lahko v Avstriji odpre ordinacijo pod pogojem, da je opravljala ta poklic najmanj tri leta pred tem. BE in LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe. CY, EE, RO in SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov. FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar pa je dostop možen v okviru letno določenih kvot. HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica. HU: Brez obvez. IT:  Zahteva se stalno prebivališče. LV: Odvisno od gospodarskih potreb, določenih s celotnim številom babic v dani regiji, ki ga dovolijo lokalne zdravstvene oblasti. PL: Pogoj glede državljanstva. Tujci se lahko prijavijo za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica.

j) 2. Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja (del CPC 93191) || AT:  Tuji ponudniki storitev lahko sodelujejo le pri naslednjih dejavnostih: medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, logoterapevti, dietetiki in svetovalci za prehrano. Fizična oseba lahko v Avstriji odpre ordinacijo pod pogojem, da je opravljala ta poklic najmanj tri leta pred tem. BE, FR in LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe. CY, CZ, EE, RO in SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov. HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica. HU:  Pogoj glede državljanstva. DK: Omejeno dovoljenje za opravljanje posebne naloge se lahko izda za največ 18 mesecev, potrebno pa je tudi stalno prebivališče. CY, CZ, EL in IT: Predmet preverjanja gospodarskih potreb: odločitev je odvisna od prostih mest in pomanjkanja delovne sile v regiji. LV: Odvisno od gospodarskih potreb, določenih s celotnim številom medicinskih sester v dani regiji, ki ga dovolijo lokalne zdravstvene oblasti.

k) Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov (CPC 63211) in druge storitve farmacevtov[54] || FR:  Pogoj glede državljanstva. Vendar je v okviru določenih kvot dostop za državljane Gruzije možen pod pogojem, da ima ponudnik storitev univerzitetno izobrazbo iz farmacije, pridobljeno v Franciji. DE, EL in SK:  Pogoj glede državljanstva. HU: Pogoj glede državljanstva, razen za maloprodajo farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov (CPC 63211). IT in PT: Zahteva se stalno prebivališče.

D. Poslovanje z nepremičninami[55] ||

a) ki zajemajo lastno ali najeto posest (CPC 821) || FR, HU, IT in PT:  Zahteva se stalno prebivališče. LV, MT in SI: Pogoj glede državljanstva.

b) za plačilo ali po pogodbi (CPC 822) || DK: Zahteva se stalno prebivališče, razen če danska Agencija za trgovino in gospodarske družbe določi drugače. FR, HU, IT in PT: Zahteva se stalno prebivališče. LV, MT in SI: Pogoj glede državljanstva.

E. Dajanje v najem brez upravljavcev ||

e) V zvezi z gospodinjskimi predmeti in napravami (CPC 832) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

f) Dajanje telekomunikacijske opreme v najem  (CPC 7541) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

F. Druge poslovne storitve ||

e) Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676) || IT in PT: Za poklic biologa in kemijskega analitika se zahteva stalno prebivališče.

f) Svetovalne storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (del CPC 881) || IT: Za agronome in „periti agrari“ se zahteva stalno prebivališče.

j) 2. Varnostne storitve (CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305) || BE: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča za vodstveno osebje. BG, CY, CZ, EE, LV, LT, MT, PL, RO, SI in SK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča. DK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce in za varnostne storitve na letališčih. ES in PT: Pogoj glede državljanstva za strokovno osebje. FR: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje in direktorje. IT: Za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja in prevoza vrednostnih predmetov se zahtevata italijansko ali evropsko državljanstvo in stalno prebivališče.

k) Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675) || BG: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake. DE: Pogoj glede državljanstva za javno imenovane geodete. FR: Pogoj glede državljanstva za geodetske storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom. IT in PT:  Zahteva se stalno prebivališče.

l) 1. Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868) || MT: Pogoj glede državljanstva.

l) 2. Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (del CPC 8868) || LV: Pogoj glede državljanstva.

 l) 3. Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz (CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868) || EU: Za vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles in motornih sani velja pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

l) 5. Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav[56] (CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864,  CPC 8865 in CPC 8866) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike, razen za: BE,  DE, DK, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE in UK za CPC 633, 8861, 8866; BG za druge storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave (razen nakit): CPC 63301, CPC 63302, del CPC 63303, CPC 63304 in CPC 63309; AT za CPC 633, CPC 8861 do CPC 8866; EE, FI, LV in LT za CPC 633, CPC 8861 do CPC 8866; CZ in SK za CPC 633, CPC 8861 do CPC 8865; ter SI za CPC 633, CPC 8861 in CPC 8866.

m) Čiščenje stavb (CPC 874) || CY, EE, HR, MT, PL, RO in SI: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

n) Fotografske storitve (CPC 875) || HR in LV: Pogoj glede državljanstva za posebne fotografske storitve. PL: Pogoj glede državljanstva za fotografiranje iz zraka.

p) Založniške storitve in tiskanje (CPC 88442) || HR: Za založnike se zahteva stalno prebivališče. SE: Zahteva glede stalnega bivališča za založnike ter lastnike založniških hiš in tiskarn. IT: Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice EU.

q) Organiziranje kongresov in srečanj (del CPC 87909) || SI: Pogoj glede državljanstva.

r) 1. Prevajanje in tolmačenje (CPC 87905) || FI: Za pooblaščene prevajalce se zahteva stalno prebivališče. DK: Za pooblaščene uradne prevajalce in tolmače se zahteva državljanstvo, razen če danska agencija za trgovino in gospodarske družbe določi drugače.

r) 3. Zbiranje terjatev in izterjava računov (CPC 87902) || BE in EL: Pogoj glede državljanstva. IT: Brez obvez. 

r) 4. Ocenjevanje kreditne sposobnosti (CPC 87901) || BE in EL: Pogoj glede državljanstva. IT: Brez obvez.

r) 5. Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv (CPC 87904)[57] || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

8. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE (CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518) || BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva.

9. DISTRIBUCIJSKE STORITVE (razen distribucije orožja, streliva in vojaškega materiala) ||

C. Maloprodaja[58] ||

c) Maloprodaja živil (CPC 631) || FR: Pogoj glede državljanstva za prodajalce tobačnih izdelkov (tj. buraliste).

10. IZOBRAŽEVANJE (samo zasebno financirano izobraževanje) ||

A. Primarno izobraževanje (CPC 921) || FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko gruzijski državljani pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje. IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom. EL: Pogoj glede državljanstva za učitelje.

B. Sekundarno izobraževanje (CPC 922) || FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko gruzijski državljani pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje. IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom. EL: Pogoj glede državljanstva za učitelje. LV: Pogoj glede državljanstva za sekundarno poklicno in strokovno šolsko izobraževanje za invalidne učence (CPC 9224).

C. Višje izobraževanje (CPC 923) || FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko gruzijski državljani pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje. CZ in SK: Pogoj glede državljanstva za višje izobraževanje, razen za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).  IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom. DK: Pogoj glede državljanstva za profesorje.

12. FINANČNE STORITVE ||

A. Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve || AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji. EE: Za neposredno zavarovanje lahko upravni organ zavarovalniške delniške družbe z udeležbo gruzijskega kapitala vključuje gruzijske državljane le skladno z deležem gruzijske udeležbe, vendar ne več kot polovico članov upravne skupine.  Vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisnega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Estoniji. ES: Zahteva glede stalnega prebivališča za poklic aktuarja (ali pa dveletne izkušnje). FI: Generalni direktorji in vsaj en revizor zavarovalnice imajo stalno prebivališče v EU, razen če pristojni organi odobrijo izjemo. Generalni zastopnik gruzijske zavarovalniške družbe ima stalno prebivališče na Finskem, razen če je glavna uprava družbe v EU. HR: Zahteva se stalno prebivališče. IT: Zahteva glede stalnega prebivališča za poklic aktuarja.

B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja) || BG: Za izvršne direktorje in poslovodje se zahteva stalno prebivališče v Bolgariji. FI: Generalni direktor in vsaj en revizor kreditnih institucij imajo stalno prebivališče v EU, razen če finančni nadzorni organ odobri izjemo. HR: Zahteva se stalno prebivališče. Upravni odbor upravlja poslovanje kreditne institucije iz ozemlja Republike Hrvaške.  Vsaj en član upravnega odbora mora tekoče govoriti hrvaški jezik. IT: Za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev) velja pogoj glede stalnega prebivališča na ozemlju države članice EU. LT: Vsaj en vodja bančne uprave mora imeti stalno prebivališče v Republiki Litvi. PL: Zahteva se državljanstvo za vsaj enega bančnega vodstvenega delavca.

13. STORITVE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA (samo zasebno financirane storitve) ||

A. Storitve bolnišnic (CPC 9311) B. Storitve rešilnih vozil (CPC 93192) C. Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic (CPC 93193) E. Storitve socialnega varstva (CPC 933) || FR: Za opravljanje vodstvenih funkcij je potrebno dovoljenje.  Pri dodelitvi dovoljenja se upošteva razpoložljivost lokalnih vodstvenih delavcev. HR: vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica. LV: Preverjanja gospodarskih potreb za zdravnike, zobozdravnike, babice, medicinske sestre, fizioterapevte in paramedicinsko osebje. PL: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje. Tuji zdravniki imajo omejeno glasovalno pravico v poklicnih zbornicah.

14. TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI ||

A. Hoteli, restavracije ter priprava in dostava jedi (CPC 641, CPC 642 in CPC 643) razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu.[59] || BG: Število tujih vodstvenih delavcev ne sme preseči števila vodstvenih delavcev, ki so bolgarski državljani, v primerih, ko javni (državni in/ali občinski) delež lastniškega kapitala v bolgarskem podjetju presega 50 odstotkov. HR: Zahteva glede državljanstva za storitve sprejemanja gostov ter dobave in priprave hrane v gospodinjstvih in podeželskih domovih.

B. Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj) (CPC 7471) || BG: Število tujih vodstvenih delavcev ne sme preseči števila vodstvenih delavcev, ki so bolgarski državljani, v primerih, ko javni (državni in/ali občinski) delež lastniškega kapitala v bolgarskem podjetju presega 50 odstotkov. HR: Odobritev ministrstva za turizem za delovno mesto vodje pisarne.

C. Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) || BG, CY, ES, FR, EL, HR, HU, LT, MT, PL, PT in SK: Pogoj glede državljanstva. IT: Turistični vodniki iz držav nečlanic EU morajo pridobiti posebno dovoljenje.

15. STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA (razen avdiovizualnih storitev) ||

A. Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek) (CPC 9619) || FR: Za opravljanje vodstvenih funkcij je potrebno dovoljenje. Če se zahteva dovoljenje za več kot dve leti, zanj velja pogoj glede državljanstva.

16. PREVOZNE STORITVE ||

A. Pomorski prevoz ||

a) Mednarodni prevoz potnikov (CPC 7211 brez nacionalnega kabotažnega prevoza). b) Mednarodni prevoz tovora (CPC 7212 brez nacionalnega kabotažnega prevoza) || EU: Pogoj glede državljanstva za posadke plovil. AT: Pogoj glede državljanstva za večino generalnih direktorjev.

D. Cestni prevoz ||

a) Prevoz potnikov (CPC 7121 in CPC 7122) || AT: Pogoj glede državljanstva za osebe ali delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo. DK, HR:  Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce. BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

b) Prevoz tovora (CPC 7123, razen prevoza poštnih in kurirskih pošiljk za lastne potrebe[60]). || AT: Pogoj glede državljanstva za osebe in delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo. BG in MT: Pogoj glede državljanstva. HR: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce.

E. Cevovodni transport blaga, razen goriva[61] (CPC 7139) || AT: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje.

17. POMOŽNE STORITVE V PREVOZU[62] ||

A. Pomožne storitve v pomorskem prevozu a) Pretovarjanje v pomorstvu b) Skladiščenje (del CPC 742) c) Storitve carinjenja d) Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike e) Storitve pomorskih agencij f) Storitve odpreme tovora v pomorstvu g) Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7213) h) Potiskanje in vlečenje (CPC 7214) || AT: Pogoj glede državljanstva za večino generalnih direktorjev. BG in MT: Pogoj glede državljanstva. DK: Zahteva glede stalnega prebivališča za storitve carinjenja. EL: Pogoj glede državljanstva za storitve carinjenja.

i) Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (del CPC 745) j) Druge spremljajoče in pomožne storitve (razen priprave in dostave jedi) (del CPC 749) ||

D. Pomožne storitve v cestnem prevozu d) Dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124) || AT: Pogoj glede državljanstva za osebe ali delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo. BG in MT: Pogoj glede državljanstva.

F. Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva[63] a) Skladiščenje blaga, razen goriva, ki se prenaša po cevovodih (del CPC 742) || AT: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje.

19. ENERGETSKE STORITVE ||

A. Storitve, povezane z rudarstvom (CPC 883)[64] || SK: Zahteva se stalno prebivališče.

20. DRUGE STORITVE, KI NISO ZAJETE NA DRUGEM MESTU ||

a) Storitve pralnic in kemičnih čistilnic ter storitve barvanja (CPC 9701) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

b) Frizerske storitve (CPC 97021) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

c) Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve (CPC 97022) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

d) Druge lepotilne storitve, d.n. (CPC 97029) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

e) Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot storitve za sprostitev in dobro telesno počutje in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene[65] (CPC Razl. 1.0  97230) || EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

________________

PRILOGA XIV-D

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI (UNIJA)

1 .      Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za gospodarske dejavnosti, ki so navedene spodaj in za katere veljajo ustrezne omejitve.

2.       Na seznamu so naslednji elementi:

(a)     v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, in

(b)     v drugem stolpcu je opis veljavnih omejitev.

Unija sprejema obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake le za tiste sektorje gospodarske dejavnosti, ki so izrecno navedeni na spodnjem seznamu.

3.       Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)     CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)     „CPC Razl. 1.0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

4.       Obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

5.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 91 in 92 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake iz Gruzije.

6.       Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov EU in njenih držav članic v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

7.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

8.       Spodnji seznam ne posega v obstoj državnih monopolov ali izključnih pravic v zadevnih sektorjih, kakor je Unija določila v Prilogi XIV-A tega sporazuma.

9.       V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v državi članici ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

10.     Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje podsektorje:

(a)     pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU)

(b)     računovodske in knjigovodske storitve;

(c)     davčno svetovanje;

(d)     arhitekturne storitve, urbanistično in krajinsko načrtovanje;

(e)     inženirske storitve in integrirane inženirske storitve;

(f)      računalniške in sorodne storitve;

(g)     raziskovalne in razvojne storitve;

(h)     oglaševanje;

(i)      podjetniško in poslovno svetovanje;

(j)      storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem;

(k)     tehnično preizkušanje in analiziranje;

(l)      sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve;

(m)    vzdrževanje in popravila opreme v okviru pogodbe za opravljanje storitev po prodaji ali po najemu;

(n)     prevajanje;

(o)     raziskava na kraju samem;

(p)     okoljske storitve;

(r)      storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj;

(s)      razvedrilne storitve.

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členom 92 tega sporazuma neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje podsektorje:

(a)     pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU)

(b)     arhitekturne storitve, urbanistično načrtovanje in krajinska arhitektura;

(c)     inženirske storitve in integrirane inženirske storitve;

(d)     računalniške in sorodne storitve;

(e)     podjetniško in poslovno svetovanje ter storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem;

(f)      prevajanje.

Sektor ali podsektor || Opis pridržkov

VSI SEKTORJI || Priznavanje EU: Direktive EU o medsebojnem priznavanju diplom veljajo le za državljane držav članic EU. Pravica do opravljanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic EU ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici.[66]

Pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU) (del CPC 861)[67] || AT, CY, DE, EE, IE, LU, NL, PL, PT, SE in UK: jih ni. BE, ES, HR, IT in EL: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev. BG, CZ, DK, FI, HU, LT, MT, RO, SI in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco za opravljanje dejavnosti. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti. FR: Zahteva se poln (poenostavljen) vstop v odvetniško zbornico s preskusom poklicne usposobljenosti. Za opravljanje odvetniškega poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva. HR: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, velja pogoj glede državljanstva.

Računovodske in knjigovodske storitve (CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220) || BE, CY, DE, EE, ES, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. AT: Delodajalec mora biti član ustreznega poklicnega združenja v domači državi, kjer tako združenje obstaja. FR: Zahteva glede dovoljenja. Zagotavljanje računovodskih in knjigovodskih storitev je odvisno od odločitve ministra za gospodarstvo, finance in industrijo v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve. BG, CZ, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. HR: Zahteva se stalno prebivališče.

Davčno svetovanje (CPC 863)[68] || BE, DE, EE, ES, FR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE in UK: jih ni. AT: Delodajalec mora biti član ustreznega poklicnega združenja v domači državi, kjer tako združenje obstaja. Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva. BG, CZ, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. CY: Brez obvez za oddajo davčne napovedi. PT: Brez obvez. HR, HU: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Arhitekturne storitve ter Urbanistično in krajinsko načrtovanje (CPC 8671 in CPC 8674) || EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. BE, ES, HR, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev. FI: Fizična oseba mora dokazati, da ima posebno znanje, potrebno za storitev, ki jo opravlja. BG, CY, CZ, DE, FI, HU, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. AT: Storitve načrtovanja samo, kjer je: Preverjanje gospodarskih potreb. HR, HU in SK: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Inženirske storitve ter Integrirane inženirske storitve (CPC 8672 in CPC 8673) || EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. BE, ES, HR in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev. FI: Fizična oseba mora dokazati, da ima posebno znanje, potrebno za storitev, ki jo opravlja. BG, CY, CZ, DE, FI, HU, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. AT: Storitve načrtovanja samo, kjer je: Preverjanje gospodarskih potreb. HR in HU: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Računalniške in sorodne storitve (CPC 84) || EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni. ES in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev. BE: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. AT, DE, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, RO, SK in UK: Preverjanje gospodarskih potreb. HR: Za ponudnike pogodbenih storitev se zahteva stalno prebivališče. Brez obvez za neodvisne strokovnjake.

Raziskovalne in razvojne storitve (CPC 851, CPC 852, razen storitev psihologov[69], CPC 853) || EU, razen BE: Zahteva se sporazum o gostovanju z odobreno raziskovalno organizacijo[70]. CZ, DK in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. BE in UK: Brez obvez. HR: Zahteva se stalno prebivališče.

Oglaševanje (CPC 871) || BE, CY, DE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. AT, BG, CZ, DK, FI, HU, LT, LV, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865) || DE, EE, EL, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: jih ni. ES in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. BE in HR: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866) || DE, EE, EL, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. BE, ES, HR in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. AT, BG, CY, CZ, DK, FI, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. HU: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za storitve na področju arbitraže in pomiritve (CPC 86602), kjer je: Brez obvez.

Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676) || BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE, UK: jih ni. AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675) || BE, EE, EL, ES, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE in UK: jih ni. AT, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. DE: Brez obvez za javno imenovane geodete. FR: Brez obvez za geodetske storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom. BG: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila plovil (del CPC 8868) || BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni. AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (del CPC 8868) || BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni. AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz (CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868) || BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni. AT, BG, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila zrakoplovov in njihovih delov (del CPC 8868) || BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni. AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav[71] (CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866) || BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. AT, BG, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Prevajanje (CPC 87905, razen uradnih ali sodno overjenih dejavnosti) || DE, EE, FR, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. BE, ES, IT in EL: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake. CY in LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev. AT, BG, CZ, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. HR: Brez obvez za neodvisne strokovnjake.

Raziskava na kraju samem (CPC 5111) || BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, LV, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Okoljske storitve (CPC 9401[72], CPC 9402, CPC 9403, CPC 9404[73], del CPC 94060[74], CPC 9405, del CPC 9406 in CPC 9409) || BE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni. AT, BG, CY, CZ, DE, DK, EL, FI, HU, LT, LV, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj[75]) (CPC 7471) || AT, CZ, DE, EE, ES, FR, IT, LU, NL, PL, SI in SE: jih ni. BG, EL, HU, LT, LV, MT, PT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb. BE, CY, DK, FI in IE: Brez obvez, razen za vodje potovanj (tj. oseb, katerih naloga je spremljati skupino najmanj desetih oseb, vendar pri tem niso vodniki po določenih lokacijah). HR: Zahteva se stalno prebivališče. UK: Brez obvez.

Razvedrilne storitve, razen avdiovizualnih storitev (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek) (CPC 9619) || BG, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SK in SE: Lahko se zahteva višja kvalifikacija[76] . Preverjanje gospodarskih potreb. AT: Izjemna kvalifikacija in preverjanje gospodarskih potreb, razen za osebe, katerih glavna poklicna dejavnost je na področju umetnosti in katerih glavni vir dohodka je opravljanje te dejavnosti, poleg tega pa te osebe v Avstriji ne opravljajo nobene druge komercialne dejavnosti, kjer: jih ni. CY: Preverjanje gospodarskih potreb za storitve glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in za storitve diskotek. FR: Brez obvez za ponudnike pogodbenih storitev, razen v naslednjih primerih: – delovno dovoljenje je izdano za obdobje, ki ne presega devetih mesecev in se lahko obnovi za tri mesece, Preverjanje gospodarskih potreb. – podjetje za opravljanje razvedrilne dejavnosti mora plačati davek francoskemu uradu za priseljevanje in vključevanje („Office Français de l'Immigration et de l'Intégration“). SI: Čas bivanja je omejen na sedem dni na dogodek. Za storitve cirkusov in zabaviščnih parkov je čas bivanja omejen na največ 30 dni na koledarsko leto. BE in UK: Brez obvez.

________________

PRILOGA XIV-E

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM (GRUZIJA)[77]

1.       Na spodnjem seznamu so navedene gospodarske dejavnosti, za katere veljajo pridržki v zvezi z nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti s strani Gruzije v skladu s členom 79(1) tega sporazuma za podjetja in podjetnike Unije.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)     seznam horizontalnih pridržkov, ki veljajo za vse sektorje ali podsektorje, in

(b)     seznam pridržkov, specifičnih za sektorje ali podsektorje, z navedbo zadevnega sektorja ali podsektorja skupaj z veljavnimi pridržki.

Pridržek, ki ustreza dejavnosti, ki ni liberalizirana (brez obvez), se izrazi na naslednji način: „Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi“.

V sektorjih, v katerih Gruzija nima pridržkov, država prevzame obveznosti iz člena 79(1) tega sporazuma brez pridržkov (če pridržkov v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke).

2.       Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

3.       Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

4.       V skladu s členom 79 tega sporazuma nediskriminatorne zahteve, kot so pravna oblika ali obveznost pridobitve licenc ali dovoljenj, ki se  brez razlikovanja uporabljajo za vse ponudnike, ki delujejo na ozemlju, na podlagi državljanstva, stalnega bivališča ali enakovrednega merila, niso navedena v tej prilogi, saj vanje ta sporazum ne posega.

5.       Kadar Gruzija ohrani pridržke, ki kot pogoj za ponudbo storitev na njenem ozemlju zahtevajo, da ima ponudnik storitev državljanstvo, stalno prebivališče ali stalno prebiva na njenem ozemlju, se pridržek iz Priloge XIV-G tega sporazuma, kolikor je to mogoče, uporablja kot pridržek glede ustanavljanja podjetij v skladu s to prilogo.

Horizontalni pridržki

Subvencije

Upravičenost do subvencij se lahko omeji na osebe, ki imajo sedež na določenem geografskem območju Gruzije.

Privatizacija

Organizacija, v kateri delež vlade presega 25 %, ne sme sodelovati kot kupec v privatizacijskem postopku (omejitev dostopa na trg).

Vsaj eden vodja „korporacije z omejeno odgovornostjo“ mora imeti stalno prebivališče v Gruziji. Za ustanovitev podružnice se zahteva predstavnik (fizična oseba) s stalnim prebivališčem v Gruziji, ki ga družba ustrezno pooblasti, da jo predstavlja.

Nakup nepremičnin

Brez obvez, razen za naslednje:

(i)      nakup nekmetijskega zemljišča;

(ii)     nakup stavb, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti storitve;

(iii)    zakup kmetijskega zemljišča za največ 49 let in nekmetijskega zemljišča za največ 99 let;

(iv)    nakup kmetijskega zemljišča s strani skupnih podjetij.

Sektorski pridržki

Ribištvo

Brez dostopa na trg ter nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za ribištvo. Dostop do gruzijskih voda za ribolov se odobri na podlagi vzajemnosti.

Poslovne storitve

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za transplantate in obdukcijo (9312).

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge strokovne storitve (1,A(k))*[78]

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881, razen 88110)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za spremljajoče storitve v proizvodnji koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva, za plačilo ali po pogodbi (CPC 8845)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za fotografiranje iz zraka (del CPC 87504)

Komunikacijske storitve

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za poštne storitve (CPC 7511)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane s kombiniranimi storitvami priprave in predvajanja programov (CPC 96133)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve prenosa programov (CPC 7524)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge komunikacijske storitve (2,E)*.

Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve

Najmanj 50 % celotnega osebja morajo biti gruzijski državljani.

Distribucijske storitve

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge distribucijske storitve (4,E)*.

Izobraževanje

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirano sekundarno izobraževanje (CPC 922).

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirano višje izobraževanje (CPC 923).

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge izobraževalne storitve (CPC 929)

Finančne storitve

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge finančne storitve, vključno z nadomestili za delavce (7,C)*.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

–        Za zdravnike, ki delajo v Gruziji, je obvezno znanje gruzijskega jezika (uradni jezik).

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (8,D)*.

Turizem in storitve v zvezi s potovanji

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge storitve v zvezi s turizmom in potovanji (9,D)*.

Storitve na področju rekreacije, kulture in športa

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za Druge storitve na področju rekreacije, kulture in športa (10,E)*

Prevozne storitve

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz potnikov s pomorskim prevozom (CPC 7211) in spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (del CPC 745)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zračni prevoz, vključno s prevozom potnikov (CPC 731), prevozom tovora (CPC 732), dajanjem zrakoplovov s posadko v najem (CPC 734) in spremljajočimi storitvami v zračnem prevozu (CPC 746)

–        Železniški prevoz (CPC 7111, CPC 7112 in CPC 7113) - Železniška infrastruktura je v državni lasti, njena uporaba pa je monopolna. Jih ni za železniški prevoz.

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za železniški prevoz (CPC 743)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za cestni prevoz, vključno s prevozom potnikov (CPC 7121 in CPC 7122), dajanjem komercialnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124) in spremljajočimi storitvami v cestnem prevozu (CPC 744). Dvostranski sporazumi o cestnem prevozu na podlagi vzajemnosti, ki zadevnim državam omogočajo, da izvajajo mednarodni prevoz potnikov in tovora.

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za transport zemeljskega plina, vključno s transportom goriv (CPC 7131) in transportom drugega blaga (CPC 7139)

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge prevozne storitve (11,I)*

–        Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu (CPC 95, CPC 97, CPC 98 in CPC99)

________________

PRILOGA XIV-F

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV (GRUZIJA)[79]

1.       Na spodnjem seznamu obveznosti so navedene gospodarske dejavnosti, ki jih je Gruzija liberalizirala v skladu s členom 86 tega sporazuma, ter prek pridržkov tudi omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se Unije v teh dejavnostih. Na seznamih so naslednji elementi:

(a)     v prvem stolpcu sta navedena sektor ali podsektor, v katerem je pogodbenica prevzela obveznost, ter obseg liberalizacije, v katerem veljajo pridržki, in

(b)     v drugem stolpcu so opisani veljavni pridržki.

V sektorjih ali podsektorjih, ki na spodnjem seznamu niso navedeni, obveznosti niso bile prevzete.

2.       Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev „CPC“ pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kakor je določena v Razvrstitvenem seznamu STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

3.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za pridobitev dovoljenj, kadar ti ne pomenijo omejitve dostopa do trga ali nacionalne obravnave v smislu členov 84 in 85 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, nediskriminatorna zahteva, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na okoljsko zaščitenih območjih ali na območjih s posebnim zgodovinskim ali umetniškim pomenom) v vsakem primeru veljajo za podjetnike druge pogodbenice, četudi niso na seznamu.

4.       Spodnji seznam ne posega v izvedljivost načina 1 v nekaterih storitvenih sektorjih in podsektorjih ter ne posega v obstoj državnih monopolov in izključnih pravic, kot je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

5.       Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

6.       Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim osebam ali pravnim osebam.

7.       Način 1 in način 2 se nanašata na opravljanje storitev, kakor je opisano v točkah (a) oziroma (b) člena 77(14) tega sporazuma.

Horizontalni pridržki

Brez obvez za subvencije.

Sektorski pridržki

Sektor ali podsektor || Opis pridržkov

1.       POSLOVNE STORITVE

A.      Strokovne storitve

Pravne storitve (Vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava) (CPC 861) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve (CPC 862) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Davčne storitve (CPC 863) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Arhitekturne storitve (CPC 8671) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

f)       Inženirske storitve (CPC 8672) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

g)      Integrirane inženirske storitve (CPC 8673) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

g)      Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8674*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

h)      Zdravstvene in zobozdravstvene storitve (razen transplantati in obdukcija) (CPC 9312) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

i)       Veterinarske storitve (CPC 932) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B.      Računalniške in sorodne storitve

a)       Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme (CPC 841) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      Storitve izvajanja programske opreme (CPC 842) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Storitve obdelave podatkov (CPC 843) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Storitve v zvezi s podatkovnimi zbirkami (CPC 844) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Storitve priprave podatkov (CPC 849) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Raziskovalne in razvojne storitve

a)       Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja (CPC 851) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved (CPC 852) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

D.      Poslovanje z nepremičninami

a)       ki zajemajo lastno ali najeto posest (CPC 821) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      za plačilo ali po pogodbi (CPC 822) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

E.      Dajanje v najem brez upravljavcev

a)       V zvezi z ladjami (CPC 83103) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      V zvezi z zrakoplovi (CPC 83104) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       V zvezi z drugimi vozili in plovili (CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo (CPC 83106 do CPC 83109) || Za načina 1 in 2:  Jih ni.

e)       Dajanje v najem videokaset ali optičnih diskov (CPC 83202) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

F)      Druge poslovne storitve

a)       Oglaševanje (CPC 871) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      Storitve raziskovanja trga (CPC 864) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

f)       Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 88110) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

g)      Spremljajoče storitve v ribištvu (CPC 882**) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

h)      Spremljajoče storitve v rudarstvu    (CPC 883**) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

i)       Spremljajoče storitve v proizvodnji (CPC 885, CPC 886, CPC 8841 do CPC 8844 in CPC 8846 do CPC 8849) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

j)       Storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887**) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

k)      Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile (CPC 87205 in CPC 87206) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

m)     Znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

p)      Fotografske storitve (CPC 875), razen za fotografiranje iz zraka || Za načina 1 in 2: Jih ni.

q)      Pakiranje (CPC 876) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

r)       Založniške storitve in tiskanje (CPC 88442) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

s)       Organiziranje kongresov in srečanj (del CPC 8790) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

t)       Drugo Storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave (CPC 633) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Popravila kovinskih izdelkov, strojev in opreme (CPC 886) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Druge poslovne storitve (CPC 879, razen 87909) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

2        KOMUNIKACIJSKE STORITVE

B.      Kurirske storitve (CPC 7512) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Telekomunikacijske storitve

a)       Govorna telefonija (CPC7521)        || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Storitve teleksa (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Telegrafske storitve (CPC 7522) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

f)       Storitve telefaksa (CPC 7521* in CPC 7529*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

g)      Storitve zasebnih zakupljenih vodov (CPC 7522* in CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

h)      Elektronska pošta (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

i)       Glasovna pošta (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

j)       Spletne informacije in priklic podatkov (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

k)      Računalniško izmenjevanje podatkov (EDI) (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

l)       Storitve telefaksa z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

m)     Pretvorba kod in protokolov || Za načina 1 in 2: Jih ni.

n)      Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (CPC 843*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

o)      Druge mobilne storitve analogne/digitalne celične storitve (CPC 75213*) PCS (Storitve osebne komunikacije, CPC 75213*) Storitve osebnega klica (CPC 75291*) Mobilne podatkovne storitve (CPC 7523*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

D.      Avdiovizualne storitve

a)       Storitve produkcije in distribucije filmov in videokaset (CPC 9611) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      Storitve predvajanja filmov (CPC 9612) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Radijske in televizijske storitve, razen prenosa (CPC 9613, razen 96133) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Snemanje zvoka || Za načina 1 in 2: Jih ni.

3.       GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

A.      Splošna gradbena dela na stavbah (CPC 512) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B.      Gradnja inženirskih objektov (CPC 513) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Inštalacije in montaža (CPC 514+516) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

D.      Zaključna gradbena dela (CPC 517) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

E.      Drugo (CPC 511, CPC 515 in CPC 518) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

4.       DISTRIBUCIJSKE STORITVE

A.      Posredniške storitve (CPC 621) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B.      Veleprodaja (CPC 622) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Maloprodaja (CPC 631, CPC 632, CPC 611 in CPC 612) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

D.      Franšizing (CPC 8929) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

5.       IZOBRAŽEVANJE

A.      Primarno izobraževanje (CPC 921) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B.      Zasebno financirano sekundarno izobraževanje (CPC 922*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Zasebno financirano višje izobraževanje (CPC 923*) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

D.      Izobraževanje odraslih (CPC 924) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

6.       OKOLJSKE STORITVE

A.      Ravnanje z odplakami (CPC 9401) || Za način 1: Brez obvez, razen za svetovalne storitve Za način 2: Jih ni.

B.      Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402) || Za način 1: Brez obvez, razen za svetovalne storitve Za način 2: Jih ni.

C.      Storitve javne higiene in podobne storitve (CPC 9403) || Za način 1: Brez obvez, razen za svetovalne storitve Za način 2: Jih ni.

D.      Storitve čiščenja izpušnih plinov (CPC 9404) || Za način 1: Brez obvez, razen za svetovalne storitve Za način 2: Jih ni.

E.      Storitve zmanjševanja hrupa (CPC 9405) || Za način 1: Brez obvez, razen za svetovalne storitve Za način 2: Jih ni.

F.      Varstvo narave in krajine (CPC 9406) || Za način 1: Brez obvez, razen za svetovalne storitve Za način 2: Jih ni.

G.      Druge storitve varstva okolja (CPC 9409) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

7.       FINANČNE STORITVE

A.      Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

a)       Življenjsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje (razen nezgodno zavarovanje za delavce) (CPC 81211, CPC 81291 in CPC 81212) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

b)      Druga zavarovanja, razen življenjskega (CPC 8129, razen CPC 81291, in razen CPC 81293) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

-        pomorsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje (CPC 81293) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Pozavarovanje in retrocesija (CPC 81299) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov (CPC 8140) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje (CPC 8140) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B.      Bančne in druge finančne storitve

a)       Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov (CPC 81115 do CPC81119) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

b)      Vse vrste posojil, vključno med drugim s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov (CPC 8113) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Finančni zakup (CPC 8112) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja (CPC 81339) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Garancije in obveznosti (CPC 81199) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

f)       Trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače: || Za načina 1 in 2: Jih ni.

-        z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati itd.) (CPC 81339); -        s tujo valuto (CPC 81333); || Za načina 1 in 2: Jih ni.

-        z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije;  (CPC 81339); || Za načina 1 in 2: Jih ni.

-        z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri itd. (CPC 81339); || Za načina 1 in 2: Jih ni.

-        s prenosljivimi vrednostnimi papirji; -        (CPC 81321) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

-        z drugimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami (CPC 81339) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

g)      Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami; (CPC 8132) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

h)      Denarnoposredniški posli; (CPC 81339) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

i)       Upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne storitve in storitve skrbniških skladov (CPC 8119 in CPC 81323) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

j)       Storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi (CPC 81339 in CPC 81319) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

k)      Svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v 5(a)(v) do (xv) Priloge GATS o finančnih storitvah, vključno s storitvami na področju kreditiranja in analizo, raziskavami in svetovanjem glede investicij in portfelja, svetovanjem pri pridobitvah ter prestrukturiranju in strategiji podjetij (CPC 8131 in CPC 8133) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

l)       Zagotavljanje in prenos finančnih informacij in obdelava finančnih podatkov ter z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev (CPC 8131, CPC 842 in CPC 844) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

A.      Zdravstvene storitve (CPC 931, razen CPC 93191) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Storitve socialnega varstva (CPC 933) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

9.       TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.      Hoteli in restavracije (vključno s pripravo in dostavo jedi) (CPC 641 do CPC 643) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

B.      Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (CPC 7471) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

10.     STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

A.      Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in cirkusov) (CPC 9619) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

B.      Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

D.      Športne in druge rekreacijske storitve (CPC 964) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

11.     PREVOZNE STORITVE

A.      Pomorski prevoz

b)      Prevoz tovora (CPC 7212) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

c)       Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7213) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Vzdrževanje in popravila plovil (CPC 8868**) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Potiskanje in vlečenje (CPC 7214) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Prevoz po celinskih plovnih poteh

 Prevoz potnikov  (CPC 7221) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Prevoz tovora (CPC 7222) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7223) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Vzdrževanje in popravila plovil (CPC 8868**) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Potiskanje in vlečenje (CPC 7224) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh (CPC 745**) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

C.      Zračni prevoz

b)      Prodaja in trženje || Za načina 1 in 2: Jih ni.

Računalniški sistem rezervacij || Za načina 1 in 2: Jih ni.

d)      Vzdrževanje in popravila zrakoplovov (CPC 8868**) || Za načina I in II: Jih ni.

E.      Železniški prevoz (CPC 7111, CPC 7112 in CPC 7113) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

d)      Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (CPC 8868**) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

F.      Cestni prevoz

d)      Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz (CPC 6112 in CPC 8867) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

e)       Prevoz tovora (CPC 7123) || Za načina 1 in 2: Jih ni.

H.      Pomožne storitve za vse vrste prevoza

a)       Pretovarjanje (CPC 741) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

b)      Skladiščenje (CPC 742) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

c)       Storitve posrednikov pri prevozu tovora (CPC 748) || Za način 1: Brez obvez. Za način 2: Jih ni.

d)      Druge spremljajoče in pomožne storitve (CPC 749*) -        Storitve posrednikov pri prevozu tovora; -        Revizija računov in informacije o prevoznih stroških || Za načina 1 in 2: Jih ni.

-        Storitve pregleda tovora || Za načina 1 in 2: Jih ni.

________________

PRILOGA XIV-G

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV[80] (GRUZIJA)

1.       Spodaj navedeni pridržki navajajo gospodarske dejavnosti, ki so bile liberalizirane v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, za katere se uporabljajo omejitve v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki v skladu s členom 89 tega sporazuma in v zvezi s prodajalci poslovnih storitev v skladu s členom 90 tega sporazuma, ter določajo take omejitve. Na spodnjem seznamu so naslednji elementi:

(a)     v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, in

(b)     v drugem stolpcu je opis veljavnih omejitev.

Gruzija ne prevzame nobene obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev v gospodarskih dejavnostih, ki niso liberalizirane (ki ostanejo brez obvez) v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

2.       Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev „CPC“ pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kakor je določena v Razvrstitvenem seznamu STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

3.       Obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike, prodajalce poslovnih storitev in prodajalce blaga ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

4.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 89 in 90 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev iz EU.

5.       Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Gruzije v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

6.       Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

7.       Spodnji seznam ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kakor je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

8.       V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v Gruziji ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

9.       Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektorski pridržki

Sektor ali podsektor || Opis pridržkov

1.       POSLOVNE STORITVE

A.      Strokovne storitve

Transplantati in obdukcija (del CPC 9312) || Brez obvez.

Druge strokovne storitve (1, A(k))*[81] || Brez obvez.

F)      Druge poslovne storitve

Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881, razen CPC 88110) || Brez obvez.

Spremljajoče storitve v proizvodnji koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva, za plačilo ali po pogodbi (CPC 8845) || Brez obvez.

Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile (CPC 872, razen CPC 87205 in CPC 87206) || Brez obvez.

Preiskovalne in varnostne storitve (CPC 873) || Brez obvez.

Fotografiranje iz zraka (CPC 87504) || Brez obvez.

2        KOMUNIKACIJSKE STORITVE

Poštne storitve (CPC 7511) || Brez obvez.

4.       DISTRIBUCIJSKE STORITVE

E.      Druge distribucijske storitve (4,E)* || Brez obvez.

5.       IZOBRAŽEVANJE

E.      Druge izobraževalne storitve (CPC 929) || Brez obvez.

7.       FINANČNE STORITVE

A.      Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

Nezgodno zavarovanje za delavce || Brez obvez.

C. Druge finančne storitve (7,C)* || Brez obvez.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

Druge zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (8,D)* || Brez obvez.

9.       TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

Druge storitve v zvezi s turizmom in potovanji (9,D)* || Brez obvez.

10.     STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

Druge storitve na področju rekreacije, kulture in športa (10,E)* || Brez obvez.

11.     PREVOZNE STORITVE

A.      Pomorski prevoz

Prevoz potnikov (CPC 7211) || Brez obvez.

d)  f) Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (CPC 745**) || Brez obvez.

Prevoz po celinskih plovnih poteh

Vzdrževanje in popravila plovil (CPC 8868**) || Brez obvez.

f)   Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh (CPC 745**) || Brez obvez.

C.      Zračni prevoz

Prevoz potnikov (CPC 731) || Brez obvez.

Prevoz tovora (CPC 732) || Brez obvez.

Dajanje zrakoplovov s posadko v najem (CPC 734) || Brez obvez.

e) Spremljajoče storitve v zračnem prevozu (CPC 746) || Brez obvez.

E.      Železniški prevoz

Spremljajoče storitve v železniškem prevozu potnikov (CPC 743) || Brez obvez.

F.      Cestni prevoz

Prevoz potnikov (CPC 7121 in CPC 7122) || Brez obvez.

c) Dajanje komercialnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124) || Brez obvez.

e) Spremljajoče storitve v cestnem prevozu (CPC 744) || Brez obvez.

Cevovodni transport

Transport goriv (CPC 7131) || Brez obvez.

Transport drugega blaga (CPC 7139) || Brez obvez.

Druge prevozne storitve (11,I)* || Brez obvez.

12. Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu (CPC 95, CPC 97, CPC 98 in CPC 99) || Brez obvez.

________________

PRILOGA XIV-H

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI[82] (GRUZIJA)

1.       Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za gospodarske dejavnosti, ki so navedene spodaj in za katere veljajo ustrezne omejitve.

2.       Na seznamu so naslednji elementi:

(a)     v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, in

(b)     v drugem stolpcu je opis veljavnih omejitev.

Gruzija sprejema obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake le za tiste sektorje gospodarske dejavnosti, ki so izrecno navedeni v tej prilogi.

3.       Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev „CPC“ pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kakor je določena v Razvrstitvenem seznamu STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

4.       Obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

5.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 91 in 92 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake iz Unije.

6.       Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Gruzije v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

7.       Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

8.       Spodnji seznam ne posega v obstoj državnih monopolov ali izključnih pravic v zadevnih sektorjih, kakor je Gruzija določila v Prilogi XIV-E tega sporazuma.

9.       V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v Gruziji ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

10.     Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

11.     Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje sektorje:

(a)     Pravne storitve (vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava) (CPC 861)

(b)     Arhitekturne storitve (CPC 8671)

(c)     Inženirske storitve (CPC 8672)

(d)     Integrirane inženirske storitve (CPC 8673)

(e)     Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8674*)

(f)      Računalniške in sorodne storitve

(g)     Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865)

(h)     Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866)

(i)      Druge poslovne storitve (CPC 879)

Sektorski pridržki

Sektor ali podsektor || Opis pridržkov

1.       POSLOVNE STORITVE

A.      Strokovne storitve

a)       Pravne storitve (vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava) (CPC 861) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici se lahko zahteva pogoj glede državljanstva.

b)      Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve (CPC 862) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Davčne storitve (CPC 863) || Ponudniki pogodbenih storitev - jih ni.

d)      Arhitekturne storitve (CPC 8671) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

e)       Inženirske storitve (CPC 8672) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

f)       Integrirane inženirske storitve (CPC 8673) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

g)      Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8674*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

h)      Zdravstvene in zobozdravstvene storitve (CPC 9312, razen transplantati in obdukcija) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)       Veterinarske storitve (CPC 932) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Računalniške in sorodne storitve

a)       Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme (CPC 841) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

b)      Storitve izvajanja programske opreme (CPC 842) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

c)       Storitve obdelave podatkov (CPC 843) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

d)      Storitve v zvezi s podatkovnimi zbirkami (CPC 844) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

e)       Storitve priprave podatkov (CPC 849, razen CPC 8499) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

C.      Raziskovalne in razvojne storitve

a)       Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja (CPC 851) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved (CPC 852) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.      Poslovanje z nepremičninami

a)       ki zajemajo lastno ali najeto posest (CPC 821) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      za plačilo ali po pogodbi (CPC 822) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.      Dajanje v najem brez upravljavcev

a)       V zvezi z ladjami (CPC 83103) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      V zvezi z zrakoplovi (CPC 83104) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       V zvezi z drugimi vozili in plovili (CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo (CPC 83106 do CPC 83109) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)       Dajanje v najem videokaset ali optičnih diskov (CPC 83202) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

F.      Druge poslovne storitve

a)       Oglaševanje (CPC 871) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      Storitve raziskovanja trga (CPC 864) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

d)      Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

e)       Tehnično preizkušanje in analiziranje (CPC 8676) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

f)       Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 88110) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

g)      Spremljajoče storitve v ribištvu (CPC 882**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

h)      Spremljajoče storitve v rudarstvu    (CPC 883**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)       Spremljajoče storitve v proizvodnji (CPC 885, CPC 886, CPC 8841 do PC 8844 in PC 8846 do CPC8849) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

j)       Storitve, povezane z distribucijo energije (CPC 887**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

k)      Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile (CPC 87205 in CPC 87206) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

m)     Znanstvene in tehnične svetovalne storitve (CPC 8675) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

p)      Fotografske storitve (CPC 875, razen 87504) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

q)      Pakiranje (CPC 876) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

r)       Založniške storitve in tiskanje (CPC 88442) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

s)       Organiziranje kongresov in srečanj (del CPC 8790) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

t)       Druge storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave (CPC 633) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Popravila kovinskih izdelkov, strojev in opreme (CPC 886) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Druge poslovne storitve (CPC 879) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni. Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

2        KOMUNIKACIJSKE STORITVE

B.      Kurirske storitve (CPC 7512) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Telekomunikacijske storitve

a)       Govorna telefonija (CPC7521) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Storitve teleksa (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)       Telegrafske storitve (CPC 7522) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

f)       Storitve telefaksa (CPC 7521*+7529*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

g)      Storitve zasebnih zakupljenih vodov (CPC 7522* in CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

h)      Elektronska pošta (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)       Glasovna pošta (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

j)       Spletne informacije in priklic podatkov (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

k)      Računalniško izmenjevanje podatkov (EDI) (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

l)       Storitve telefaksa z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

m)     Pretvorba kod in protokolov || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

n)      Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (CPC 843*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

o)      Druge mobilne storitve analogne/digitalne celične storitve (CPC 75213*) PCS (Storitve osebne komunikacije, CPC 75213*) Storitve osebnega klica (CPC 75291*) Mobilne podatkovne storitve (CPC 7523*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

3.        GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

A.      Splošna gradbena dela na stavbah (CPC 512) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Gradnja inženirskih objektov (CPC 513) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Inštalacije in montaža (CPC 514+516) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.      Zaključna gradbena dela (CPC 517) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.      Drugo (CPC 511, CPC 515 in CPC 518) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

4.       DISTRIBUCIJSKE STORITVE

A.      Posredniške storitve (CPC 621) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Veleprodaja (CPC 622) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Maloprodaja (CPC 631, CPC 632, CPC 611 in CPC 612) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.      Franšizing (CPC 8929) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

5.       IZOBRAŽEVANJE

A.      Primarno izobraževanje (CPC 921) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Sekundarno izobraževanje, samo zasebno financirano (CPC 922*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Višje izobraževanje, samo zasebno financirano (CPC 923*) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.      Izobraževanje odraslih (CPC 924) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

6.       OKOLJSKE STORITVE

A.      Ravnanje z odplakami (CPC 9401) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Storitve odstranjevanja odpadkov (CPC 9402) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Storitve javne higiene in podobne storitve (CPC 9403) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.      Storitve čiščenja izpušnih plinov (CPC 9404) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.      Storitve zmanjševanja hrupa (CPC 9405) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

F.      Varstvo narave in krajine (CPC 9406) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

G.      Druge storitve varstva okolja (CPC 9409) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

7.       FINANČNE STORITVE

A.      Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

a)       Življenjsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje (razen nezgodno zavarovanje za delavce) (CPC 81211, CPC 81291 in CPC 81212) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      Druga zavarovanja, razen življenjskega (CPC 8129) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        pomorsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje (CPC 81293) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Pozavarovanje in retrocesija (CPC 81299) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov (CPC 8140) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje (CPC 8140) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Bančne in druge finančne storitve

a)       Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov (CPC 81115 do CPC 81119) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      Vse vrste posojil, vključno med drugim s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov (CPC 8113) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Finančni zakup (CPC 8112) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja (CPC 81339) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)       Jamstva in obveznosti (CPC 81199) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

f)       Trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače: || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati itd.) (CPC 81339); -        s tujo valuto (CPC 81333); || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije; (CPC 81339); || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri itd. (CPC 81339); || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        s prenosljivimi vrednostnimi papirji (CPC 81321); || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        z drugimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami (CPC 81339). || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

g)      Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami; (CPC 8132) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

h)      Denarnoposredniški posli; (CPC 81339); || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)       Upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne storitve in storitve skrbniških skladov (CPC 8119 in CPC 81323) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

j)       Storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi prenosljivimi instrumenti (CPC 81339 in CPC 81319) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

k)      Svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v 5(a)(v) do (xv) Priloge o finančnih storitvah, vključno s storitvami na področju kreditiranja in analizo, raziskavami in svetovanjem glede investicij in portfelja, svetovanjem pri pridobitvah ter prestrukturiranju in strategiji podjetij (CPC 8131 in CPC 8133) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

l)       Zagotavljanje in prenos finančnih informacij in obdelava finančnih podatkov ter z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev (CPC 842, CPC 844 in CPC 8131) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

9. 8. Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

A.      Zdravstvene storitve (CPC 931, razen 93191) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Storitve socialnega varstva (CPC 933) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

9.       TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.      Hoteli in restavracije (vključno s pripravo in dostavo jedi) (CPC 641, CPC 642 in CPC 643) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (CPC 7471) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Storitve turističnih vodnikov (CPC 7472) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

10.     STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

A.      Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in cirkusov) (CPC 9619) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.      Storitve tiskovnih agencij (CPC 962) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve (CPC 963) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.      Športne in druge rekreacijske storitve (CPC 964) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

11.     PREVOZNE STORITVE

A.      Pomorski prevoz

b)      Prevoz tovora (CPC 7212**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Dajanje plovil s posadko v najem (CPC 7213) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Vzdrževanje in popravila plovil (CPC 8868**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)       Potiskanje in vlečenje (CPC 7214) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.      Zračni prevoz

Prodaja in trženje, vključno s storitvami računalniškega sistema rezervacij || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Vzdrževanje in popravila zrakoplovov (CPC 8868**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.      Železniški prevoz (CPC 7111, CPC 7112 in CPC 7113) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz (CPC 8868**) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

F.      Cestni prevoz

c)       Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz (CPC 6112 in CPC 8867) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Prevoz tovora (CPC 7123) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

H.      Pomožne storitve za vse vrste prevoza

a)       Pretovarjanje (CPC 741) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)      Skladiščenje (CPC 742) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)       Storitve posrednikov pri prevozu tovora (CPC 748) || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)      Druge spremljajoče in pomožne storitve (CPC 749*) -        Storitve posrednikov pri prevozu tovora; -        Revizija računov in informacije o prevoznih stroških || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

-        Storitve pregleda tovora || Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

________________

PRILOGA XV

USKLAJEVANJE ZAKONODAJE

________________

PRILOGA XV-A

PRAVILA ZA FINANČNE STORITVE

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU:

A.      BANČNE STORITVE

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o spremembah Direktive Sveta 92/49/EGS in direktiv 2002/83/ES, 2004/39/ES, 2005/68/ES in 2006/48/ES glede postopkovnih pravil in ocenjevalnih meril za skrbno oceno pri pridobitvah in zvišanju deležev v finančnem sektorju

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/44/ES se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzoru kreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij [83]

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij [84]

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Vendar lahko Gruzija upošteva različne ravni pragov in ne le tistih iz navedene direktive, Pridružitvenemu svetu pa bo predložila predlog, v katerem bo upoštevala razvoj lokalnega trga v Gruziji najpozneje pet let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spremembah Direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS in 86/635/EGS glede pravil vrednotenja za letne in konsolidirane računovodske izkaze nekaterih oblik družb kakor tudi bank in drugih finančnih institucij

Časovni razpored: določbe Direktive 2001/65/ES se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o spremembah direktiv 78/660/EGS, 83/349/EGS, 86/635/EGS in 91/674/EGS o letnih in konsolidiranih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, bank in drugih finančnih institucij ter zavarovalnic

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/51/ES se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/46/ES se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila 2001 o reorganizaciji in prenehanju kreditnih institucij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

B.      ZAVAROVALNIŠKE STORITVE

Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen člena 33, se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Pridružitvenemu svetu se najpozneje v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predloži predlog o izvajanju člena 33 navedene direktive.

Priporočilo Komisije z dne 18. decembra 1991 o zavarovalnih zastopnikih (92/48/EGS)

Časovni razpored: ni relevantno.

Direktiva 2002/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. decembra 2002 o zavarovalnem posredovanju

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti

Časovni razpored: Pridružitvenemu svetu se predloži predlog o izvajanju navedene direktive, v katerem se upošteva razvoj lokalnega trga v Gruziji, najpozneje pet let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

C.      VREDNOSTNI PAPIRJI

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/73/ES z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z organizacijskimi zahtevami in pogoji poslovanja investicijskih družb ter opredeljenimi izrazi za namene navedene direktive

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/71/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 4. novembra 2003 o prospektu, ki se objavi ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje in o spremembi Direktive 2001/34/ES

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 809/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah, ki jih vsebujejo prospekti, in o obliki prospektov, vključitvi informacij s sklicevanjem in objavi teh prospektov in razširjanju oglaševanj

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2007/14/ES z dne 8. marca 2007 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Direktive 2004/109/ES o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/14/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 97/9/ES evropskega parlamenta In Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Vendar Gruzija lahko upošteva različne ravni pragov za odškodninske sheme za vlagatelje, Pridružitvenemu svetu pa bo predložila predlog, v katerem bo upoštevala razvoj lokalnega trga v Gruziji, najpozneje pet let od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o trgovanju z notranjimi informacijami in tržni manipulaciji (zloraba trga)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2004/72/ES z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenih tržnih ravnanj, opredelitve notranjih informacij v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, sestave seznama o osebah z dostopom do notranjih informacij, poročanja o transakcijah poslovodnih delavcev in obveščanja o sumljivih poslih

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/72/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2003/124/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo in razkritjem notranjih informacij javnosti ter opredelitvijo tržne manipulacije

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/124/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravično predstavitvijo naložbenih priporočil in razkrivanjem nasprotij interesov

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/125/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

D.      KNPVP

Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev

Časovni razpored: določbe Direktive 2007/16/ES se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

E.      INFRASTRUKTURA TRGA

Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/44/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o spremembi Direktive 98/26/ES o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev in Direktive 2002/47/ES o dogovorih o finančnem zavarovanju glede povezanih sistemov in bančnih posojil

Časovni razpored: določbe Direktive 2009/44/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

F.      PLAČILA

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu 

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o čezmejnih plačilih v Skupnosti in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2560/2001

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

G.      PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma 

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/70/ES se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XV-B

PRAVILA ZA TELEKOMUNIKACIJSKE STORITVE

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU:

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/21/ES:

–        krepitev neodvisnosti in upravne zmogljivosti nacionalnega regulativnega organa na področju elektronskih komunikacij,

–        oblikovanje postopkov za javno razpravo o novih regulativnih ukrepih,

–        oblikovanje učinkovitih pritožbenih mehanizmov zoper odločitve nacionalnega regulativnega organa na področju elektronskih komunikacij,

–        opredelitev zadevnih trgov izdelkov in storitev v sektorju elektronskih komunikacij, ki so lahko predmet predhodnega urejanja, in analiza teh trgov, da se presodi, ali so na njih operaterji s pomembno tržno močjo.

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/21/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/20/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/20/ES:

–        izvajanje uredbe o ureditvi splošnih odobritev in omejitvi potrebe po individualnih licencah le na posebne, ustrezno utemeljene primere.

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/20/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/19/ES evropskega parlamenta In Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu do elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih naprav ter o njihovem medomrežnem povezovanju (Direktiva o dostopu), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/140/ES

Na podlagi analize trga, ki se opravi v skladu z Direktivo 2002/21/ES, nacionalni regulativni organ naloži operaterjem, za katere se ugotovi pomembna tržna moč na zadevnem trgu, ustrezne regulativne obveznosti glede:

–        dostopa do posebnih omrežnih naprav in njihove uporabe,

–        cenovnega nadzora cen dostopa in medomrežnega povezovanja, vključno z obveznostmi stroškovne naravnanosti,

–        preglednosti, nediskriminacije in ločenega računovodstva.

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/19/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalnih storitvah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/22/ES:

–        uveljavitev uredbe o obveznosti zagotavljanja univerzalnih storitev, vključno z oblikovanjem mehanizmov za obračun stroškov in financiranje,

–        zagotovitev spoštovanja interesov in pravic uporabnikov, zlasti prek uvedbe prenosljivosti številk in enotne evropske številke za klic v sili „112“.

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/22/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/58/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 2002/58/ES:

–        izvedbena zakonodaja za zagotovitev temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravice do varstva zasebnosti, v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij in za zagotovitev prostega pretoka takih podatkov ter elektronske komunikacijske opreme in storitev.

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/58/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba 676/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti

–        sprejetje politike in uredbe za zagotovitev usklajene razpoložljivosti in učinkovite uporabe radijskega spektra.

Časovni razpored: ukrepi, ki izhajajo iz delovanja navedene odločbe, se začnejo izvajati v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

_________________

PRILOGA XV-C

PRAVILA ZA POŠTNE IN KURIRSKE STORITVE

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU:

Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o spremembah Direktive 97/67/ES glede nadaljnjega odpiranja trgov poštnih storitev v Skupnosti konkurenci

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/39/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti

Časovni razpored: določbe Direktive 2008/6/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XIV-D

PRAVILA ZA MEDNARODNI POMORSKI PREVOZ

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom:

Pomorska varnost- država zastave / klasifikacijski zavodi

Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Država zastave

Direktiva 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pomorska inšpekcija države pristanišča

Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča,[85]

Uporabljajo se določbe navedene direktive, razen:

–        odstavek 15 uvodne izjave navedene direktive;

–        pododstavek 4 odstavka 1 Priloge 12 navedene direktive (v zvezi z izdelavo belih, sivih in črnih seznamov držav zastav),

–        člen 16 navedene direktive v zvezi z ukrepi zavrnitve dostopa za nekatere ladje,

–        določbe navedene direktive, ki se neposredno sklicujejo na Pariški memorandum, in sicer odstavki 9, 13, 14, 30 in 40 uvodne izjave, točki (b) in (c) člena 1, odstavki 2, 4 in 22 člena 2, odstavek 2 člena 3, odstavka 1(b) in 3 člena 5, odstavek 3 člena 7, odstavki 1(a) in 1(b) ter 3(a) člena 8, odstavek 3 člena 10, odstavek 1(b) člena 13, odstavek 4 člena 19, odstavek 1 člena 24, člen 26, odstavek a člena 32 in člen 33, podtočke 1(c)(i) in (ii), 1(d)(i) in (ii), 1(e)(i) in (ii) člena I Priloge I, odstavki 1, 2A in 2 B člena II Priloge I, točka (f) Priloge III, Priloga VI, odstavka 2 in 11 Priloge VIII, pododstavek 3.2 (13) Priloge X, odstavek 1 Priloge XII

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen zgoraj navedenega seznama, se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sistem spremljanja za ladijski promet

Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet 

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Preiskovanje nesreč

Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odgovornost prevoznikov potnikov

Uredba (ES) št. 392/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju v primeru nesreč

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 336/2006 z dne 15. februarja 2006 o izvajanju Mednarodnega kodeksa za varno upravljanje ladij v Skupnosti 

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tehnična in operativna pravila

Potniške ladje

Direktiva 2009/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/35/ES z dne 29. aprila 1999 o sistemu obveznih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro trajekti in visokohitrostnimi potniškimi plovili

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta (z dne 14. aprila 2003) o posebnih zahtevah glede stabilnosti RO-RO potniških ladij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tankerji

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 417/2002 z dne 18. februarja 2002 o pospešenem uvajanju zahtev o dvojnem trupu ali enakovrednih konstrukcijskih zahtev za tankerje z enojnim trupom in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2978/94

Časovni razpored izločanja tankerjev z enojnim trupom bo sledil urniku, kakor je določen z mednarodno konvencijo MARPOL.

Ladje za prevoz razsutega tovora

Direktiva 2001/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2001 o določitvi usklajenih zahtev in postopkov za varno nakladanje in razkladanje ladij za prevoz razsutega tovora

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Posadka

Direktiva 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Okolje

Direktiva 2000/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 782/2003 z dne 14. aprila 2003 o prepovedi organokositrnih spojin na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tehnični pogoji

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2010/65/EU z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Družbeni pogoji

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/63/ES z dne 21. junija 1999 o sporazumu o razporejanju delovnega časa pomorščakov, sklenjenim med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ESCA) in Federacijo sindikatov delavcev v prometu Evropske unije (FST) – Priloga: Evropski sporazum o organizaciji delovnega časa pomorščakov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/95/ES evropskega parlamenta in sveta z dne 13. decembra 1999 o uveljavljanju določb o delovnem času pomorščakov na krovu ladij, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pomorska varnost

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/65/ES z dne 26. oktobra 2005 o krepitvi varnosti v pristaniščih

Časovni razpored: določbe navedene direktive (razen tistih v zvezi s pregledi Komisije) se začnejo izvajati v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih

Časovni razpored: določbe navedene uredbe (razen tistih v zvezi s pregledi Komisije) se začnejo izvajati v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

[1]        V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so službe, povezane z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, raziskovalnimi in razvojnimi storitvami na področju družboslovja in humanističnih ved, tehničnega preizkušanja in analiziranja, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve za vse vrste prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih list po posameznih sektorjih ni praktično. Ti pridržki se ne uporabljajo za telekomunikacije ter računalniške in sorodne storitve.

[2]        V skladu s členom 54 PDEU se te hčerinske družbe štejejo kot pravne osebe EU. Če imajo trajno in učinkovito povezavo z gospodarstvom EU, koristijo ugodnosti notranjega trga Unije, ki zajema med drugim svobodo do ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev v vseh državah članicah EU.

[3]        V zvezi s storitvenimi sektorji te omejitve ne presegajo omejitev iz obstoječih obveznosti GATS.

[4]        Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

[5]        Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

[6]        Velja horizontalna omejitev za javne službe.

[7]        Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

[8]        Velja horizontalna omejitev glede razlike v obravnavi med podružnicami in hčerinskimi družbami. Tuje podružnice lahko dobijo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod pogoji iz ustrezne zakonodaje te države članice in morajo zato morda zadostiti številnim posebnim pravilom varnega in skrbnega poslovanja.

[9]        Vključno s pomožnimi storitvami za prevoz po celinskih plovnih poteh.

[10]       Enakovredna obravnava pomeni nediskriminatorno obravnavanje letalskih prevoznikov iz Unije in ponudnikov storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije.

[11]       Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

[12]       Na podlagi podatkov, ki jih je objavil Generalni direktorat za energetiko v zadnji statistični knjižici o energiji v EU, je uvoz surove nafte, izražen v teži, uvoz plina pa v toplotni vrednosti.

[13]       Vključuje pravno svetovanje, pravno zastopanje, pravno arbitražo in spravo/mediacijo ter pravno dokumentiranje in certificiranje. Zagotavljanje pravnih storitev je dovoljeno le v zvezi z mednarodnim javnim pravom, pravom EU in pravom katere koli jurisdikcije, v kateri je ponudnik storitev ali njegovo osebje usposobljeno za opravljanje poklica odvetnika; kot za druge storitve tudi za te storitve veljajo zahteve glede dovoljenj in postopki, ki se uporabljajo v državah članicah Evropske unije. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici. Pravne storitve v zvezi s pravom EU načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v EU in deluje osebno, pravne storitve v zvezi s pravom države članice Evropske unije pa načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v tej državi članici in deluje osebno. Polnopravno članstvo v odvetniški zbornici zadevne države članice Evropske unije je lahko torej nujno za zastopanje pred sodišči in drugimi pristojnimi organi v EU, saj vključuje uporabo procesnega prava EU in nacionalnega procesnega prava. Vendar pa lahko v nekaterih državah članicah tuji odvetniki, ki niso polni člani odvetniške zbornice, v civilnih postopkih zastopajo stranko, ki je državljan ali ki pripada državi, v kateri ima odvetnik pravico do opravljanja poklica.

[14]       Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so pod 1.A.a). Pravne storitve

[15]       Za dobavo farmacevtskih izdelkov širši javnosti, kot tudi zagotavljanje drugih storitev, veljajo zahteve in postopki za dovoljenja ter postopki, ki veljajo v državah članicah. Na splošno velja, da to dejavnost opravljajo le farmacevti. V nekaterih državah članicah farmacevti zagotavljajo izključno samo dobavo zdravil na recept.

[16]       Del CPC 85201, ki je pod 1.A.h. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve

[17]       Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskega posrednika in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo nepremičnino.

[18]       Vzdrževanje in popravila vozil (CPC 6112, CPC 6122, CPC 8867 in CPC 8868) je pod točkami l.F.l) 1. do 1.F l) 4.

[19]       Ne zajema tiskanja, ki spada pod CPC 88442 in je pod točko 1.F p).

[20]       Izraz „obdelava“ vključuje sprejem, sortiranje, prevoz in dostavo.

[21]       „Poštna pošiljka“ se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.

[22]       Npr. pisma, razglednice.

[23]       To zajema knjige in kataloge.

[24]       Dnevniki, časopisi in revije.

[25]       Za podsektorje od i) do iv) so lahko potrebna posamezna dovoljenja, ki nalagajo posebne obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in/ali finančni prispevek za kompenzacijski sklad.

[26]       Ekspresna dostava lahko poleg večje hitrosti in zanesljivosti vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot so sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom ter potrditev prejema.

[27]       Sredstva, vključno z zagotavljanjem začasnih prostorov in prevoza, zagotavlja tretja stran, kar omogoča lastno dostavo z medsebojno izmenjavo poštnih pošiljk med uporabniki, ki se naročijo na to storitev. Poštna pošiljka se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.

[28]       „Pošiljke korespondence“: pisno sporočilo na kakršnem koli fizičnem mediju, ki se prenese in dostavi na naslov, ki ga navede pošiljatelj na pošiljki ali na njeni ovojnici. Knjige, katalogi, časopisi in revije se ne štejejo kot pošiljke korespondence.

[29]       Prevoz pošte za lastne potrebe s katerim koli kopenskim prevozom.

[30]       Prevoz pošte z lastne potrebe po zraku.

[31]       Te storitve ne zajemajo spletnih informacij in/ali obdelave podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (del CPC 843), kar je pod 1.B. „Računalniške storitve“.

[32]       Predvajanje programov je opredeljeno kot neprekinjeno predvajanje, ki je potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti, ne zajema pa povezav med operaterji.

[33]       Te storitve zajemajo telekomunikacijske storitve v zvezi s prenosom in sprejemom radijskega in televizijskega oddajanja po satelitu (neprekinjeno predvajanje preko satelita, potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti). To zajema prodajo uporabe satelitskih storitev, ne vključuje pa prodaje paketov s televizijskimi programi gospodinjstvom.

[34]       Te storitve, ki zajemajo CPC 62271, so pod točko 18.D razdelka ENERGETSKE STORITVE.

[35]       Ne zajema popravil in vzdrževanja, ki so pod točkama 1.B. in 1.F.l) razdelka POSLOVNE STORITVE.

[36]       Maloprodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov je pod točko 1.A.k) razdelka STROKOVNE STORITVE.

[37]       Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

[38]       Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

[39]       Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

[40]       Priprava in dostava jedi v zračnem prevozu je pod točko 12.D.a) „Storitve zemeljske oskrbe“ razdelka POMOŽNE STORITVE V PREVOZU.

[41]       Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko štejejo kot kabotaža po ustrezni nacionalni zakonodaji, ta seznam ne vključuje nacionalne kabotaže, ki naj bi zajemala prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici Evropske unije in drugim pristaniščem ali točko v isti državi članici, vključno z njenim epikontinentalnim pasom, kot je določeno v Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ter promet, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v državi članici Evropske unije.

[42]       Vključno s transferjem ter premeščanjem opreme s strani ponudnikov mednarodnega pomorskega prevoza med pristanišči, ki se nahajajo v isti državi, ko prihodki niso vključeni.

[43]       Del CPC 71235, ki je v naslovu KOMUNIKACIJSKE STORITVE pod 2.A. Poštne in kurirske storitve.

[44]       Cevovodni transport goriv je pod točko 13.B razdelka ENERGETSKE STORITVE.

[45]       Ne zajema vzdrževanja in popravil vozil, ki so pod točkami 1.F.l) 1 do 1.F.l) 4 razdelka POSLOVNE STORITVE.

[46]       „Enakovredna obravnava“ pomeni nediskriminatorno obravnavanje letalskih prevoznikov iz Unije in ponudnikov storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije.

[47]       Pomožne storitve pri cevovodnem transportu goriv so pod točko 13.C razdelka ENERGETSKE STORITVE.

[48]       Zajema naslednje storitve za honorar ali na podlagi pogodbe: svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z rudarstvom, pripravo rudarskih izkopov, namestitev opreme na mestu izkopa, vrtanje, storitve z orodjem za vrtanje, storitve polaganja zaščitnih in proizvodnih cevi, tehniko izplak in oskrbo, nadzor trdnih snovi, posebne operacije iskanja in dela v jarkih, geologijo območja vrtin in nadzor vrtanja, jemanje vzorcev jedra, storitve preskušanja vrtin, uporabo kabla (t.i. „wireline“), oskrbo in delovanje tekočin za zapolnjevanje vrtin (slanic), dobavo in montažo naprav za zapolnjevanje vrtin, cementiranje (črpanje pod pritiskom), storitve stimulacije (lomljenje, kisanje in črpanje pod pritiskom), storitve zaključnih del in popravila vrtin, zamašitev in opustitev vrtin.

[49]       Terapevtske masaže in storitve termalnega zdravljenja so pod točko 1.A.h) Zdravstvene storitve, 1.A.j) 2. „Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja“ ter zdravstvene storitve (8.A in 8.C).

[50]       V zvezi s sektorskimi storitvami te omejitve ne presegajo omejitev iz obstoječih obveznosti GATT.

[51]       Da se državljanom držav nečlanic EU omogoči priznanje njihovih kvalifikacij v celotni EU, je treba skleniti sporazum o vzajemnem priznavanju v okviru iz člena 96 tega sporazuma.

[52]       Vključuje storitve pravnega svetovanja, storitve pravnega zastopanja, storitve pravne arbitraže in sprave/mediacije ter pravno dokumentiranje in certificiranje. Zagotavljanje pravnih storitev je dovoljeno le v zvezi z mednarodnim javnim pravom, pravom EU in pravom katere koli jurisdikcije, v kateri je vlagatelj ali njegovo osebje usposobljeno za opravljanje poklica odvetnika; kot za druge storitve tudi za te storitve veljajo zahteve glede dovoljenj in postopki, ki se uporabljajo v državah članicah EU. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve in postopki za pridobitev licenc med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici. Pravne storitve v zvezi s pravom EU načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v državi članici EU in deluje osebno, pravne storitve v zvezi s pravom države članice EU pa načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v tej državi članici in deluje osebno. Polnopravno članstvo v odvetniški zbornici zadevne države članice EU je lahko torej nujno za zastopanje pred sodišči in drugimi pristojnimi organi v Uniji, saj vključuje uporabo procesnega prava EU in nacionalnega procesnega prava. Vendar pa lahko v nekaterih državah članicah tuji odvetniki, ki niso polni člani odvetniške zbornice, v civilnih postopkih zastopajo stranko, ki je državljan ali ki pripada državi, v kateri ima odvetnik pravico do opravljanja poklica.

[53]       Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so pod 6.A.a) Pravne storitve.

[54]       Za dobavo farmacevtskih izdelkov širši javnosti, kot tudi zagotavljanje drugih storitev, veljajo zahteve in postopki za dovoljenja ter postopki, ki veljajo v državah članicah. Na splošno velja, da to dejavnost opravljajo le farmacevti. V nekaterih državah članicah farmacevti zagotavljajo izključno samo dobavo zdravil na recept.

[55]       Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskega posrednika in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo nepremičnino.

[56]       Vzdrževanje in popravila vozil (CPC 6112, CPC 6122, CPC 8867 in CPC 8868) so pod točkami 6.F.l) 1. do 6.F.l) 4. Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845), so pod točko 6.B. Računalniške in sorodne storitve

[57]       Ne zajema tiskanja, ki spada pod CPC 88442 in je pod točko 6.F. p).

[58]       Ne zajema popravil in vzdrževanja, ki so pod točkama 6.B. in 6.F.l) razdelka POSLOVNE STORITVE.

[59]       Priprava in dostava jedi v zračnem prevozu je pod točko 17.E.a) „Storitve zemeljske oskrbe“ razdelka POMOŽNE STORITVE V PREVOZU.

[60]       Del CPC 71235, ki je v naslovu KOMUNIKACIJSKE STORITVE pod 7.A. Poštne in kurirske storitve.

[61]       Cevovodni transport goriv je pod točko 19.B razdelka ENERGETSKE STORITVE.

[62]       Ne zajema vzdrževanja in popravil vozil, ki so pod točkami 6.F.l) 1. do 6.F.l) 4 razdelka POSLOVNE STORITVE.

[63]       Pomožne storitve pri cevovodnem transportu goriv so pod točko 19.C razdelka ENERGETSKE STORITVE.

[64]       Zajema naslednje storitve za honorar ali na podlagi pogodbe: svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z rudarstvom, pripravo rudarskih izkopov, namestitev opreme na mestu izkopa, vrtanje, storitve z orodjem za vrtanje, storitve polaganja zaščitnih in proizvodnih cevi, tehniko izplak in oskrbo, nadzor trdnih snovi, posebne operacije iskanja in dela v jarkih, geologijo območja vrtin in nadzor vrtanja, jemanje vzorcev jedra, storitve preskušanja vrtin, uporabo kabla (t.i. „wireline“), oskrbo in delovanje tekočin za zapolnjevanje vrtin (slanic), dobavo in montažo naprav za zapolnjevanje vrtin, cementiranje (črpanje pod pritiskom), storitve stimulacije (lomljenje, kisanje in črpanje pod pritiskom), storitve zaključnih del in popravila vrtin, zamašitev in opustitev vrtin. Ne zajema neposrednega dostopa do naravnih virov ali njihovega izkoriščanja. Ne zajema priprave rudarskih izkopov za vire, razen nafte in plina (CPC 5115), ki je pod 8. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

[65]       Terapevtske masaže in storitve termalnega zdravljenja so pod točko 6.A.h) Zdravstvene in zobozdravstvene storitve, 6.A.j) 2. Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja ter zdravstvene storitve (13.A in 13.C).

[66]       Da se državljanom tretjih držav omogoči priznanje njihovih kvalifikacij po celotni Uniji, je treba skleniti sporazum o vzajemnem priznavanju v okviru iz člena 96 tega sporazuma.

[67]       Tako kot za druge storitve tudi za pravne storitve veljajo zahteve in postopki za pridobitev licenc, ki se uporabljajo v državah članicah EU. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici.

[68]       Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so v naslovu Storitve pravnega svetovanja glede mednarodnega javnega prava in tujega prava.

[69]       Del CPC 85201, ki je pod „Zdravstvene in zobozdravstvene storitve“.

[70]       Za vse države članice, razen DK, morata odobritev raziskovalne organizacije in sporazum o gostovanju izpolnjevati pogoje iz Direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja.

[71]       Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845), so pod točko „Računalniške storitve“.

[72]       Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

[73]       Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

[74]       Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

[75]       Ponudniki storitev, katerih naloga je spremljati skupino najmanj desetih oseb, vendar pri tem niso vodniki po določenih lokacijah.

[76]       Kadar kvalifikacija ni bila pridobljena v EU in njenih državah članicah, lahko zadevna država članica presodi, ali je ta kvalifikacija enakovredna tisti, ki jo zahteva na svojem ozemlju.

[77]       Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

[78] *    Klasifikacija storitve v skladu z Razvrstitvenim seznamom STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

[79]       Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

[80]       Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

[81] *    Klasifikacija storitve v skladu z Razvrstitvenim seznamom STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

[82]       Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

[83]       Vendar lahko Gruzija odloži izvajanje naprednejših pristopov za zadevna tveganja in izvajanje pravil za trgovalno knjigo. Gruzija bo spodbujala razvoj zmogljivosti znotraj svojega bančnega sektorja in regulatornih organov, da bi se v naslednjih letih uporabili naprednejši pristopi, ki bi bili izvedeni v roku osmih let. Gruzija bo zagotovila, da trgovalne knjige gruzijskih bank in investicijskih podjetij ne presegajo pragov de minimis iz člena 18(2) Direktive 2006/49/ES, dokler se ne izvedejo pravila za trgovalno knjigo.

[84]       Vendar lahko Gruzija odloži izvajanje naprednejših pristopov za zadevna tveganja in izvajanje pravil za trgovalno knjigo. Gruzija bo spodbujala razvoj zmogljivosti znotraj svojega bančnega sektorja in regulatornih organov, da bi se v naslednjih letih uporabili naprednejši pristopi, ki bi bili izvedeni v roku osmih let. Gruzija bo zagotovila, da trgovalne knjige gruzijskih bank in investicijskih podjetij ne presegajo pragov de minimis iz člena 18(2) Direktive 2006/49/ES, dokler se ne izvedejo pravila za trgovalno knjigo.

[85]       ki razveljavlja Direktivo Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija)

PRILOGA XVI

JAVNA NAROČILA

________________

PRILOGA XVI-A

PRAGI

1.       Vrednosti pragov iz člena 142(3) tega sporazuma so za obe pogodbenici:

(a)     130 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki jih oddajo centralni vladni organi, razen za javna naročila storitev iz tretje alinee člena 7(b) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev;

(b)     200 000 EUR za javna naročila blaga in storitev, ki niso zajeti v točki a);

(c)     5 000 000 EUR za javna naročila in koncesije za gradnje;

(d)     5 000 000 EUR za gradbene pogodbe v sektorju gospodarskih javnih služb;

(e)     400 000 EUR za naročila blaga ali storitev v sektorju gospodarskih javnih služb;

2.       Pragi iz odstavka 1 se spremenijo, da odražajo pragove,  ki se ob začetku veljavnosti tega sporazuma uporabljajo v Uredbi Komisije (EU) št. 1336/2013 z dne 13. decembra 2013 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil.

________________

Priloga XVI-B

OKVIRNI ČASOVNI RAZPORED INSTITUCIONALNIH REFORM, USKLAJEVANJA ZAKONODAJE IN DOSTOPA NA TRG

Faza || || Okvirni časovni razpored || Dostop na trg, ki ga EU odobri Gruzija || Dostop na trg, ki ga Gruziji odobri EU ||

1 || Izvajanje člena 143(2) in člena 144 tega sporazuma Dogovor o strategiji reform iz člena 145 tega sporazuma || Tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma || Oskrba centralnih vladnih organov || Oskrba centralnih vladnih organov ||

2 || Usklajevanje in izvajanje osnovnih elementov Direktive št. 2004/18/ES in Direktive Sveta 89/665/EGS || Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma || Oskrba državnih, regionalnih in lokalnih organov ter oseb javnega prava || Oskrba državnih, regionalnih in lokalnih organov ter oseb javnega prava || Prilogi XVI-C in XVI-D tega sporazuma

3 || Usklajevanje in izvajanje osnovnih elementov Direktive št. 2004/17/ES in Direktive Sveta 92/13/EGS || Šest let po začetku veljavnosti tega sporazuma || Oskrba vseh naročnikov v sektorju gospodarskih javnih služb || Oskrba vseh naročnikov || Prilogi XVI-E in XVI-F tega sporazuma

4 || Usklajevanje in izvajanje drugih elementov Direktive 2004/18/ES || Sedem let po začetku veljavnosti tega sporazuma || Naročila in koncesije za storitve in gradnje za vse naročnike || Naročila in koncesije za storitve in gradnje za vse naročnike || Priloge XVI-G, XVI-H in XVI-I tega sporazuma

5 || Usklajevanje in izvajanje drugih elementov Direktive 2004/17/ES || Osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma || Naročila storitev in gradenj za vse naročnike v sektorju gospodarskih javnih služb || Naročila storitev in gradenj za vse naročnike v sektorju gospodarskih javnih služb || Prilogi XVI-J in XVI-K tega sporazuma

________________

Priloga XVI-C

OSNOVNI ELEMENTI DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[1] (FAZA 2)

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1         Definicije (odstavki 1, 2, 8, 9, 11(a), 11(b) in 11(d), 12, 13, 14 in 15)

Člen 2         Načela za oddajo naročil

Člen 3         Dodelitev posebnih ali izključnih pravic: nediskriminacijska klavzula

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 4         Gospodarski subjekti

Člen 6         Zaupnost

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 1 — Pragi

Člen 8         Naročila, ki jih naročniki financirajo z več kakor 50-odstotnim deležem

Člen 9         Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nabavnih sistemov

Oddelek 2 — Posebne ureditve

Člen 10       Oddajanje naročil na področju obrambe

Oddelek 3 — Izključena naročila

Člen 12       Naročila na vodnem, transportnem, energetskem področju in na področju poštnih storitev (le če so bila usklajena osnovna pravila iz Direktive 2004/17/ES)

Člen 13       Posebne izključitve na področju telekomunikacij

Člen 14       Zaupna naročila in naročila, ki zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Člen 15       Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 16       Posebne izključitve

Člen 18       Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Oddelek 4 — Posebna ureditev

Člen 19       Rezervirana naročila

POGLAVJE III

Ureditev za javna naročila storitev

Člen 20       Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II A

Člen 21       Javna naročila storitev s seznama v Prilogi II B

Člen 22       Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama v Prilogi II A in storitve s seznama v Prilogi II B

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 23       Tehnične specifikacije

Člen 24       Variante

Člen 25       Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 26       Pogoji za izvedbo naročil

Člen 27       Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo

POGLAVJE V

Postopki

Člen 28       Uporaba odprtih in omejenih postopkov, postopkov s pogajanji ter konkurenčnega dialoga

Člen 30       Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji po predhodni objavi

Člen 31       Primeri, v katerih je upravičen postopek s pogajanji brez predhodne objave

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1 — Objava razpisov in obvestil

Člen 35       Obvestila: odstavek 1 se prenese smiselno; odstavek 2; prvi, tretji in četrti pododstavek odstavka 4

Člen 36       Oblika in način objave razpisov o natečajih: odstavek 1; odstavek 7

Oddelek 2 — Roki

Člen 38       Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

Člen 39       Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije

Oddelek 3 — Vsebina in načini pošiljanja informacij

Člen 40       Povabila k oddaji ponudbe, sodelovanju v dialogu ali k pogajanjem

Člen 41       Obveščanje kandidatov in ponudnikov

Oddelek 4 — Sporočanje

Člen 42       Pravila, ki se uporabljajo za sporočila

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 1 — Splošne določbe

Člen 44       Preverjanje sposobnosti in izbor udeležencev ter oddajanje naročil

Oddelek 2 — Merila za priznanje sposobnosti

Člen 45       Osebni položaj kandidata ali ponudnika

Člen 46       Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti

Člen 47       Ekonomski in finančni položaj

Člen 48       Tehnična in/ali poklicna sposobnost

Člen 49       Standardi za zagotovitev kakovosti

Člen 50       Standardi za okoljsko upravljanje

Člen 51       Dodatni dokumenti in informacije

Oddelek 3 — Oddaja naročila

Člen 53       Merila za oddajo naročila

Člen 55       Neobičajno nizke ponudbe

PRILOGE k Direktivi 2004/18/ES

Priloga I     Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b)

Priloga II    Storitve iz člena 1(2)(d)

Priloga II A

Priloga II B

Priloga V    Seznami izdelkov iz člena 7 glede na naročila, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe

Priloga V    Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij

Priloga VII Informacije, ki jih je treba navesti v objavah

Priloga VII A      Informacije, ki jih je treba navesti v objavah o javnih naročilih

Priloga X    Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijavami za sodelovanje ter načrti in projekti v natečajih

________________

Priloga XVI-D

OSNOVNI ELEMENTI DIREKTIVE SVETA 89/665/EGS[2] KAKOR JE BILA SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[3] (FAZA 2)

Člen 1         Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov

Člen 2         Zahteve za revizijske postopke

Člen 2a       Obdobje mirovanja

Člen 2b       Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (b) prvega odstavka člena 2b

Člen 2c       Roki za vložitev zahtevka za revizijo

Člen 2d      Neveljavnost Odstavek 1(b) Odstavka 2 in 3

Člen 2e       Kršitve te direktive in alternativne kazni

Člen 2f       Roki

________________

Priloga XVI-E

OSNOVNI ELEMENTI DIREKTIVE 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[4] (FAZA 3)

NASLOV I

Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje

POGLAVJE I

Osnovni pogoji

Člen 1           Opredelitev pojmov (odstavki: 2, 7, 9, 11, 12 in 13)

POGLAVJE II

Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva

Oddelek 1 - Subjekti

Člen 2           Naročniki

Oddelek 2 - Dejavnosti

Člen 3           Plin, toplota in električna energija

Člen 4           Voda

Člen 5           Prevozne storitve

Člen 6           Poštne storitve

Člen 7           Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča

Člen 9           Naročila, ki zajemajo več dejavnosti

POGLAVJE III

Splošne določbe

Člen 10         Načela za oddajo naročil

NASLOV II

Pravila javnega naročanja

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 11         Gospodarski subjekti

Člen 13         Zaupnost

POGLAVJE II

Pragovi in določbe o izključitvi

Oddelek 1 - Pragovi

Člen 16         Pragovi za oddajo naročil

Člen 17         Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov

Oddelek 2 - Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

Pododdelek 2 - Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil

Člen 19         Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

Člen 20         Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi: odstavek 1

Člen 21         Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Člen 22         Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 23         Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja

Pododdelek 3 - Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev

Člen 24         Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive

Člen 25         Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Pododdelek 4 - Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike

Člen 26         Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije

POGLAVJE III

Pravila za javna naročila storitev

Člen 31         Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A

Člen 32         Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B

Člen 33         Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama v Prilogi XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 34         Tehnične specifikacije

Člen 35         Sporočanje tehničnih specifikacij

Člen 36         Variante

Člen 37         Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 39         Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o zaščiti delovnega mesta in pogoji za delo

POGLAVJE V

Postopki

Člen 40         (razen odstavek 3(i) in (l)) Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji

POGLAVJE VI

Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1 - Objava obvestil

Člen 41         Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti

Člen 42         Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa: odstavka 1 in 3

Člen 43         Obvestila o oddaji naročila (razen za drugi in tretji pododstavek odstavka 1)

Člen 44         Oblika in način objave obvestil (razen prvega pododstavka odstavka 2 in odstavki 4, 5 in 7)

Oddelek 2 - Roki

Člen 45         Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

Člen 46         Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije

Člen 47         Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja

Oddelek 3 - Sporočila in informacije

Člen 48         Pravila, ki se uporabljajo za sporočila

Člen 49         Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Člen 51         Splošne določbe

Oddelek 1 - Sistem in merila za ugotavljanje usposobljenosti

Člen 52         Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi

Člen 54         Merila za ugotavljanje usposobljenosti

Oddelek 2 - Oddaja naročila

Člen 55         Merila za oddajo naročila

Člen 57         Neobičajno nizke ponudbe

PRILOGE k Direktivi 2004/17/ES

Priloga XIII         Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnih naročilih

A. Odprti postopki

B. Omejeni postopki

C. Postopki s pogajanji

Priloga XIV         Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti

Priloga XV A      Informacije, ki jih je treba navesti v periodičnem informativnem obvestilu

Priloga XV B      Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, kadar se obvestilo ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa

Priloga XVI         Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila

Priloga XVII A   Storitve v smislu člena 31

Priloga XVII B   Storitve v smislu člena 32

Priloga XX          Značilnosti objave

Priloga XXI         Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij

Priloga XVIII      Določbe mednarodnega delovnega prava v smislu člena 59(4)

Priloga XXIV      Zahteve v zvezi z opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih

________________

PRILOGA XVI-F

OSNOVNI ELEMENTI DIREKTIVE SVETA 92/13/EGS[5] KAKOR JE BILA SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[6] (FAZA 3)

Člen 1         Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov

Člen 2         Zahteve za revizijske postopke

Člen 2a       Obdobje mirovanja

Člen 2b       Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (b) prvega odstavka člena 2b

Člen 2c       Roki za vložitev zahtevka za revizijo

Člen 2d      Neveljavnost Odstavek 1(b) Odstavka 2 in 3

Člen 2e       Kršitve te direktive in alternativne kazni

Člen 2f       Roki

________________

PRILOGA XVI-G

DRUGI NEOBVEZNI ELEMENTI DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[7] (FAZA 4)

Elementi Direktive 2004/18/ES iz te priloge niso obvezni, vendar se zanje priporoča uskladitev. Gruzija lahko te elemente uskladi v časovnem razporedu iz Priloge XVI-B.

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1         Definicije (odstavki: 5, 6, 7, 10 in 11(c))

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE II

Področje uporabe

Oddelek 2 — Posebne ureditve

Člen 11       Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih oddajo centralni nabavni organi

Oddelek 4 — Posebna ureditev

Člen 19       Rezervirana naročila

POGLAVJE V

Postopki

Člen 29       Konkurenčni dialog

Člen 32       Okvirni sporazumi

Člen 33       Dinamični nabavni sistemi

Člen 34       Javna naročila gradenj: posebna pravila za subvencioniranje stanovanjskih programov

POGLAVJE VI

Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1 — Objava razpisov in obvestil

Člen 35       Obvestila: odstavek 3 ter drugi in tretji pododstavek odstavka 4

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Oddelek 2 — Merila za priznanje sposobnosti

Člen 52       Uradni seznami potrjenih gospodarskih subjektov in potrjevanje s strani organov, ustanovljenih po javnem ali zasebnem pravu

Oddelek 3 — Oddaja naročila

Člen 54       Uporaba elektronskih dražb

________________

PRILOGA XVI-H

DRUGI OBVEZNI ELEMENTI DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[8] (FAZA 4)

NASLOV I

Definicije in splošna načela

Člen 1         Definicije (odstavki: 3, 4 in 11(e))

NASLOV II

Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE II Področje uporabe

Oddelek 3 - Izključena naročila

Člen 17       Koncesije za javne storitve

NASLOV III Pravila za koncesije za javne gradnje

POGLAVJE I Pravila, ki urejajo koncesije za javne gradnje

Člen 56       Področje uporabe

Člen 57       Izključitve iz področja uporabe (razen zadnjega odstavka)

Člen 58       Objava razpisa v zvezi s koncesijami za javne gradnje

Člen 59       Rok

Člen 60       Oddajanje naročil podizvajalcem

Člen 61       Oddaja dodatnih gradenj koncesionarjem

POGLAVJE II Pravila o naročilih, oddanih s strani koncesionarjev, ki so naročniki

Člen 62       Veljavna pravila

POGLAVJE III Pravila, ki se uporabljajo za naročila, oddana s strani koncesionarjev, ki niso naročniki

Člen 63       Pravila za objave: prag in izjeme

Člen 64       Objava javnega razpisa

Člen 65       Rok za predložitev prijav za sodelovanje in za sprejemanje ponudb

NASLOV IV Pravila, ki urejajo natečaje

Člen 66       Splošne določbe

Člen 67       Področje uporabe

Člen 68       Izključitve s področja uporabe

Člen 69       Objave razpisov in obvestil

Člen 70       Oblika in način objave razpisov o natečajih

Člen 71       Komunikacijska sredstva za sporočanje

Člen 72       Izbor tekmecev na natečaju

Člen 73       Sestava žirije

Člen 74       Odločitve žirije

PRILOGE k Direktivi 2004/18/ES

Priloga VII B       Informacije, ki morajo biti navedene v obvestilih o koncesijah za javne gradnje

Priloga VII C      Informacije, ki morajo biti navedene v obvestilih o naročilih gradenj koncesionarjev, ki niso naročniki

Priloga VII D      Informacije, ki morajo biti navedene v razpisih o natečajih

________________

PRILOGA XVI-I

DRUGI ELEMENTI DIREKTIVE SVETA 89/665/EGS[9] KAKOR JE BILA SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[10] (FAZA 4)

Člen 2b       Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (c) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d      Neveljavnost Točka (c) prvega odstavka člena 2d Odstavek 5

________________

PRILOGA XVI-J

DRUGI NEOBVEZNI ELEMENTI DIREKTIVE 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[11] (FAZA 5)

Elementi Direktive 2004/18/ES iz te priloge niso obvezni, vendar se zanje priporoča uskladitev. Gruzija lahko te elemente uskladi v časovnem razporedu iz Priloge XVI-B.

NASLOV I Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje

POGLAVJE I Osnovni pogoji

Člen 1         Opredelitev pojmov (odstavki 4, 5, 6, 8)

NASLOV II Pravila javnega naročanja

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 14       Okvirni sporazumi

Člen 15       Dinamični nakupovalni sistemi

Oddelek 2 - Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

Pododdelek 5 - Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci

Člen 28       Rezervirana naročila

Člen 29       Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe

POGLAVJE V Postopki

Člen 40(3)(i) in (l)

POGLAVJE VI Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1 - Objava obvestil

Člen 42       Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa: odstavek 2

Člen 43       Obvestila o oddaji naročila (samo za drugi in tretji pododstavek odstavka 1)

POGLAVJE VII Vodenje postopka

Oddelek 2 - Oddaja naročila

Člen 56       Uporaba elektronskih dražb

PRILOGE k Direktivi 2004/17/ES

Priloga XIII         Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o javnih naročilih

D. Poenostavljeno obvestilo o naročilu pri dinamičnem nakupovalnem sistemu

________________

PRILOGA XVI-K

DRUGI ELEMENTI DIREKTIVE SVETA 92/13/EGS[12] KAKOR JE BILA SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[13] (FAZA 5)

Člen 2b       Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (c) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d      Neveljavnost Točka (c) prvega odstavka člena 2d Odstavek 5

________________

PRILOGA XVI-L

DOLOČBE DIREKTIVE 2004/18/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[14] ZUNAJ PODROČJA UPORABE USKLAJEVANJA ZAKONODAJE

Elementi iz te priloge niso predmet postopka usklajevanja.

NASLOV II Pravila o javnih naročilih

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 5         Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

POGLAVJE VI Pravila objavljanja in transparentnosti

Oddelek 1 — Objava razpisov in obvestil

Člen 36       Oblika in način objave razpisov o natečajih: odstavki 2, 3, 4, 5, 6 in 8

Člen 37       Neobvezna objava

Oddelek 5 — Poročila

Člen 43       Vsebina poročil

NASLOV V Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 75       Statistične obveznosti

Člen 76       Vsebina statističnega poročila

Člen 77       Svetovalni odbor za javna naročila

Člen 78       Poprava pragov

Člen 79       Spremembe

Člen 80       Izvajanje

Člen 81       Mehanizmi za spremljanje

Člen 82       Razveljavitve

Člen 83       Začetek veljavnosti

Člen 84       Naslovniki

PRILOGE k Direktivi 2004/18/ES

Priloga III         Seznam subjektov in kategorij subjektov javnega prava iz drugega pododstavka člena 1(9)

Priloga IV         Centralni vladni organi

Priloga VIII      Značilnosti objave

Priloga IX         Registri

Priloga IX A     Javna naročila gradenj

Priloga IX B      Javna naročila blaga

Priloga IX C      Javna naročila storitev

Priloga XI         Skrajni roki za prenos in uporabo (člen 80)

Priloga XII        Korelacijska tabela

________________

PRILOGA XVI-M

DOLOČBE DIREKTIVE 2004/17/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[15] ZUNAJ PODROČJA UPORABE USKLAJEVANJA ZAKONODAJE

Elementi iz te priloge niso predmet postopka usklajevanja.

NASLOV I Splošne določbe, ki se uporabljajo za javna naročila in natečaje

POGLAVJE II Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva

Oddelek 2 - Dejavnosti

Člen 8         Seznam naročnikov

NASLOV II Pravila javnega naročanja

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 12       Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Oddelek 2 - Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

Pododdelek 1

Člen 18       Koncesije za gradnje in storitve

Pododdelek 2 - Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil

Člen 20       Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi: odstavek 2

Pododdelek 5 - Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci

Člen 27       Naročila, za katera velja posebna ureditev

Člen 30       Postopki za ugotavljanje, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci

POGLAVJE IV Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 38       Pogoji za izvedbo naročil

POGLAVJE VI Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1 - Objava obvestil

Člen 44       Oblika in način objave obvestil (samo za prvi pododstavek odstavka 2 ter odstavke 4,5 in 7)

Oddelek 3 - Sporočila in informacije

Člen 50       Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil

POGLAVJE VII Vodenje postopka

Oddelek 3 - Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami

Člen 58       Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav

Člen 59       Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili storitev

NASLOV IV Statistične obveznosti, izvedbena pooblastila in končne določbe

Člen 67       Statistične obveznosti

Člen 68       Postopek z odborom

Člen 69       Revizija pragov

Člen 70       Spremembe

Člen 71       Izvajanje direktive

Člen 72       Mehanizmi za spremljanje

Člen 73       Razveljavitve

Člen 74       Začetek veljavnosti

Člen 75       Naslovniki

PRILOGE k Direktivi 2004/17/ES

Priloga I     Naročniki v transportnem sektorju ali sektorju distribucije plina ali toplote

Priloga II    Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije električne energije

Priloga III  Naročniki v sektorju proizvodnje, transporta ali distribucije pitne vode

Priloga IV Naročniki s področja železniškega prometa

Priloga V    Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa

Priloga VI Naročniki v sektorju poštnih storitev

Priloga VII          Naročniki v sektorjih iskanja in črpanja nafte ali plina

Priloga VIII      Naročniki v sektorjih iskanja in izkopavanja premoga in drugih trdnih goriv

Priloga IX         Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih vodah ali drugih terminalskih zmogljivosti

Priloga X           Naročniki s področja letališke infrastrukture

Priloga XI         Seznam zakonodaje Skupnosti iz člena 30(3)

Priloga XII        Seznam dejavnosti iz člena 1(2)(b)

Priloga XXII     Zbirna tabela rokov iz člena 45

Priloga XXV     Roki za prenos in izvajanje

Priloga XXVI   Korelacijska tabela

________________

PRILOGA XVI-N

DOLOČBE DIREKTIVE SVETA 89/665/EGS[16] KAKOR JE BILA SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[17] ZUNAJ PODROČJA UPORABE USKLAJEVANJA ZAKONODAJE

Elementi iz te priloge niso predmet postopka usklajevanja.

Člen 2b       Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (a) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d      Neveljavnost Točka (a) prvega odstavka člena 2d Odstavek 4

Člen 3         Popravni mehanizem

Člen 3 a      Vsebina obvestila o prostovoljni predhodni preglednosti

Člen 3b       Postopek v odboru

Člen 4         Izvajanje

Člen 4 a      Pregled

________________

PRILOGA XVI-O

DOLOČBE DIREKTIVE SVETA 92/13/EGS[18] KAKOR JE BILA SPREMENJENA Z DIREKTIVO 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA[19] ZUNAJ PODROČJA UPORABE USKLAJEVANJA ZAKONODAJE

Elementi iz te priloge niso predmet postopka usklajevanja.

Člen 2b       Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (a) prvega odstavka člena 2b

Člen 2d      Neveljavnost        Točka (a) prvega odstavka člena 2b Odstavek 4

Člen 3 a      Vsebina obvestila o prostovoljni predhodni preglednosti

Člen 3b       Postopek v odboru

Člen 8         Popravni mehanizem

Člen 12       Izvajanje

Člen 12 a    Pregled

________________

PRILOGA XVI-P

GRUZIJA: OKVIRNI SEZNAM PODROČIJ SODELOVANJA

Usposabljanje gruzijskih uradnikov vladnih organov, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, v državah EU in Gruziji;

usposabljanje dobaviteljev, ki želijo sodelovati v javnih naročilih;

izmenjava informacij in izkušenj glede najboljših praks in regulativnih pravil na področju javnih naročil;

izboljševanje funkcionalnosti spletne strani za javna naročila in vzpostavitev sistema za spremljanje javnega naročanja;

posvetovanja in metodološka pomoč Unije pri uporabi sodobnih elektronskih tehnologij na področju javnih naročil;

krepitev organov, zadolženih za zagotavljanje usklajenosti politik na vseh področjih, ki so povezana z javnimi naročili, ter za neodvisno in nepristransko obravnavo (presojo) odločitev naročnikov. (Glej člen 143(2) te priloge).

________________

[1]        Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

[2]        Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje.

[3]        Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

[4]        Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

[5]        Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.

[6]        Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

[7]        Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

[8]        Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

[9]        Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje.

[10]       Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

[11]       Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

[12]       Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.    

[13]       Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

[14]       Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev.

[15]       Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev.

[16]       Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje.

[17]       Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

[18]       Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.

[19]       Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil.

PRILOGA XVII

GEOGRAFSKE OZNAČBE

________________

PRILOGA XVII-A

ELEMENTI ZA REGISTRACIJO IN NADZOR NAD GEOFRAFSKIMI OZNAČBAMI IZ ČLENA 170(1) IN (2)

1.       Register geografskih označb, ki so zaščitene na ozemlju;

2.       upravni postopek, s katerim se preveri, ali geografske označbe označujejo, da ima blago poreklo z ozemlja, regije ali lokacije ene ali več držav, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga v osnovi pripisuje njegovemu geografskemu poreklu;

3.       zahteva, da registrirano ime ustreza posebnemu proizvodu ali proizvodom, za katere je določena specifikacija proizvoda, ki se lahko spremeni le z ustreznim upravnim postopkom;

4.       določbe o nadzoru, ki se uporabljajo za proizvodnjo;

5.       pravica vsakega proizvajalca, ki ima sedež na območju in je predmet sistema nadzora, da prideluje proizvode, ki so označeni z zaščitenim imenom, pod pogojem, da upošteva specifikacijo proizvoda;

6.       postopek ugovora, ki omogoča, da se upošteva zakoniti interes predhodnih uporabnikov imena, ne glede na to, ali so ta imena zaščitena kot oblika intelektualne lastnine ali ne;

7.       pravilo, da zaščitena imena ne morejo postati generična;

8.       določbe v zvezi z registracijo, ki lahko vključujejo zavrnitev registracije in izrazov, ki so v celoti ali delno enakozvočni z registriranimi izrazi, izrazov, ki se v vsakdanjem jeziku običajno uporabljajo kot občno ime za blago, in izrazov, ki so sestavljeni iz imen rastlinskih sort ali živalskih pasem ali jih vključujejo. Take določbe upoštevajo zakonite interese vseh zadevnih pogodbenic.

________________

PRILOGA XVII-B

MERILA, KI SE VKLJUČIJO V POSTOPEK UGOVORA ZA PROIZVODE IZ ČLENA 170(2) IN (3)

(a)     Seznam imen z ustreznim prečrkovanjem v latinico ali gruzijsko pisavo;

(b)     informacije o vrsti proizvoda;

(c)     poziv vsem državam članicam Evropske unije, tretjim državam ali fizičnim ali pravnim osebam z zakonitim interesom, ustanovljenim ali s sedežem v državi članici Evropske unije, Gruziji ali tretji državi, da predložijo ugovor na tako zaščito z ustrezno utemeljeno izjavo.

(d)     Evropska komisija ali gruzijska vlada mora ugovor prejeti v roku treh mesecev od datuma objave v informativnem obvestilu.

(e)     Ugovori se sprejmejo le, če so bili prejeti v roku iz točke (d) in če utemeljeno navajajo, da bi ime, predlagano za zaščito:

(i)      sovpadalo z imenom rastlinske sorte, vključno s sorto vinske trte, ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda,

(ii)     sovpadalo z enakozvočnim imenom, ki bi potrošnika zavedlo v prepričanje, da proizvodi prihajajo z drugega območja;

(iii)    zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke verjetno zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(iv)    ogrozilo obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred datumom objave informativnega obvestila že zakonito na trgu;

(v)     sovpadalo z imenom, za katerega se šteje, da je generično.

(f)      Merila iz točke (e) se ovrednotijo glede na ozemlje EU, ki se v primeru pravic intelektualne lastnine nanaša le na območje ali območja, kjer so te pravice zaščitene, ali na ozemlje Gruzije.

________________

PRILOGA XVII-C

GEOGRAFSKE OZNAČBE PROIZVODOV IZ ČLENA 170(3) IN (4)

Kmetijski proizvodi in živila Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Država članica Evropske unije || Ime, ki se zaščiti || Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi || Vrsta proizvoda

AT || Gailtaler Speck || gailtaler Spek || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

AT || Tiroler Speck || tirolerSpek || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

AT || Gailtaler Almkäse || gailtaler almkeze || Siri

AT || Tiroler Almkäse; Tiroler Alpkäse || tiroler almkeze; tiroler alpkeze || Siri

AT || Tiroler Bergkäse || Tiroler bergkeze || Siri

AT || Tiroler Graukäse || Tiroler graukeze || Siri

AT || Vorarlberger Alpkäse || forarlberger alpkeze || Siri

AT || Vorarlberger Bergkäse || ფორარლბერგერ ბერგკეზე || Siri

AT || Steierisches Kürbiskernöl || შტაირიშეზ კიუბისკერნოოლ || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

AT || Marchfeldspargel || marxfeldSpargel || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

AT || Steirischer Kren || StairiSer kren || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

AT || Wachauer Marille || vahauer marilie || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

AT || Waldviertler Graumohn || valdfiertler graumohn || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

BE || Jambon d'Ardenne || Jambon d'aRden || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

BE || Fromage de Herve || fRomaJ de eRv || Siri

BE || Beurre d'Ardenne || beR d'aRden || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

BE || Brussels grondwitloof || brasels gronvitlof || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

BE || Vlaams – Brabantse Tafeldruif || flams-brabance tafeldruif || Sadje, zelenjava

BE || Pâté gaumais || pate gome || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) (začimbe itd.)

BE || Geraardsbergse Mattentaart || gerarsbergse matentaart || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CY || Λουκούμι Γεροσκήπου || lukumi Reroskipu || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CZ || Nošovické kysané zelí || noSovicke kisane zeli || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

CZ || Všestarská cibule || vSestarska cibule || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

CZ || Pohořelický kapr || pohorJelicki kapr || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

CZ || Třeboňský kapr || trJebonski kapr || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

CZ || Český kmín || Ceski kmin || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

CZ || Chamomilla bohemica || xamomila bohemika || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

CZ || Žatecký chmel || Jatecki xmel || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

CZ || Budějovické pivo || budeiovicke pivo || Piva

CZ || Budějovický měšťanský var || budeiovicki meStianski var || Piva

CZ || České pivo || Ceske pivo || Piva

CZ || Českobudějovické pivo || Ceskobudeiovicke pivo || Piva

CZ || Chodské pivo || xodske pivo || Piva

CZ || Znojemské pivo || znoiemske pivo || Piva

CZ || Hořické trubičky || horJicke trubiCki || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CZ || Karlovarský suchar || karlovarski suxar || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CZ || Lomnické suchary || lomnicke suxari || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CZ || Mariánskolázeňské oplatky || marianskolazenske  oplatki || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CZ || Pardubický perník || pardubicki pernik || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

CZ || Štramberské uši || Stramberske uSi || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

DE || Diepholzer Moorschnucke || dipholcer moorSnuke || Sveže meso (in drobovina)

DE || Lüneburger Heidschnucke || liuneburger haideSnuke || Sveže meso (in drobovina)

DE || Schwäbisch-Hällisches Qualitätsschweinefleisch || SvebiS-heliSes kvalitetsSvaineflaiS || Sveže meso (in drobovina)

DE || Ammerländer Dielenrauchschinken ; Ammerländer Katenschinken || amerlender dilenrauxSinken; amerlender katenSinken || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Ammerländer Schinken; Ammerländer Knochenschinken || amerlender Sinken; amerlender knoxenSinken || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Greußener Salami || roisner salami || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Nürnberger Bratwürste; Nürnberger Rostbratwürste || niurenberger bratviurste; niurenberger rostbratviurste || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Schwarzwälder Schinken || Svarcvelder Sinken || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Thüringer Leberwurst || Tiuringer lebervurst || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Thüringer Rostbratwurst || Tiuringer rostbratvurst || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Thüringer Rotwurst || Tiuringer rotvurst || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

DE || Allgäuer Bergkäse || algoier bergkeze || Siri

DE || Allgäuer Emmentaler || algoier ementaler || Siri

DE || Altenburger Ziegenkäse || altenburger cigenkeze || Siri

DE || Odenwälder Frühstückskäse || odenvelder friuStukskeze || Siri

DE || Lausitzer Leinöl || lauticer lainoel || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

DE || Bayerischer Meerrettich; Bayerischer Kren || baieriSer meerretih; baieriSer kren || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Feldsalate von der Insel Reichenau || feldsalate fon der  inzel raihenau || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Gurken von der Insel Reichenau || gurken fon der inzel raihenau || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Salate von der Insel Reichenau || salate fon der inzel raihenau || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Spreewälder Gurken || Spreevelder gurken || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Spreewälder Meerrettich || Spreevelder meerretih || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Tomaten von der Insel Reichenau || tomaten fon der inzel raihenau || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

DE || Holsteiner Karpfen || holStainer karpfen || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

DE || Oberpfälzer Karpfen || oberpfelcer karpfen || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

DE || Schwarzwaldforelle || Svarcvaldforele || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

DE || Bayerisches Bier || baieriSes bier || Piva

DE || Bremer Bier || bremer bier || Piva

DE || Dortmunder Bier || dortmunder bier || Piva

DE || Hofer Bier || hofer bier || Piva

DE || Kölsch || kiolS || Piva

DE || Kulmbacher Bier || ulmbaxer bier || Piva

DE || Mainfranken Bier || mainfranken bier || Piva

DE || Münchener Bier || miunhener bier || Piva

DE || Reuther Bier || roiTer bier || Piva

DE || Wernesgrüner Bier || vernersgriuner bier || Piva

DE || Aachener Printen || aaxener printen || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

DE || Lübecker Marzipan || liubeker marcipan || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

DE || Meißner Fummel || maisner fumel || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

DE || Nürnberger Lebkuchen || niurenberger lebkuxen || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

EL || Ανεβατό || anevato || Siri

EL || Γαλοτύρι || Ralotiri || Siri

EL || Γραβιέρα Αγράφων || Rraviera aRrafon || Siri

EL || Γραβιέρα Κρήτης || Rraviera kritis || Siri

EL || Γραβιέρα Νάξου || Rraviera naqsu || Siri

EL || Καλαθάκι Λήμνου || kalaTaki limnu || Siri

EL || Κασέρι || kaseri || Siri

EL || Κατίκι Δομοκού || katiki domoku || Siri

EL || Κεφαλογραβιέρα || kefaloRraviera || Siri

EL || Κοπανιστή || kopanisti || Siri

EL || Λαδοτύρι Μυτιλήνης || ladotiri mitilinis || Siri

EL || Μανούρι || manuri || Siri

EL || Μετσοβόνε || mecovone || Siri

EL || Μπάτζος || baZos || Siri

EL || Ξυνομυζήθρα Κρήτης || qsinomiziTra kritis || Siri

EL || Πηχτόγαλο Χανίων || pixtoRalo xanion || Siri

EL || Σαν Μιχάλη || san mixali || Siri

EL || Σφέλα || Sfela || Siri

EL || Φέτα || feta || Siri

EL || Φορμαέλλα Αράχωβας Παρνασσού || formaela araxovas parnasu || Siri

EL || Άγιος Ματθαίος Κέρκυρας || aRios matTeos kerkiras || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Αποκορώνας Χανίων Κρήτης || apokoronas xanion kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Αρχάνες Ηρακλείου Κρήτης || arxanes irakliu kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Βιάννος Ηρακλείου Κρήτης || vianos irakliu kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης || vorios milopotamos reTimnis kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο "Τροιζηνία" || eqseretiko parTeno eleolado "trizinia~ || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο Θραψανό || eqseretiko parTeno eleolado Trafsano || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Ζάκυνθος || zakinTos || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Θάσος || Tasos || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Καλαμάτα || kalamata || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Κεφαλονιά || kefalonia || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Κολυμβάρι Χανίων Κρήτης || kolimvari xanion kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Κρανίδι Αργολίδας || kranidi arRolidas || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Κροκεές Λακωνίας || krokees arRolidas || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Λακωνία || lakonia || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Λέσβος, Mυτιλήνη || lesvos; mitilini || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Λυγουριό Ασκληπιείου || liRurio asklipiiu || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Ολυμπία || olimpia || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Πεζά Ηρακλείου Κρήτης || peza irakliu kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Πέτρινα Λακωνίας || petrina lakonias || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Πρέβεζα || preveza || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Ρόδος || rodos || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Σάμος || samos || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Σητεία Λασιθίου Κρήτης || sitia lasiTiu kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Φοινίκι Λακωνίας || finiki lakonias || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Χανιά Κρήτης || xania kritis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

EL || Ακτινίδιο Πιερίας || aktinidio pierias || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Ακτινίδιο Σπερχειού || aktinidio sperxiu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Ελιά Καλαμάτας || elia kalamatas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Θρούμπα Αμπαδιάς Ρεθύμνης Κρήτης || Trumba ambadias reTimnis kritis || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Θρούμπα Θάσου || Trumba Tasu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Θρούμπα Χίου || Trumba xiu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κελυφωτό φυστίκι Φθιώτιδας || kelifoto fistiki ftiotidas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κεράσια τραγανά Ροδοχωρίου || kerasia traRana rodoxoriu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κονσερβολιά Αμφίσσης || konservolia amfisis || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κονσερβολιά Άρτας || konservolia artas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κονσερβολιά Αταλάντης || konservolia atalantis || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κονσερβολιά Πηλίου Βόλου || konservolia piliu volu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κονσερβολιά Ροβίων || konservolia rovion || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κονσερβολιά Στυλίδας || konservolia stilidas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κορινθιακή Σταφίδα Βοστίτσα || korinTiaki stafida vostica || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Κουμ Κουάτ Κέρκυρας || kum kuat kerkiras || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Μήλα Ζαγοράς Πηλίου || mila zagoras piliu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Μήλα Ντελίσιους Πιλαφά Τριπόλεως || mila delisius pilafa tripoleos || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Μήλο Καστοριάς || milo kastorias || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Ξερά σύκα Κύμης || qsera sika kimis || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Πατάτα Κάτω Νευροκοπίου || patata kato nevrokopiu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Πορτοκάλια Μάλεμε Χανίων Κρήτης || portokalia maleme xanion kritis || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Ροδάκινα Νάουσας || rodakina nausas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Σταφίδα Ζακύνθου || stafida zakinTu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Σύκα Βραβρώνας Μαρκοπούλου Μεσογείων || sika vravronas markopulu mesogion || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Τσακώνικη μελιτζάνα Λεωνιδίου || cakoniki melitZana leonidiu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Φασόλια (Γίγαντες Ελέφαντες) Πρεσπών Φλώρινας || fasolia (RiRantes elefantes) prespon florinas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Φασόλια (πλακέ μεγαλόσπερμα) Πρεσπών Φλώρινας || fasolia (plake megalo­sper­ma) prespon florinas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || ΦΑΣΟΛΙΑ ΓΙΓΑΝΤΕΣ — ΕΛΕΦΑΝΤΕΣ ΚΑΣΤΟΡΙΑΣ || fasolia RiRantes elefantes kastorias || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Φασόλια γίγαντες ελέφαντες Κάτω Νευροκοπίου || fasolia RiRantes elefantes kato nevrokopiu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Φασόλια κοινά μεσόσπερμα Κάτω Νευροκοπίοu || fasolia kina mesosperma kato || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Φυστίκι Αίγινας || fistiki eRinas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Φυστίκι Μεγάρων || fistiki meRaron || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

EL || Αυγοτάραχο Μεσολογγίου || avRotaraxo mesolonRu || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

EL || Κρόκος Κοζάνης || krokos kozanis || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

EL || Μέλι Ελάτης Μαινάλου Βανίλια || meli elatis menalu vanilia || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

EL || Κρητικό παξιμάδι || kritiko paqsimadi || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

EL || Μαστίχα Χίου || mastixelio xiu || Naravne gume in smole

EL || Τσίχλα Χίου || cixla xiu || Naravne gume in smole

EL || Μαστιχέλαιο Χίου || mastixa xiu || Eterična olja

ES || Carne de Ávila || karne de avila || Sveže meso (in drobovina)

ES || Carne de Cantabria || karne de kantabria || Sveže meso (in drobovina)

ES || Carne de la Sierra de Guadarrama || karne de la siera de gvadarama || Sveže meso (in drobovina)

ES || Carne de Morucha de Salamanca || karne de la siera de salamanka || Sveže meso (in drobovina)

ES || Carne de Vacuno del País Vasco; Euskal Okela || karne de vakuno del pais vasko; euskal okela || Sveže meso (in drobovina)

ES || Cordero de Navarra; Nafarroako Arkumea || kordero de navara; nafaroako arkumea || Sveže meso (in drobovina)

ES || Cordero Manchego || kordero manCego || Sveže meso (in drobovina)

ES || Lacón Gallego || lakon galiego || Sveže meso (in drobovina)

ES || Lechazo de Castilla y León || leCaso de kastilia i leon || Sveže meso (in drobovina)

ES || Pollo y Capón del Prat || polio i kapon del prat || Sveže meso (in drobovina)

ES || Ternasco de Aragón || ternasko de aragon || Sveže meso (in drobovina)

ES || Ternera Asturiana || ternera asturiana || Sveže meso (in drobovina)

ES || Ternera de Extremadura || ternera de eqstremadura || Sveže meso (in drobovina)

ES || Ternera de Navarra; Nafarroako Aratxea || ternera de navara; nafaroako aratxea || Sveže meso (in drobovina)

ES || Ternera Gallega || ternera galiega || Sveže meso (in drobovina)

ES || Botillo del Bierzo || botilio del bierso || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Cecina de León || sesina de leon || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Dehesa de Extremadura || deesa de estremadura || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Guijuelo || gixuelo || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Jamón de Huelva || xamon de uelva || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Jamón de Teruel || xamon de teruel || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Jamón de Trevélez || xamon e treveles || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Salchichón de Vic; Llonganissa de Vic || salCiCon de vik; lionganisa de vik || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Sobrasada de Mallorca || sobrasada de maliorka || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

ES || Afuega'l Pitu || afuegal pitu || Siri

ES || Cabrales || kabrales || Siri

ES || Cebreiro || sebreiro || Siri

ES || Gamoneu; Gamonedo || gamoneu; gamonedo || Siri

ES || Idiazábal || idiazabal || Siri

ES || Mahón-Menorca || maon-menorka || Siri

ES || Picón Bejes-Tresviso || pikon bexes-tresviso || Siri

ES || Queso de La Serena || keso de la serena, || Siri

ES || Queso de l'Alt Urgell y la Cerdanya || keso de alt urJei i la serdania || Siri

ES || Queso de Murcia || keso de mursia || Siri

ES || Queso de Murcia al vino || keso de mursia al vino || Siri

ES || Queso de Valdeón || keso de valdeon || Siri

ES || Queso Ibores || keso ibores || Siri

ES || Queso Majorero || keso maxorero || Siri

ES || Queso Manchego || keso manCego || Siri

ES || Queso Nata de Cantabria || keso nata de kantabria || Siri

ES || Queso Palmero; Queso de la Palma || keso palmero; keso de la palma || Siri

ES || Queso Tetilla || keso tetilia || Siri

ES || Queso Zamorano || keso samorano || Siri

ES || Quesucos de Liébana || kesukos de liebana || Siri

ES || Roncal || ronkal || Siri

ES || San Simón da Costa || san simon da kosta || Siri

ES || Torta del Casar || torta del kasar || Siri

ES || Miel de Galicia; Mel de Galicia || miel de galisia; mel de galisia || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

ES || Miel de Granada || miel de granada || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

ES || Miel de La Alcarria || miel de la alkaria || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

ES || Aceite de La Alcarria || aseite de la alkaria || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Aceite de la Rioja || aseite de la rioxa || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Aceite de Mallorca; Aceite mallorquín; Oli de Mallorca; Oli mallorquí || asiete de maliorka; asiete maliorkin; oli de maliorka, oli maliorki || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Aceite de Terra Alta; Oli de Terra Alta || aseite de tera alta; oli de tera alta || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Aceite del Baix Ebre-Montsià; Oli del Baix Ebre-Montsià || aseite del bais ebre-montsia; oli del bais ebre-montsia || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Aceite del Bajo Aragón || aseite del baxo aragon || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Aceite Monterrubio || aseite monterubio || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Antequera || antekera || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Baena || baena || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Gata-Hurdes || gata-urdes || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Les Garrigues || les gariges || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Mantequilla de l'Alt Urgell y la Cerdanya; Mantega de l'Alt Urgell i la Cerdanya || mantekilia de l'alt urxel i la serdania; mantega de l'alt urxel i la serndania || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Mantequilla de Soria || mantekilia de soria || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Montes de Granada || montes de granada || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Montes de Toledo || montes de toledo || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Poniente de Granada || poniente de granada || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Priego de Córdoba || priego de kordoba || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Sierra de Cádiz || siera de kadis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Sierra de Cazorla || siera de kasorla || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Sierra de Segura || siera de segura || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Sierra Mágina || siera de maxina || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Siurana || siurana || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

ES || Ajo Morado de las Pedroñeras || axo morado de las pedronieras || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Alcachofa de Benicarló; Carxofa de Benicarló || alkaCofa de benikarlo; karSofa de benikarlo || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Alcachofa de Tudela || alkaCofa de tudela || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Arroz de Valencia; Arròs de València || aros de valensia; aros de valensia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Arroz del Delta del Ebro; Arròs del Delta de l'Ebre || aros del delta del ebro; aros del delta del ebr || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Avellana de Reus || aveliana de reus || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Berenjena de Almagro || berenxena de almagro || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Calasparra || kalaspara || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Calçot de Valls || kalsot de vals || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Cereza del Jerte || seresa del xerte || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Cerezas de la Montaña de Alicante || seresas de la montania de alikante || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Cítricos Valencianos; Cítrics Valencians || sitrikos valensianos; sitriks valensians || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Clementinas de las Tierras del Ebro; Clementines de les Terres de l'Ebre || klementinas de las tieras del ebro;klemantin de le teR de l'ebR || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Coliflor de Calahorra || koliflor de kalaora || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Espárrago de Huétor-Tájar || esparago de Huetor-Tajar || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Espárrago de Navarra || Eesparago de navara || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Faba Asturiana || faba asturiana || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Garbanzo de Fuentesaúco || garbanso de fuentesauko || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Judías de El Barco de Ávila || xudias de el barko de avila || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Kaki Ribera del Xúquer || kaki ribera del xuker || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Lenteja de La Armuña || lentexa de la armunia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Lenteja Pardina de Tierra de Campos || lentexa pardina de tiera de kampos || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Manzana de Girona; Poma de Girona || mansana de xirona; poma de xirona || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Manzana Reineta del Bierzo || mansana reineta del bierso || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Melocotón de Calanda || melokoton de kalanda || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Nísperos Callosa d'En Sarriá || nisperos kaliosa d'en saria || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Pataca de Galicia; Patata de Galicia || pataka de galisia; patata de galisia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Patatas de Prades; Patates de Prades || patatas de prades; patat de prad || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Pera de Jumilla || pera de xumilia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Peras de Rincón de Soto || peras de rinkon de soto || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Pimiento Asado del Bierzo || pimiento asado del bierso || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Pimiento Riojano || pimiento rioxano || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Pimientos del Piquillo de Lodosa || pimientos del pikilio de lodosa || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Uva de mesa embolsada "Vinalopó" || uva de mesa embolsada"vinalopo" || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

ES || Caballa de Andalucia || kabaia de andalusia || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

ES || Mejillón de Galicia; Mexillón de Galicia || mexilion de galisia; meSilion de galisia || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

ES || Melva de Andalucia || melva de andalusia || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

ES || Azafrán de la Mancha || asafran de la manCa || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

ES || Chufa de Valencia || Cufa de valensia || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

ES || Pimentón de la Vera || pimenton de la vera || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

ES || Pimentón de Murcia || pimenton de mursia P || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

ES || Sidra de Asturias; Sidra d'Asturies || sidra de asturias; sidra d'asturi || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

ES || Alfajor de Medina Sidonia || alfaxor de medina sidonia || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Ensaimada de Mallorca; Ensaimada mallorquina || ensaimada de maliorka; ensaimada maliorkina || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Jijona || xixona || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Mantecadas de Astorga || mantekadas de astorga || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Mazapán de Toledo || masapan de toledo || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Pan de Cea || pan de sea || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Turrón de Agramunt; Torró d'Agramunt || turon de agramunt; toro d'agramunt || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

ES || Turrón de Alicante || turon de alikante || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

FI || Lapin Poron liha || lapin poro, liha || Sveže meso (in drobovina)

FI || Lapin Puikula || lapen puikula || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FI || Kainuun rönttönen || kenun rentenen || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

FR || Agneau de l'Aveyron || anio de l'aveiRon || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau de Lozère || anio de lozeR || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau de Pauillac || anio de poiak || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau de Sisteron || anio de sisteRon || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau du Bourbonnais || anio diu buRbone || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau du Limousin || anio diu limuzen || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau du Poitou-Charentes || anio diu puatu-SaRant || Sveže meso (in drobovina)

FR || Agneau du Quercy || anio diu keRsi || Sveže meso (in drobovina)

FR || Barèges-Gavarnie || bareJ-gavarni || Sveže meso (in drobovina)

FR || Bœuf charolais du Bourbonnais || bef SaRole diu buRbone || Sveže meso (in drobovina)

FR || Boeuf de Bazas || bef de bazas || Sveže meso (in drobovina)

FR || Bœuf de Chalosse || bef de Salos || Sveže meso (in drobovina)

FR || Bœuf du Maine || bef diu men || Sveže meso (in drobovina)

FR || Dinde de Bresse || dind de bRes || Sveže meso (in drobovina)

FR || Porc de la Sarthe || poR de la sart || Sveže meso (in drobovina)

FR || Porc de Normandie || poR de noRmandi || Sveže meso (in drobovina)

FR || Porc de Vendée || poR de vande || Sveže meso (in drobovina)

FR || Porc du Limousin || poR diu limuzen || Sveže meso (in drobovina)

FR || Taureau de Camargue || toRo de kamaRg || Sveže meso (in drobovina)

FR || Veau de l'Aveyron et du Ségala || vo de l'aveiRon e diu segala || Sveže meso (in drobovina)

FR || Veau du Limousin || vo diu limuzen || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles d'Alsace || volai d'alzas || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles d'Ancenis || volai d'anseni || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles d'Auvergne || volai d'oveRn || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Bourgogne || volai de burgon || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Bresse || volai de bRes || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Bretagne || volai de bRetan || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Challans || volai de Salan || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Cholet || volai de Sole || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Gascogne || volai de gaskon || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Houdan || volai de udan || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Janzé || volai de Janze || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de la Champagne || volai de la Sampan || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de la Drôme || volai de la dRom || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de l'Ain || volai de l'en || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Licques || volai de lik || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de l'Orléanais || volai de l'oRleane || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Loué || volai de lue || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Normandie || volai de noRmandi || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles de Vendée || volai de vande || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles des Landes || volai de land || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Béarn || volai diu beaRn || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Berry || volai diu beRi || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Charolais || volai diu SaRole || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Forez || volai diu fore || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Gatinais || volai diu gatine || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Gers || volai diu JeR || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Languedoc || volai diu langedok || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Lauragais || volai diu loRage || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Maine || volai diu men || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du plateau de Langres || volai diu plato de langR || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Val de Sèvres || volai diu val de sevR || Sveže meso (in drobovina)

FR || Volailles du Velay || volai diu vele || Sveže meso (in drobovina)

FR || Boudin blanc de Rethel || buden blan de Retel || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

FR || Canard à foie gras du Sud-Ouest (Chalosse, Gascogne, Gers, Landes, Périgord, Quercy) || kanaR a fua gRa diu siud uest (Salos, gaskon, JeR, land, peRigoR, keRsi) || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

FR || Jambon de Bayonne || Jambon de baion || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

FR || Jambon sec et noix de jambon sec des Ardennes || Jambon sek e nua de Jambon sek dez aRden || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

FR || Abondance || abondans || Siri

FR || Banon || banon || Siri

FR || Beaufort || bofor || Siri

FR || Bleu d'Auvergne || ble d'overn || Siri

FR || Bleu de Gex Haut-Jura; Bleu de Septmoncel || ble de Jeqs o-Jiura; ble de setmonsel || Siri

FR || Bleu des Causses || ble dez koses || Siri

FR || Bleu du Vercors-Sassenage || ble du verkor-sasenaJ || Siri

FR || Brie de Meaux || bri de mo || Siri

FR || Brie de Melun || bri de melan || Siri

FR || Brocciu Corse; Brocciu || broksiu koRs, broksiu || Siri

FR || Camembert de Normandie || kamamber de normandi || Siri

FR || Cantal; Fourme de Cantal; Cantalet || kantali; furm de kantali; kantale || Siri

FR || Chabichou du Poitou || SabiSu de puatu || Siri

FR || Chaource || Saurs || Siri

FR || Chevrotin || Sevroten || Siri

FR || Comté || komte || Siri

FR || Crottin de Chavignol; Chavignol || kroten de Savinioli, Savinioli || Siri

FR || Emmental de Savoie || emantal de savua || Siri

FR || Emmental français est-central || emantal fRanse est-santRal || Siri

FR || Époisses || epuase || Siri

FR || Fourme d'Ambert; Fourme de Montbrison || furm d'amber, furm de monbison || Siri

FR || Laguiole || lagiol || Siri

FR || Langres || langre || Siri

FR || Livarot || livaro || Siri

FR || Maroilles; Marolles || maroili; maroli || Siri

FR || Mont d'or; Vacherin du Haut-Doubs || mon d'ori; vaSereni o-dubidan || Siri

FR || Morbier || morbie || Siri

FR || Munster; Munster-Géromé || munsteri; munster-Jerome || Siri

FR || Neufchâtel || nefSatel || Siri

FR || Ossau-Iraty || oso-irati || Siri

FR || Pélardon || pelardon || Siri

FR || Picodon de l'Ardèche; Picodon de la Drôme || pikodon de l'aRdeS; pikodon de la dRom || Siri

FR || Pont-l'Évêque || pon-l'evek || Siri

FR || Pouligny-Saint-Pierre || pulini-sen-pier || Siri

FR || Reblochon; Reblochon de Savoie || rebloSoni, rebloSon de savua || Siri

FR || Rocamadour || rokamadur || Siri

FR || Roquefort || rokfor || Siri

FR || Sainte-Maure de Touraine || sent-mor de turen || Siri

FR || Saint-Nectaire || sen-nekter || Siri

FR || Salers || saler || Siri

FR || Selles-sur-Cher || sel-siur-Ser || Siri

FR || Tome des Bauges || tom de boJ || Siri

FR || Tomme de Savoie || tom de savua || Siri

FR || Tomme des Pyrénées || tom de piRene || Siri

FR || Valençay || valansei || Siri

FR || Crème d'Isigny || kRem d'isini || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Crème fraîche fluide d'Alsace || kRem fReS fluid d'alzas || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Miel d'Alsace || miel d'alzas || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Miel de Corse; Mele di Corsica || miel de koRs; mele di korsika || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Miel de Provence || miel de pRovans || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Miel de sapin des Vosges || miel de sapen de vosJ || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Œufs de Loué || e de lue || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Beurre Charentes-Poitou; Beurre des Charentes; Beurre des Deux‑Sèvres || beR SaRant-puatu; beR de SaRant; ber de de-sevr || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Beurre d'Isigny || beR d'isini || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

FR || Huile d'olive d'Aix-en-Provence || uil d'oliv d'eqs-an-provans || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile d'olive de Corse; Huile d'olive de Corse-Oliu di Corsica || uil d'oliv de koRs; uil d'oliv de koRs-oliu di korsika || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile d'olive de Haute-Provence || uil d'oliv de ot-provans || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile d'olive de la Vallée des Baux-de-Provence || uil d'oliv de la vale de bo-de-pRovans || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile d'olive de Nice || uil d'oliv de nis || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile d'olive de Nîmes || uil d'oliv de nim || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile d'olive de Nyons || uil d'oliv de nion || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

FR || Huile essentielle de lavande de Haute-Provence || uil esansiel de lavand de ot-pRovans || Eterična olja

FR || Ail blanc de Lomagne || ai blan de loman || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Ail de la Drôme || ai de la dRom || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Ail rose de Lautrec || ai Roz de lotRek || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Asperge des sables des Landes || asperJ de sabl de land || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Chasselas de Moissac || Sasela de muasak || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Clémentine de Corse || klementin de koRs || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Coco de Paimpol || koko de pempol || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Fraise du Périgord || fRez diu peRigoR || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Haricot tarbais || ariko taRbe || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Kiwi de l'Adour || kivi de l'adur || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Lentille vert du Puy || lanti ver diu pvi || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Lentilles vertes du Berry || lantii veRt diu beRi || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Lingot du Nord || lingo diu nor || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Mâche nantaise || maS nantez || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Melon du Haut-Poitou || melon diu o-puatu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Melon du Quercy || melon diu keRsi || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Mirabelles de Lorraine || miRabel de loRen || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Muscat du Ventoux || muskat diu vantu || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Noix de Grenoble || nua de gRenobl || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Noix du Périgord || nua diu perigor || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Oignon doux des Cévennes || onion du de seven || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Olive de Nice || uil d'oliv de nis || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Olives cassées de la Vallée des Baux-de-Provence || oliv kase de la vale de bo-de-pRovans || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Olives noires de la Vallée des Baux-de-Provence || oliv nuaR de la vale de bo de pRovans || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Olives noires de Nyons || oliv nuaR de nion || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Petit Epeautre de Haute-Provence || peti epotr de ot provans || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Poireaux de Créances || puaRo de kReans || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Pomme de terre de l'Île de Ré || pom de teR de l'i de Re || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Pomme du Limousin || pom diu limuzen || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Pommes de terre de Merville || pom de teR de meRvil || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Pommes et poires de Savoie || pome e puaR de savua || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Pruneaux d'Agen; Pruneaux d'Agen mi-cuits || pRiuno d'aJen; pRiuno d'aJen mi-kvi || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Riz de Camargue || Ri de kamaRg || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

FR || Anchois de Collioure || anSua de koliuR || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

FR || Coquille Saint-Jacques des Côtes d'Armor || koki sen-Jak de kot d'aRmoR || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

FR || Cidre de Bretagne; Cidre Breton || sidR de bretan; sidR breton || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Cidre de Normandie; Cidre Normand || sidR de noRman; sidR noRman || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Cornouaille || kornuai || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Domfront || domfron || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Huîtres Marennes Oléron || uitr maren oleron || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

FR || Pays d'Auge; Pays d'Auge-Cambremer || pei d'oJ, pei d'oJ-kambremer || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Piment d'Espelette; Piment d'Espelette - Ezpeletako Biperra || piman d'espelet; piman d'espelet-ezpeletako bipera || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Bergamote(s) de Nancy || bergamot de nansi || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

FR || Brioche vendéenne || brioS vandeen || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

FR || Pâtes d'Alsace || pat d'alzas || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

FR || Foin de Crau || fuen de kRo || Seno

HU || Budapesti téliszalámi || budapeSti telisaliami || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

HU || Szegedi szalámi; Szegedi téliszalámi || segedi saliami; segedi telisaliami || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IE || Connemara Hill lamb; Uain Sléibhe Chonamara || konemara hil lamb; uain sleib Conamara || Sveže meso (in drobovina)

IE || Timoleague Brown Pudding || Timolig braun puding || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IE || Imokilly Regato || imokili regato || Siri

IE || Clare Island Salmon || klear ailand salmon || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

IT || Abbacchio Romano || abbakio romano || Sveže meso (in drobovina)

IT || Agnello di Sardegna || aniello di sardenia || Sveže meso (in drobovina)

IT || Mortadella Bologna || mortadella bolonia || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto di S. Daniele || proSuto di s. daniele || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Vitellone bianco dell'Appennino Centrale || vitellone bianco dell'appenino Centrale || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Bresaola della Valtellina || brezaola della valtellina || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Capocollo di Calabria || kapokollo di kalabria || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Coppa Piacentina || koppa piaCentina || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Cotechino Modena || kotekino modena || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Culatello di Zibello || kulatello di Zibello || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Lardo di Colonnata || lardo di kolonnata || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Pancetta di Calabria || panCetta di kalabria || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Pancetta Piacentina || panCetta piaCentina || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto di Carpegna || proSuto di karpenia || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto di Modena || proSuto di modena || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto di Norcia || proSuto di norCia || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto di Parma || proSuto di parma || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto Toscano || proSuto toskano || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Prosciutto Veneto Berico-Euganeo || proSuto veneto beriko-auganeo || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salame Brianza || salame brianca || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salame Cremona || salame kremona || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salame di Varzi || salame di varZi || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salame d'oca di Mortara || salame d'oka mortara || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salame Piacentino || salame piaCentino || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salame S. Angelo || salame s. anjelo || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salamini italiani alla cacciatora || salamini italiani alla kaCCatora || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Salsiccia di Calabria || salsiCa di kalabria || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Soppressata di Calabria || sopressata di kalabria || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Soprèssa Vicentina || sopressa viCentina || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Speck dell'Alto Adige; Südtiroler Markenspeck; Südtiroler Speck || spek dell'alto adije; sudtiroler markenspek; sudtiroler spek || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Valle d'Aosta Jambon de Bosses || valle d'aosta Jambon de bosses || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Valle d'Aosta Lard d'Arnad || valle d'aosta lard d'arnad || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Zampone Modena || Zampone modena || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

IT || Asiago || aziago || Siri

IT || Bitto || bitto || Siri

IT || Bra || bra || Siri

IT || Caciocavallo Silano || kaCokavallo silano || Siri

IT || Canestrato Pugliese || kanestrato pulieze || Siri

IT || Casatella Trevigiana || kazatella trevijana || Siri

IT || Casciotta d'Urbino || kaSotta d'urbino || Siri

IT || Castelmagno || kastelmanio || Siri

IT || Fiore Sardo || fiore sardo || Siri

IT || Fontina || fontina || Siri

IT || Formai de Mut dell'Alta Valle Brembana || formai de mut dell'alta valle brembana || Siri

IT || Gorgonzola || gorgonZola || Siri

IT || Grana Padano || grana padano || Siri

IT || Montasio || montasio || Siri

IT || Monte Veronese || monte veroneze || Siri

IT || Mozzarella di Bufala Campana || moccarella di bufala kampana || Siri

IT || Murazzano || muraccano || Siri

IT || Parmigiano Reggiano || parmijano rejano || Siri

IT || Pecorino di Filiano || pekorino di filiano || Siri

IT || Pecorino Romano || pekorino romano || Siri

IT || Pecorino Sardo || pecorino sardo || Siri

IT || Pecorino Siciliano || pecorino siCiliano || Siri

IT || Pecorino Toscano || pecorino toskano || Siri

IT || Provolone Valpadana || provolone valpadana || Siri

IT || Quartirolo Lombardo || kuartirolo lombardo || Siri

IT || Ragusano || ragusano || Siri

IT || Raschera || raskera || Siri

IT || Ricotta Romana || rikotta romana || Siri

IT || Robiola di Roccaverano || robiola di rokkaverano || Siri

IT || Spressa delle Giudicarie || spressa delle judikarie || Siri

IT || Stelvio; Stilfser || stelvio; stilfser || Siri

IT || Taleggio || talejo || Siri

IT || Toma Piemontese || toma piemonteze || Siri

IT || Valle d'Aosta Fromadzo || valle d'aosta fromadZo || Siri

IT || Valtellina Casera || valtellina kazera || Siri

IT || Miele della Lunigiana || miele della lunijana || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

IT || Alto Crotonese || alto krotoneze || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Aprutino Pescarese || aprutino peskareze || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Brisighella || brizigella || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Bruzio || brucio || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Canino || kanino || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Cartoceto || kartoCeto || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Chianti Classico || kianti klassiko || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Cilento || Cilento || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Collina di Brindisi || kollina di brindizi || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Colline di Romagna || kolline di Romania || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Colline Salernitane || kolline salernitane || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Colline Teatine || kolline teatine || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Dauno || dauno || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Garda || garda || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Laghi Lombardi || lagi lombardi || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Pretuziano delle Colline Teramane || pretuciano delle kolline teramane || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Riviera Ligure || riviera ligure || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Sabina || sabina || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Sardegna || sardenia || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Tergeste || terjeste || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Terra di Bari || terra di bari || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Terra d'Otranto || terra d'otranto || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Terre di Siena || terre di siena || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Terre Tarentine || terre tarentine || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Toscano || toskano || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Tuscia || tuSia || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Umbria || umbria || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Val di Mazara || val di maZara || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Valdemone || valdemone || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Valle del Belice || valle del beliCe || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Valli Trapanesi || valli trapanezi || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Veneto Valpolicella, Veneto Euganei e Berici, Veneto del Grappa || veneto valpoliCella, veneto euganei e beriCi, veneto del grappa || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

IT || Arancia del Gargano || aranCa del gargano || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Arancia Rossa di Sicilia || aranCa rossa di siCilia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Asparago Bianco di Bassano || asparago bianko di bassano || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Asparago bianco di Cimadolmo || asparago bianko di Cimadolmo || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Asparago verde di Altedo || asparago verde di altedo || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Basilico Genovese || baziliko jenoveze || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Cappero di Pantelleria || kappero di pentelleria || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Carciofo di Paestum || karCofo di paestum || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Carciofo Romanesco del Lazio || karCofo romanesko del lacio || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Carota dell'Altopiano del Fucino || karota dell'altopiano fuCino || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Castagna Cuneo || kastania kuneo || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Castagna del Monte Amiata || kastania del monte amiata || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Castagna di Montella || kastania di montella || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Castagna di Vallerano || kastania di vallerano || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Ciliegia di Marostica || Cilieja di marostika || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Cipolla Rossa di Tropea Calabria || Cipolla rossa di tropea kalabria || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Cipollotto Nocerino || CipolottonoCerino || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Clementine del Golfo di Taranto || klementine del golfo di taranto || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Clementine di Calabria || klementine di kalabria || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Fagiolo di Lamon della Vallata Bellunese || fajolo di lamon della vallata beluneze || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Fagiolo di Sarconi || fajolo di sarkoni || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Fagiolo di Sorana || fajolo di sorana || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Farina di Neccio della Garfagnana || farina di neCo della garfaniana || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Farro della Garfagnana || farro della garfaniana || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Fico Bianco del Cilento || fiko bianko del Cilento || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Ficodindia dell'Etna || fikodindia dell'etna || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Fungo di Borgotaro || fungo di borgotaro || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Kiwi Latina || kivi latina || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || La Bella della Daunia || la bella della daunia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Lenticchia di Castelluccio di Norcia || lentikia di kasteluCCio di norCia || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Limone Costa d'Amalfi || limone kosta d'amalfi || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Limone di Sorrento || limone di sorrento || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Limone Femminello del Gargano || limone femminello del gargano || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Marrone del Mugello || marrone del mujello || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Marrone di Castel del Rio || marrone di kastel del rio || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Marrone di Roccadaspide || marrone di rokkadaspide || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Marrone di San Zeno || marrone di san Zeno || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Mela Alto Adige; Südtiroler Apfel || mela alto adije; sudtiroler apfel || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Mela Val di Non || mela val di non || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Melannurca Campana || melanurka kampana || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Nocciola del Piemonte; Nocciola Piemonte || noCiola del piemonte; noCiola piemonte || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Nocciola di Giffoni || noCiola di jiffoni || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Nocellara del Belice || noCellara del beliCe || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Oliva Ascolana del Piceno || olive askolana del piCeno || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Peperone di Senise || peperone di senize || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Pera dell'Emilia Romagna || pera dell'emilia romania || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Pera mantovana || pera mantovana || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Pesca e nettarina di Romagna || peska e nettarina di romania || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Pomodoro di Pachino || pomodoro di pakino || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Pomodoro S. Marzano dell'Agro Sarnese-Nocerino || pomodoro s. marcano dell'agro sarneze-noCerino || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Radicchio di Chioggia || radikkio di kioja || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Radicchio di Verona || radikkio di verona || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Radicchio Rosso di Treviso || radikkio rosso di trevizo || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Radicchio Variegato di Castelfranco || radikkio variegato di kastelfranko || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Riso di Baraggia Biellese e Vercellese || rizo di barajjia bielleze e verCelleze || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Riso Nano Vialone Veronese || rizo nano vialone veroneze || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Scalogno di Romagna || skalonio di romania || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Uva da tavola di Canicattì || uva da tavola di kanikatti' || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Uva da tavola di Mazzarrone || uva da tavola di macarone || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

IT || Acciughe Sotto Sale del Mar Ligure || aCuge sotto sale del mar ligure || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

IT || Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino || tinka gobba dorata del pianalto di poirino || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

IT || Zafferano di Sardegna || Zaferano di sardenia || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

IT || Aceto Balsamico di Modena || aCeto balzamiko di modena || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

IT || Aceto balsamico tradizionale di Modena || aCeto balzamiko tradicionale di modena || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

IT || Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia || aCeto balzamiko tradicionale di rejo emilia || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

IT || Zafferano dell'Aquila || Zafferano dell'akuila || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

IT || Zafferano di San Gimignano || Zafferano di san jiminiano || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

IT || Coppia Ferrarese || koppia ferrareze || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

IT || Pagnotta del Dittaino || paniotta del dittano || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

IT || Pane casareccio di Genzano || pane kazareCCio di jencano || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

IT || Pane di Altamura || pane di altamura || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

IT || Pane di Matera || pane di matera || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

IT || Bergamotto di Reggio Calabria - Olio essenziale || bergamotto di rejio kalabria – olio esenciale || Eterična olja

LU || Viande de porc, marque nationale grand-duché de Luxembourg || viand de por mark nasional diu gran-diuSe de liuqsაmbur || Sveže meso (in drobovina)

LU || Salaisons fumées, marque nationale grand-duché de Luxembourg || saleზon fიume, mark nasional diu gran-diuS de liuqsambur || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

LU || Miel - Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg || miel-mark naსional diu gran-diuSe de liuqsაmbur || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

LU || Beurre rose - Marque Nationale du Grand-Duché de Luxembourg || ber roz – mark naსional  diu grand-diuSe de liuqsაmbur || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

NL || Boeren-Leidse met sleutels || buren-leidse met sleitels || Siri

NL || Kanterkaas; Kanternagelkaas; Kanterkomijnekaas || kanterkas; kantermaxelkas; kanterkomeinekas; || Siri

NL || Noord-Hollandse Edammer || nord-holands edamer || Siri

NL || Noord-Hollandse Gouda || nord-holands xauda || Siri

NL || Opperdoezer Ronde || operduzer ronde || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

NL || Westlandse druif || vestlandse dreif || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PL || Bryndza Podhalańska || brindJa podhalanska || Siri

PL || Oscypek || oscipek || Siri

PL || Wielkopolski ser smażony || velkopolski ser smaJoni || Siri

PL || Miód wrzosowy z Borów Dolnośląskich || miud vJosovi z boruv dolnoSlonskix || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PL || Andruty kaliskie || andruti kaliskie || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

PL || Rogal świętomarciński || rogal SventomarCinski || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

PT || Borrego da Beira || borego de beira || Sveže meso (in drobovina)

PT || Borrego de Montemor-o-Novo || borego de montemor-o-novo || Sveže meso (in drobovina)

PT || Borrego do Baixo Alentejo || borego do baiSo alenteJo || Sveže meso (in drobovina)

PT || Borrego do Nordeste Alentejano || borego do baiSo alenteJo || Sveže meso (in drobovina)

PT || Borrego Serra da Estrela || borego sera de estrela || Sveže meso (in drobovina)

PT || Borrego Terrincho || borego terinko || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cabrito da Beira || kabrito da beira || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cabrito da Gralheira || kabrito da gralieira || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cabrito das Terras Altas do Minho || kabrito das teras altas do mino || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cabrito de Barroso || kabrito de barozo || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cabrito Transmontano || kabrito transmontano || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carnalentejana || karnalenteJana || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Arouquesa || karne aroukeza || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Barrosã || karne barozen || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Cachena da Peneda || karne kakena da peneda || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne da Charneca || karne da karneka || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne de Bísaro Transmonano; Carne de Porco Transmontano || karne de bizaro transmonano; karne de porko transmontano || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne de Bovino Cruzado dos Lameiros do Barroso || karne de buvino kruzado  dos lameiros do barozo || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne de Porco Alentejano || karne de porko alenteJano || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne dos Açores || karne dos asores || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Marinhoa || karne marinioa || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Maronesa || karne maroneza || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Mertolenga || karne mertolenga || Sveže meso (in drobovina)

PT || Carne Mirandesa || karne mirandeza || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cordeiro Bragançano || kordiero bragansano || Sveže meso (in drobovina)

PT || Cordeiro de Barroso; Anho de Barroso; Cordeiro de leite de Barroso || kodeiro de barozo; anio de barozo; kordeiro de leite de barozo || Sveže meso (in drobovina)

PT || Vitela de Lafões || vitela de lafonS || Sveže meso (in drobovina)

PT || Alheira de Barroso-Montalegre || alieira de barozo-montalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Alheira de Vinhais || aleira de vinias || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Butelo de Vinhais; Bucho de Vinhais; Chouriço de Ossos de Vinhais || butelo de vinias; buko de vinias; koriso de osos de vinias || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Cacholeira Branca de Portalegre || kakoleira branka de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriça de carne de Barroso-Montalegre || korisa de karne de barozo-montalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriça de Carne de Vinhais; Linguiça de Vinhais || kourisa de karne de viniais; linguisa de viniais || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriça doce de Vinhais || korisa dose de vinias || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriço azedo de Vinhais; Azedo de Vinhais; Chouriço de Pão de Vinhais || koriso azedo de vinias; azedo de vinias; koriso de pao de vinias || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriço de Abóbora de Barroso-Montalegre || koriso de abobora de barozo-montalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriço de Carne de Estremoz e Borba || kouriso de karne de estremoz e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriço de Portalegre || kouriso de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriço grosso de Estremoz e Borba || koriso groso de estremoz e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Chouriço Mouro de Portalegre || kouriso moro de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Farinheira de Estremoz e Borba || farineira de estremoz e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Farinheira de Portalegre || farineira de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Linguiça de Portalegre || linguisa de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Linguíça do Baixo Alentejo; Chouriço de carne do Baixo Alentejo || linguiCa do baiSo alenteJo; kuriso de karne do baiSo alenteJo || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Lombo Branco de Portalegre || lombo branko de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Lombo Enguitado de Portalegre || lombo enguitado de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Morcela de Assar de Portalegre || morsela de asar  de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Morcela de Cozer de Portalegre || morsela de kozer de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Morcela de Estremoz e Borba || morsela de estremoz  e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Paia de Estremoz e Borba || paia de estremoz e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Paia de Lombo de Estremoz e Borba || paia de lombo de estremoz e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Paia de Toucinho de Estremoz e Borba || paia de tousino de estremoz e borba || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Painho de Portalegre || paino de portalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Paio de Beja || paio de beJa || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Presunto de Barrancos || presunto de barankos || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Presunto de Barroso || prezunto de barozo || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Presunto de Camp Maior e Elvas; Paleta de Campo Maior e Elvas || prezunto de kamp maior e elvas; paleta de kampu maior e elvas || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Presunto de Santana da Serra; Paleta de Santana da Serra || prezunto de santana da sera; paleta de santana da sera || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Presunto de Vinhais / Presunto Bísaro de Vinhais || prezunto de vinias/ prezunto bizaro de vinias || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Presunto do Alentejo; Paleta do Alentejo || prezunto du alenteJu; paleta du alenteJu || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Salpicão de Barroso-Montalegre || salpikan de barozo-montalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Salpicão de Vinhais || salpikon de viniais || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Sangueira de Barroso-Montalegre || sangueira de barozo-montalegre || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

PT || Queijo de Azeitão || keiJo de azeiten || Siri

PT || Queijo de cabra Transmontano || keiJo de kabra transmontano || Siri

PT || Queijo de Nisa || keiJo de niza || Siri

PT || Queijo do Pico || keiJo do piko || Siri

PT || Queijo mestiço de Tolosa || keiJo mestiko de toloza || Siri

PT || Queijo Rabaçal || keiJo rabasal || Siri

PT || Queijo S. Jorge || keiJo s. JorJe || Siri

PT || Queijo Serpa || keiJo serpa || Siri

PT || Queijo Serra da Estrela || keiJo sera da estrela || Siri

PT || Queijo Terrincho || keiJo terinko || Siri

PT || Queijos da Beira Baixa (Queijo de Castelo Branco, Queijo Amarelo da Beira Baixa, Queijo Picante da Beira Baixa) || keiJos de beira baiSa (keiJo de kastelo branko, keiJo amarelo da beira baiSa, keiJo pikante da beira baiSa) || Siri

PT || Azeite do Alentejo Interior || azeite do alenteJo  interior || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

PT || Mel da Serra da Lousã || mel da sera da louzen || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel da Serra de Monchique || mel da sera de monkike || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel da Terra Quente || mel da tera kuente || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel das Terras Altas do Minho || mel das teras altas  do mino || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel de Barroso || mel de barozo || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel do Alentejo || mel do alenteJo || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel do Parque de Montezinho || mel do parke de  montezinio || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel do Ribatejo Norte (Serra d'Aire, Albufeira de Castelo de Bode, Bairro, Alto Nabão || mel do ribateJo norte (sera d'aire, albufeira de kastelo de bode, bairo, alto nabeno || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Mel dos Açores || mel dos asores || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Requeijão Serra da Estrela || rekeiJen sera da estrela || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

PT || Azeite de Moura || azeite de mora || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

PT || Azeite de Trás-os-Montes || azeite de tras-os-montes || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

PT || Azeites da Beira Interior (Azeite da Beira Alta, Azeite da Beira Baixa) || azeites da beira interior (azeite da beira alta, azeite da beira baiSa) || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

PT || Azeites do Norte Alentejano || azeites do norte alenteJano || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

PT || Azeites do Ribatejo || azeites do ribateJo || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

PT || Queijo de Évora || keiJo de evora || Siri

PT || Ameixa d'Elvas || ameiSa d'elvas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Amêndoa Douro || amendoa douro || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Ananás dos Açores/São Miguel || ananas dos asores/san miguel || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Anona da Madeira || anona da adeira || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Arroz Carolino Lezírias Ribatejanas || aroz karolino lezirias ribateJanas || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Azeitona de conserva Negrinha de Freixo || azeitona de konserva negrina de freiSo || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Azeitonas de Conserva de Elvas e Campo Maior || aseitonas de konserva de elvas e kampo maior || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Batata de Trás-os-montes || batata de tras-os-montes || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Castanha da Terra Fria || kastania de tera fria || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Castanha de Padrela || kastania de padrela || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Castanha dos Soutos da Lapa || kastana dos soutos de lapa || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Castanha Marvão-Portalegre || kastania marveon-portalegre || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Cereja da Cova da Beira || Cereja da Cova da eira || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Cereja de São Julião-Portalegre || sereJa de san Julieno-portalegre || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Citrinos do Algarve || Citrinos do lgarve || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Maçã Bravo de Esmolfe || masan bravo de esmolfe || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Maçã da Beira Alta || masan da beira alta || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Maçã da Cova da Beira || masan da kova da beira || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Maçã de Alcobaça || masan de alkobasa || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Maçã de Portalegre || masan de portalegre || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Maracujá dos Açores/S. Miguel || marakuJa dos asores/s.miguel || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Pêra Rocha do Oeste || pera roka do oeste || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Pêssego da Cova da Beira || pesego da kova da beira || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

PT || Ovos moles de Aveiro || ovuS moles de aveiru || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

SE || Svecia || Svecia || Siri

SE || Skånsk spettkaka || sqonsq sfeTTqaqa || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

SI || Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre || eqstra deviSko olCno ole slovensktr lstre || Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)

SK || Slovenská bryndza || slovenska brindza || Siri

SK || Slovenská parenica || slovenska parenica || Siri

SK || Slovenský oštiepok || slovenski oStiepok || Siri

SK || Skalický trdelník || skaliki trelnik || Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki

UK || Isle of Man Manx Loaghtan Lamb || aisl of men manqs louTan lamb || Sveže meso (in drobovina)

UK || Orkney beef || orkni bif || Sveže meso (in drobovina)

UK || Orkney lamb || orkni lamb || Sveže meso (in drobovina)

UK || Scotch Beef || skoC bif || Sveže meso (in drobovina)

UK || Scotch Lamb || skoC lamb || Sveže meso (in drobovina)

UK || Shetland Lamb || Setland lamb || Sveže meso (in drobovina)

UK || Welsh Beef || uelS bif || Sveže meso (in drobovina)

UK || Welsh lamb || uelS lamb || Sveže meso (in drobovina)

UK || Beacon Fell traditional Lancashire cheese || bekon fel tradiSenal lankaSir Ciz || Siri

UK || Bonchester cheese || bonCester Ciz || Siri

UK || Buxton blue || baqston bliu || Siri

UK || Dorset Blue Cheese || dorset bliu Ciz || Siri

UK || Dovedale cheese || dovedeil Ciz || Siri

UK || Exmoor Blue Cheese || eqsmur bliu Ciz || Siri

UK || Single Gloucester || singl gluster || Siri

UK || Staffordshire Cheese || stafordSir Ciz || Siri

UK || Swaledale cheese; Swaledale ewes´ cheese || sueldeil Ciz; sueldeil ues' Ciz || Siri

UK || Teviotdale Cheese || tevaiotdeil Ciz || Siri

UK || West Country farmhouse Cheddar cheese || uest kantri fermhauz Cedar Ciz || Siri

UK || White Stilton cheese; Blue Stilton cheese || uait stiton Ciz; bliu stiton Ciz || Siri

UK || Melton Mowbray Pork Pie || melton moubrei pork pai || Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)

UK || Cornish Clotted Cream || korniS klotid qrim || Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)

UK || Jersey Royal potatoes || ჯერსი roial piteitos || Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

UK || Arbroath Smokies || arbrouT smoukiz || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

UK || Scottish Farmed Salmon || skotiS farmd salmon || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

UK || Whitstable oysters || uaitsteibl oisterz || Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

UK || Gloucestershire cider/perry || glusterSiri sidr/peri || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

UK || Herefordshire cider/perry || herfordSir sidr/peri || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

UK || Worcestershire cider/perry || uorsterSiri sidr/peri || Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)

UK || Kentish ale and Kentish strong ale || kentiS eil and kentiS strong eil || Piva

UK || Rutland Bitter || rutland biter || Piva

Kmetijski proizvodi in živila Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

[…]

________________

PRILOGA XVII-D

GEOGRAFSKE OZNAČBE PROIZVODOV IZ ČLENA 170(3) IN (4)

DEL A

Vina Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji

Seznam vin z zaščiteno označbo porekla

Država članica Evropske unije || Ime, ki se zaščiti || Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi

BE || Côtes de Sambre et Meuse || kot de sambr e mez

BE || Hagelandse wijn || hagelandse vin

BE || Haspengouwse Wijn || haspenguvse vin

BE || Heuvellandse Wijn || hevelandse vin

BE || Vlaamse mousserende kwaliteitswijn || vlamse mouserende kvalitisvin

BE || Cremant de Wallonie || kreman de valoni

BE || Vin mousseux de qualite de Wallonie || ven muzo de kali de valoni

BG || Асеновград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Asenovgrad || asenovgrad, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: asenovgrad

BG || Брестник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Brestnik || brestnik, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: brestnik

BG || Варна, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varna || varna, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: varna

BG || Велики Преслав, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Veliki Preslav || veliki preslav, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: veliki preslav

BG || Видин, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vidin || vidin, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: vidin

BG || Враца, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vratsa || vraca, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: vraca

BG || Върбица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varbitsa || varbica, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: varbica

BG || Долината на Струма, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Struma valley || dolinata na struma, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: struma veli

BG || Драгоево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Dragoevo || dragoevo, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: dragoevo

BG || Евксиноград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Evksinograd || evksinograd, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: evksinograd

BG || Ивайловград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ivaylovgrad || ivailovgrad, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: ivailovgrad

BG || Карлово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karlovo || karlovo, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: karlovo

BG || Карнобат, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karnobat || karbonat, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: karbonat

BG || Ловеч, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lovech || loveC, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: loveC

BG || Лозицa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lozitsa || lozica, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: lozica

BG || Лом, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lom || lom, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: lom

BG || Любимец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyubimets || liubimec, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: liubimec

BG || Лясковец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyaskovets || liaskovec, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: liaskovec

BG || Мелник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Melnik || melnik, mosdevs an ar mosdevs subregio- nis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: melnik

BG || Монтана, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Montana || montana, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: montana

BG || Нова Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Nova Zagora || nova zagora, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: nova zagora

BG || Нови Пазар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novi Pazar || novi Ppazar, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: novi pazar

BG || Ново село, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novo Selo || novo selo, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: novo selo

BG || Оряховица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Oryahovitsa || oriaxovica, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: oriahovica

BG || Павликени, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pavlikeni || pavlikeni, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: pavlikeni

BG || Пазарджик, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pazardjik || pazarjik, mosdevs an ar mosdevs subregi- onis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: pazarjik

BG || Перущица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Perushtitsa || peruSCica, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli e kvivalenturi termini: peruSica

BG || Плевен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pleven || pleven, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: pleven

BG || Пловдив, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Plovdiv || plovdiv, mosdevs an ar mosdevs subregi- onis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: plovdiv

BG || Поморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pomorie || pomorie, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: pomorie

BG || Русе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ruse || ruse, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: ruse

BG || Сакар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sakar || sakar, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: sakar

BG || Сандански, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sandanski || sandanski, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: sandanski

BG || Свищов, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Svishtov || sviSCov, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: sviStov

BG || Септември, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Septemvri || septemvri, mosdevs an ar mosdevs subregi- onis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: septemvri

BG || Славянци, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Slavyantsi || slavianci, mosdevs an ar mosdevs subre- gionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: slavianci

BG || Сливен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sliven || sliven, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: sliven

BG || Стамболово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stambolovo || stambolovo, mosdevs an ar mosdevs sub- regionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: stambolovo

BG || Стара Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stara Zagora || stara zagora, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli Eekvivalenturi termini: stara zagora

BG || Сунгурларе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sungurlare || sungurlare, mosdevs an ar mosdevs sub- regionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: sungurlare

BG || Сухиндол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Suhindol || suxindol, mosdevs an ar mosdevs subre- gionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: suhindol

BG || Търговище, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Targovishte || targoviSCe, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: targoviSte

BG || Хан Крум, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Han Krum || han krum, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: han krum

BG || Хасково, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Haskovo || xaskovo, mosdevs an ar mosdevs subregio- nis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: haskovo

BG || Хисаря, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Hisarya || xisaria, mosdevs an ar mosdevs subregio- nis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: hisaria

BG || Хърсово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Harsovo || xarsovo, mosdevs an ar mosdevs subregi- onis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: harsovo

BG || Черноморски район, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Black Sea Region || Cernomorski raion, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: bleq si rejion

BG || Черноморски район, ki mu lahko sledi Южно Черноморие Enakovreden izraz: Southern Black Sea Coast || Cernomorski raion, SeiZleba mosdevdes iuJno Cernomorie ekvivalenturi termini: sauTern bleq si qousT

BG || Шивачево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shivachevo || SivaCevo, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: SivaCevo

BG || Шумен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shumen || Sumen, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: Sumen

BG || Ямбол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Yambol || iambol, mosdevs an ar mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: iambol

BG || Болярово Enakovreden izraz: Bolyarovo || boliarovo ekvivalenturi termini: boliarovo

CZ || Čechy, ki mu lahko sledi Litoměřická || Cexi, SeiZleba mosdevdes litomerJicka

CZ || Čechy, ki mu lahko sledi Mělnická || Cexi, SeiZleba mosdevdes melnicka

CZ || Morava, ki mu lahko sledi Mikulovská || morava, SeiZleba mosdevdes mikulovska

CZ || Morava, ki mu lahko sledi Slovácká || morava, SeiZleba mosdevdes slovacka

CZ || Morava, ki mu lahko sledi Velkopavlovická || morava, SeiZleba mosdevdes velkopavlovicka

CZ || Morava, ki mu lahko sledi Znojemská || morava, SeiZleba mosdevdes znoJemska

DE || Ahr, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || ar, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Baden, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || baden, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Franken, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || franken, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Hessische Bergstraße, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || hesiSe bergStrase, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Mittelrhein, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || mitelrain, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Mosel-Saar-Ruwer, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Mosel || mozel-saar-ruver, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: mozel

DE || Nahe, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || nae, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Pfalz, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || pfalc, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Rheingau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || raingau, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Rheinhessen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || rainhesen, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Saale-Unstrut, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || zaale-unSrut, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Sachsen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || zaqsen, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

DE || Württemberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || viurtemberg, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

EL || Αγχίαλος Enakovreden izraz: Anchialos || anxialos ekvivalenturi termini: anxialos

EL || Αμύνταιο Enakovreden izraz: Amynteo || aminteo ekvivalenturi termini: aminteo

EL || Αρχάνες Enakovreden izraz: Archanes || arxanez ekvivalenturi termini: arhanes

EL || Γουμένισσα Enakovreden izraz: Goumenissa || Rumenisa ekvivalenturi termini: gumenisa

EL || Δαφνές Enakovreden izraz: Dafnes || dafnez ekvivalenturi termini: dafnes

EL || Ζίτσα Enakovreden izraz: Zitsa || zica ekvivalenturi termini: zica

EL || Λήμνος Enakovreden izraz: Lemnos || limnos ekvivalenturi termini: lemnos

EL || Μαντινεία Enakovreden izraz: Mantinia || mantinia ekvivalenturi termini: mantinia

EL || Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Mavrodafne of Cephalonia || mavrodafni kefaliniaz ekvivalenturi termini: mavrodafni of kefalonia an katlonias mavrodafni

EL || Μαυροδάφνη Πατρών Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Patras || mavrodafni patron ekvivalenturi termini: mavrodafni of patras an patras mavrodafni

EL || Μεσενικόλα Enakovreden izraz: Messenikola || mesenikola ekvivalenturi termini: mesenikola

EL || Μοσχάτος Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Cephalonia Muscatel || mosxatoz kefaliniaz ekvivalenturi termini: kefalonia muskatel

EL || Μοσχάτος Λήμνου Enakovreden izraz: Lemnos Muscatel || mosxatoz limnu ekvivalenturi termini: lemnos muskatel

EL || Μοσχάτος Πατρών Enakovreden izraz: Patras Muscatel || mosxatoz patron ekvivalenturi termini: patras muskatel

EL || Μοσχάτος Ρίου Πατρών Enakovreden izraz: Rio Patron Muscatel || mosxatoz riu patron ekvivalenturi termini: rio patron muskatel

EL || Μοσχάτος Ρόδου Enakovreden izraz: Rhodes Muscatel || mosxatoz rodu ekvivalenturi termini: rodes muskatel

EL || Νάουσα Enakovreden izraz: Naoussa || nausa ekvivalenturi termini: nausa

EL || Νεμέα Enakovreden izraz: Nemea || nemea ekvivalenturi termini: nemea

EL || Πάρος Enakovreden izraz: Paros || paros ekvivalenturi termini: paros

EL || Πάτρα Enakovreden izraz: Patras || patra ekvivalenturi termini: patras

EL || Πεζά Enakovreden izraz: Peza || peza ekvivalenturi termini: peza

EL || Πλαγιές Μελίτωνα Enakovreden izraz: Cotes de Meliton || plaRiez melitona ekvivalenturi termini: kot de meliton

EL || Ραψάνη Enakovreden izraz: Rapsani || rafsani ekvivalenturi termini: rafsani

EL || Ρόδος Enakovreden izraz: Rhodes || rodoz ekvivalenturi termini: rodes

EL || Ρομπόλα Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Robola of Cephalonia || rompola kefaliniaz ekvivalenturi termini: robola of kefalonia an kefalonias robola

EL || Σάμος Enakovreden izraz: Samos || samoz ekvivalenturi termini: samos

EL || Σαντορίνη Enakovreden izraz: Santorini || santorini ekvivalenturi termini: santorini

EL || Σητεία Enakovreden izraz: Sitia || sitia ekvivalenturi termini: sitia

ES || Abona || abona

ES || Alella || alelia

ES || Alicante, ki mu lahko sledi Marina Alta || alikante, SeiZleba mosdevdes marina alta

ES || Almansa || almansa

ES || Ampurdán-Costa Brava || ampurdan-kosta brava

ES || Arabako Txakolina Enakovreden izraz: Txakolí de Álava || arabako tsakolina ekvivalenturi termini: tsakoli de alava

ES || Arlanza || arlansa

ES || Arribes || aribes

ES || Bierzo || bierso

ES || Binissalem || binisalem

ES || Bizkaiko Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Bizkaia || biskaiko tsakolina ekvivalenturi termini: Cakoli de biskaia

ES || Bullas || bulias

ES || Calatayud || kalataiud

ES || Campo de Borja || kampo de borxa

ES || Cariñena || karinenia

ES || Cataluña || katalunia

ES || Cava || kava

ES || Chacolí de Bizkaia Enakovreden izraz: Bizkaiko Txakolina || Cakoli de biskaia ekvivalenturi termini: biskaiko tsakolina

ES || Chacolí de Getaria Enakovreden izraz: Getariako Txakolina || Cakoli de xetaria ekvivalenturi termini: xetariako tsakolina

ES || Cigales || segales

ES || Conca de Barberá || konka de barbera

ES || Condado de Huelva || kondado de uelva

ES || Costers del Segre, ki mu lahko sledi Artesa || kosters del segre, SeiZleba mosdevdes artesa

ES || Costers del Segre, ki mu lahko sledi Les Garrigues || kosters del segre, SeiZleba mosdevdes le garigves

ES || Costers del Segre, ki mu lahko sledi Raimat || kosters del segre, SeiZleba mosdevdes raimat

ES || Costers del Segre, ki mu lahko sledi Valls de Riu Corb || kosters del segre, SeiZleba mosdevdes vals de riu korb

ES || Dehesa del Carrizal || deesa del karisal

ES || Dominio de Valdepusa || dominio de valdepusa

ES || El Hierro || el iero

ES || Finca Élez || finka eles

ES || Getariako Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Getaria || xetariako tsakolina ekvivalenturi termini: Cakoli de xetaria

ES || Guijoso || gixoso

ES || Jerez-Xérès-Sherry || xeres-seres-seri

ES || Jumilla || xumilia

ES || La Mancha || la manCa

ES || La Palma, ki mu lahko sledi Fuencaliente || la palma, SeiZleba mosdevdes fuenkaliente

ES || La Palma, ki mu lahko sledi Hoyo de Mazo || la palma, SeiZleba mosdevdes oio de maso

ES || La Palma, ki mu lahko sledi Norte de la Palma || la palma, SeiZleba mosdevdes norte de la palma

ES || Lanzarote || lansarote

ES || Málaga || malaga

ES || Manchuela || manCuela

ES || Manzanilla Sanlúcar de Barrameda || mansanilia sanlukar de barameda

ES || Méntrida || mentrida

ES || Mondéjar || mondexar

ES || Monterrei, ki mu lahko sledi Ladera de Monterrei || monterei, SeiZleba mosdevdes ladera de monterei

ES || Monterrei, ki mu lahko sledi Val de Monterrei || monterei, SeiZleba mosdevdes val de monterei

ES || Montilla-Moriles || montilia-moriles

ES || Montsant || montsant

ES || Navarra, ki mu lahko sledi Baja Montaña || navara, SeiZleba mosdevdes baxa montania

ES || Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Alta || navara, SeiZleba mosdevdes ribera alta

ES || Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Baja || navara, SeiZleba mosdevdes ribera baxa

ES || Navarra, ki mu lahko sledi Tierra Estella || navara, SeiZleba mosdevdes tiera estelia

ES || Navarra, ki mu lahko sledi Valdizarbe || navara, SeiZleba mosdevdes valdisarbe

ES || Pago de Arínzano Enakovreden izraz: Vino de pago de Arinzano || pago de arinsano ekvivalenturi termini: vino de pago de arinsano

ES || Penedés || penedes

ES || Pla de Bages || pla de baxes

ES || Pla i Llevant || pla i levant

ES || Priorat || priorat

ES || Rías Baixas, ki mu lahko sledi Condado do Tea || rias baisas, SeiZleba mosdevdes kondado do tea

ES || Rías Baixas, ki mu lahko sledi O Rosal || rias baisas, SeiZleba mosdevdes o rosal

ES || Rías Baixas, ki mu lahko sledi Ribeira do Ulla || rias baisas, SeiZleba mosdevdes ribeira do ulia

ES || Rías Baixas, ki mu lahko sledi Soutomaior || rias baisas, SeiZleba mosdevdes sotomaior

ES || Rías Baixas, ki mu lahko sledi Val do Salnés || rias baisas, SeiZleba mosdevdes val do salne

ES || Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Amandi || ribeira sakra, SeiZleba mosdevdes amandi

ES || Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Chantada || ribeira sakra, SeiZleba mosdevdes Cantada

ES || Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Quiroga-Bibei || ribeira sakra, SeiZleba mosdevdes kiroga-bibei

ES || Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Miño || ribeira sakra, SeiZleba mosdevdes ribeiras do minio

ES || Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Sil || ribeira sakra, SeiZleba mosdevdes ribeiras do sil

ES || Ribeiro || ribeiro

ES || Ribera del Duero || ribera del duero

ES || Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Cañamero || ribera del gvadiana, SeiZleba mosdevdes ganiamero

ES || Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Matanegra || ribera del gvadiana, SeiZleba mosdevdes matanegra

ES || Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Montánchez || ribera del gvadiana, SeiZleba mosdevdes montanCes

ES || Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Alta || ribera del gvadiana, SeiZleba mosdevdes ribera alta

ES || Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Baja || ribera del gvadiana, SeiZleba mosdevdes ribera baxa

ES || Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Tierra de Barros || ribera del gvadiana, SeiZleba mosdevdes tiera de baros

ES || Ribera del Júcar || ribera del xukar

ES || Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alavesa || rioxa, SeiZleba mosdevdes rioxa alavesa

ES || Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alta || rioxa, SeiZleba mosdevdes rioxa alta

ES || Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Baja || rioxa, SeiZleba mosdevdes rioxa baxa

ES || Rueda || rueda

ES || Sierras de Málaga, ki mu lahko sledi Serranía de Ronda || sieras de malaga, SeiZleba mosdevdes serania de ronda

ES || Somontano || somontano

ES || Tacoronte-Acentejo, ki mu lahko sledi Anaga || tarokonte-asentexo, SeiZleba mosdevdes anaga

ES || Tarragona || taragona

ES || Terra Alta || tera alta

ES || Tierra de León || tiera de leon

ES || Tierra del Vino de Zamora || tiera del vino de samora

ES || Toro || toro

ES || Txakolí de Álava Enakovreden izraz: Arabako Txakolina || tsakoli de alava ekvivalenturi termini: arabako tsakolinia

ES || Uclés || ukles

ES || Utiel-Requena || utiel-rekenia

ES || Valdeorras || valdeoras

ES || Valdepeñas || valdepenias

ES || Valencia, ki mu lahko sledi Alto Turia || valensia, SeiZleba mosdevdes alto turia

ES || Valencia, ki mu lahko sledi Clariano || valensia, SeiZleba mosdevdes klariano

ES || Valencia, ki mu lahko sledi Moscatel de Valencia || valensia, SeiZleba mosdevdes moskatel de valensia

ES || Valencia, ki mu lahko sledi Valentino || valensia, SeiZleba mosdevdes valentinio

ES || Valle de Güímar || valie de gvimar

ES || Valle de la Orotava || valie de la orotava

ES || Valles de Benavente || valies de benavente

ES || Vino de Calidad de Valtiendas || vino de kalidad de valtiendas

ES || Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Arganda || vinos de madrid, SeiZleba mosdevdes arganda

ES || Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Navalcarnero || vinos de madrid, SeiZleba mosdevdes navalkarnero

ES || Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi San Martín de Valdeiglesias || vinos de madrid, SeiZleba mosdevdes san martin de valdeiglesias

ES || Ycoden-Daute-Isora || ikoden-dot-isora

ES || Yecla || iekla

FR || Ajaccio || aJasio

FR || Aloxe-Corton || aloqs-korton

FR || Alsace, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vin d'Alsace || alzas, SeiZleba mosdevdes sxvadasxva Rvinis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: ven d'alzas

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten || alzas gran kriu, mosdevs altenberg de bergbiten

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergheim || alzas gran kriu, mosdevs altenberg de berghaim

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Wolxheim || alzas gran kriu, mosdevs altenberg de volqshaim

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Brand || alzas gran kriu, mosdevs brend

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Bruderthal || alzas gran kriu, mosdevs briudertal

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Eichberg || alzas gran kriu

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Engelberg || alzas gran kriu, mosdevs engelberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Florimont || alzas gran kriu, mosdevs florimon

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Frankstein || alzas gran kriu, mosdevs frankStain

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Froehn || alzas gran kriu, mosdevs fren

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Furstentum || alzas gran kriu, mosdevs furstentum

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Geisberg || alzas gran kriu, mosdevs gaisberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Gloeckelberg || alzas gran kriu, mosdevs glekelberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Goldert || alzas gran kriu, mosdevs goldert

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hatschbourg || alzas gran kriu, mosdevs hatSburg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hengst || alzas gran kriu, mosdevs hengst

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kanzlerberg || alzas gran kriu, mosdevs kanclerberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kastelberg || alzas gran kriu, mosdevs kastelberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kessler || alzas gran kriu, mosdevs kesler

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Barr || alzas gran kriu, mosdevs kirxberg de bar

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Ribeauvillé || alzas gran kriu, mosdevs kirxberg de ribovil

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kitterlé || alzas gran kriu, mosdevs kiterle

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mambourg || alzas gran kriu, mosdevs mamburg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mandelberg || alzas gran kriu, mosdevs mandelberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Marckrain || alzas gran kriu, mosdevs markrain

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Moenchberg || alzas gran kriu, mosdevs menxberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Muenchberg || alzas gran kriu, mosdevs muenxberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Ollwiller || alzas gran kriu, mosdevs olviler

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Osterberg || alzas gran kriu, mosdevs osterberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfersigberg || Aalzas gran kriu, mosdevs pfesigberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfingstberg || alzas gran kriu, mosdevs pfingStberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Praelatenberg || alzas gran kriu, mosdevs prelatenberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Rangen || alzas gran kriu, mosdevs rangen

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Saering || alzas gran kriu, mosdevs sering

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schlossberg || alzas gran kriu, mosdevs Slosberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schoenenbourg || alzas gran kriu, mosdevs Senenburg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sommerberg || alzas gran kriu, mosdevs somerberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sonnenglanz || alzas gran kriu, mosdevs sonenglanc

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Spiegel || alzas gran kriu, mosdevs Spigel

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sporen || alzas gran kriu, mosdevs sporen

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinen || alzas gran kriu, mosdevs Stainen

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steingrubler || alzas gran kriu, mosdevs Staingrubler

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinklotz || alzas gran kriu, mosdevs Stainkloc

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Vorbourg || alzas gran kriu, mosdevs forburg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wiebelsberg || alzas gran kriu, mosdevs vibelsberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wineck-Schlossberg || alzas gran kriu, mosdevs vinek-Slosberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Winzenberg || alzas gran kriu, mosdevs vincenberg

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zinnkoepflé || alzas gran kriu, mosdevs cinkepfle

FR || Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zotzenberg || alzas gran kriu, mosdevs cocenberg

FR || Alsace Grand Cru, pred katerim je Rosacker || alzas gran kriu, win uZRvis rozaker

FR || Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“, pred katerim je lahko „Rosé“ || anJu, SeiZleba mosdevdes 'val de luar', 'mu so' an win uZRodes 'roze'

FR || Anjou Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire || anJu koto de la luar, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Anjou Villages, ki mu lahko sledi Val de Loire || anJu vilaJ, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Anjou-Villages Brissac, ki mu lahko sledi Val de Loire || anJu – vilaJ brisak, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Arbois, ki mu lahko sledi Pupillin, ki mu lahko sledi „mousseux“ || arbua, SeiZleba mosdevdes 'pupiilen', 'muso'.

FR || Auxey-Duresses, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || oqsi-diures, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon', an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Bandol Enakovreden izraz: Vin de Bandol || bandol ekvivalenturi termini: ven de bandol

FR || Banyuls, ki mu lahko sledi „Grand Cru“ in /ali „Rancio“ || baniul, SeiZleba mosdevdes 'gran kriu' da/an ransio'

FR || Barsac || barsak

FR || Bâtard-Montrachet || betar-montraSe

FR || Béarn, ki mu lahko sledi Bellocq || bearn, SeiZleba mosdevdes belok

FR || Beaujolais, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi „Villages“, ki mu lahko sledi „Supérieur“ || boJole, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli, an 'vilaJ', an 'superier'

FR || Beaune || bon

FR || Bellet Enakovreden izraz: Vin de Bellet || bele ekvivalenturi termini : ven de bele

FR || Bergerac, ki mu lahko sledi „sec“ || berJerak, SeiZleba mosdevdes 'sek'

FR || Bienvenues-Bâtard-Montrachet || bienvenues-batar-montraSe

FR || Blagny, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages || blani, SeiZleba mosdevdes kot de bon / kot de bon-vilaJ

FR || Blanquette de Limoux || blanket de limu

FR || Blanquette méthode ancestrale || blanket metod ansestral

FR || Blaye || blei

FR || Bonnes-mares || bon mar

FR || Bonnezeaux, ki mu lahko sledi Val de Loire || bonezo, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Bordeaux, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“, „Mousseux“ ali „supérieur“ || bordo, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze', 'muso', 'superier'

FR || Bordeaux Côtes de Francs || bordo kot de fran

FR || Bordeaux Haut-Benauge || bordo benoJ

FR || Bourg Enakovreden izraz: Côtes de Bourg / Bourgeais || bur ekvivalenturi termini : kot de bur / burJe

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Chitry || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli "Sitri"

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côte Chalonnaise || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli 'kot Salonez'

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côte Saint-Jacques || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli kot sen-Jak

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côtes d'Auxerre || burgon SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli kot d'oqser

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côtes du Couchois || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli kot diu kuSua

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Coulanges-la-Vineuse || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli kulanJ-la-vinez

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Épineuil || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli epinei

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Beaune || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli kot de bon

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Nuits || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere' 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli kot de nui

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote La Chapelle Notre-Dame || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli la Sapel notr-dam

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Le Chapitre || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli le Sapitr

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Montrecul / Montre-cul / En Montre-Cul || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli montrkiul / montr-kiul / an montr-kiul

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Vézelay || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze' an mcire geografiuli erTeulis saxeli vezele

FR || Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“,„ordinaire“ ali „grand ordinaire“ || burgon, SeiZleba mosdevdes 'klere', 'roze', 'ordiner'an 'gran ordiner'

FR || Bourgogne aligoté || burgon aligote

FR || Bourgogne passe-tout-grains || burgon pas-tu-gren

FR || Bourgueil || burgei

FR || Bouzeron || buzron

FR || Brouilly || bruii

FR || Bugey, ki mu lahko sledi Cerdon, pred katerim je lahko „Vins du“, „Mousseux du“, „Pétillant“ ali „Roussette du“ ali mu lahko sledi „Mousseux“ ali „Pétillant“, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || buge, SeiZleba mosdevdes serdon, win uZRodes 'ven diu', 'muso diu', 'petiian', an "ruset diu" an mosdevdes "muso" an "petiian" .SeiZleba mos­devdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Buzet || buze

FR || Cabardès || kabarde

FR || Cabernet d'Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire || kaberne d'anJu, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Cabernet de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire || kaberne de somur, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Cadillac || kadilak

FR || Cahors || kaor

FR || Cassis || kasis

FR || Cérons || seron

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Beauroy, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes boroi an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Berdiot, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes berdio an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Beugnons || Sabli, SeiZleba mosdevdes benion

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Butteaux, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes biuto an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Chapelot, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes Sapelo an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Chatains, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes Saten an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Chaume de Talvat, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes Som de talva

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Bréchain, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de breSen an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Cuissy || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de kisi

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Fontenay, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de fontene an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Jouan, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de Juan an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Léchet, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de leSe an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Savant, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de savan an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Vaubarousse, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de vobarus an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Côte des Prés Girots, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes kot de pre Jiro an 'premie kriu

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Forêts, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes fore an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Fourchaume, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes furSom an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi L'Homme mort, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes l'om mor an 'premier kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Les Beauregards || Sabli, SeiZleba mosdevdes le bor gar an "premie kriu"

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Les Épinottes, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes le epinot an 'premie kriu"

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Les Fourneaux, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes le furno an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Les Lys, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes le li an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Mélinots, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes melino an "premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Mont de Milieu, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes mon de milie an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Montée de Tonnerre || Sabli, SeiZleba mosdevdes monte de toner

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Montmains, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes montmen an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Morein, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes moren an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Pied d'Aloup, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes pie d'alup an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Roncières, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes ronsier an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Sécher, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes seSe an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Troesmes, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes trem an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vaillons, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes velon an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vau de Vey, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes vo de vei an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vau Ligneau, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes vo linio an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vaucoupin, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes vokupen an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vaugiraut, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes voJiro an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vaulorent, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba modevdes voloran an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vaupulent, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes vopulan an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vaux-Ragons, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes vo-ragon an 'premie kriu'

FR || Chablis, ki mu lahko sledi Vosgros, ki mu lahko sledi „premier cru“ || Sabli, SeiZleba mosdevdes vosgro an premie kriu'

FR || Chablis || Sabli

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Blanchot || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes blanSo

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Bougros || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes bugro

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Grenouilles || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes grenui

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Les Clos || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes le klo

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Preuses || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes preze

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Valmur || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes valmur

FR || Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Vaudésir || Sabli gran kriu, SeiZleba mosdevdes vodezir

FR || Chambertin || Samberten

FR || Chambertin-Clos-de-Bèze || Samberten klo de bez

FR || Chambolle-Musigny || Sambol miuzini

FR || Champagne || Sampan

FR || Chapelle-Chambertin || Sapel-Samberten

FR || Charlemagne || Sarleman

FR || Charmes-Chambertin || Sarm-Samberten

FR || Chassagne-Montrachet, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côtes de Beaune-Villages || Sasan-montraSe, SeiZleba mosdevdes kot de bon / kot de bon-vilaJ

FR || Château Grillet || Sato-grie

FR || Château-Chalon || Sato-Salon

FR || Châteaumeillant || Satomeian

FR || Châteauneuf-du-Pape || Satonef-diu-pap

FR || Châtillon-en-Diois || Sation an-diua

FR || Chaume - Premier Cru des coteaux du Layon || Som-premie kriu de koto diu leon

FR || Chenas || Sena

FR || Chevalier-Montrachet || montraSe

FR || Cheverny || Saverni

FR || Chinon || Sino

FR || Chiroubles || Sirubl

FR || Chorey-les-Beaune, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages || Sori-le-bon, SeiZleba mosdevdes kot de bon / kot de bon-vilaJ

FR || Clairette de Bellegarde || kleret de belgard

FR || Clairette de Die || kleret de di

FR || Clairette de Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || kleret de langdok, SeiZleba mosdev­des mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Clos de la Roche || klo de la roS

FR || Clos de Tart || klo de tar

FR || Clos de Vougeot || klo de vuJo

FR || Clos des Lambrays || klo de lambre

FR || Clos Saint-Denis || klo sen-deni

FR || Collioure || koliur

FR || Condrieu || kondrie

FR || Corbières || korbier

FR || Cornas || korna

FR || Corse, ki mu lahko sledi Calvi, pred katerim je lahko „Vin de“ || kors, SeiZleba mosdevdes kalvi an win uZRodes 'ven de'

FR || Corse, ki mu lahko sledi Coteaux du Cap Corse, pred katerim je lahko „Vin de“ || kors, SeiZleba mosdevdes koto diu kap kors an win uZRodes 'ven de'

FR || Corse, ki mu lahko sledi Figari, pred katerim je lahko „Vin de“ || kors, SeiZleba mosdevdes figari an win uZRodes 'ven de'

FR || Corse, ki mu lahko sledi Porto-Vecchio, pred katerim je lahko „Vin de“ || kors, SeiZleba mosdevdes porto-vekSio an win uswrebdes 'ven de'

FR || Corse, ki mu lahko sledi Sartène, pred katerim je lahko „Vin de“ || kors, SeiZleba mosdevdes sarten an win uZRodes 'ven de'

FR || Corse, pred katerim je lahko „Vin de“ || kors, SeiZleba win uZRodes 'ven de'

FR || Corton || korton

FR || Corton-Charlemagne || korton-Sarleman

FR || Costières de Nîmes || kostier de nim

FR || Côte de Beaune, pred katerim je ime manjše geografske enote || kot de bon, SeiZleba win uZRodes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Côte de Beaune-Villages || kot de bon-vilaJ

FR || Côte de Brouilly || kot de brui

FR || Côte de Nuits-villages || kot de nui-vilaJ

FR || Côte roannaise || kot roanez

FR || Côte Rôtie || kot roti

FR || Coteaux champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || koto Sampenua, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Coteaux d'Aix-en-Provence || koto d'eqs-an-provans

FR || Coteaux d'Ancenis, ki mu sledi ime sorte vinske trte || SeiZleba mosdevdes Rvinis saxeobis saxeli

FR || Coteaux de Die || koto de di

FR || Coteaux de l'Aubance, ki mu lahko sledi Val de Loire || koto de lobans, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Coteaux de Pierrevert || koto de pierver

FR || Coteaux de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire || koto de somiur, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Coteaux du Giennois || koto diu Jienua

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Cabrières || koto diu langedog, SeiZleba mosdevdes kabrier

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de la Méjanelle / La Méjanelle || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes koto de la meJanel / la meJanel

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Saint-Christol '/ Saint-Christol || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes koto de sen-kristol /sen-kristol

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Vérargues / Vérargues || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes koto de verarg / verarg

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Grès de Montpellier || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes gre de monpelie

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi La Clape || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes la klap

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Montpeyroux || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes monpeiru

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Pic-Saint-Loup || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes pik-sen-lu

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Quatourze || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes katur

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Drézéry || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes sen-drezeri

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Georges-d'Orques || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes sen-JorJ d'ork

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Saturnin || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes sen-saturnen

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Picpoul-de-Pinet || koto diu langedok, SeiZleba mosdevdes pikpul-de-pen

FR || Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || Kkoto diu leion, SeiZleba mosdevdes val de luar an mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Coteaux du Layon Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire || koto diu leion Som, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Coteaux du Loir, ki mu lahko sledi Val de Loire || koto diu luar, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Coteaux du Lyonnais || koto diu lione

FR || Coteaux du Quercy || koto diu kersi

FR || Coteaux du Tricastin || koto diu trekasten

FR || Coteaux du Vendômois, ki mu lahko sledi Val de Loire K || koto diu vandomua, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Coteaux varois || koto varua

FR || Côtes Canon Fronsac Enakovreden izraz: Canon Fronsac || kot kanon fronsak ekvivalenturi termini: kanon fronsak

FR || Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Boudes || kot d'overn, SeiZleba mosdevdes bud

FR || Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Chanturgue || kot d'overn, SeiZleba mosdevdes Santurg

FR || Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Châteaugay || kot d'overn, SeiZleba mosdevdes Satoge

FR || Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Corent || kot d'overn, SeiZleba mosdevdes koran

FR || Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Madargue || ot d'overn, SeiZleba mosdevdes madarge

FR || Côtes de Bergerac || kot d'overn

FR || Côtes de Blaye || kot de ble

FR || Côtes de Bordeaux Saint-Macaire || kot de bordo den maker

FR || Côtes de Castillon || kot de kastion

FR || Côtes de Duras || kot de diuras

FR || Côtes de Millau || kot de mio

FR || Côtes de Montravel || kot de monravel

FR || Côtes de Provence || kot de provans

FR || Côtes de Saint-Mont || kot de sen-mon

FR || Côtes de Toul || kot de tul

FR || Côtes du Brulhois || kot diu brulua

FR || Côtes du Forez || kot diu fore

FR || Côtes du Jura, ki mu lahko sledi „mousseux“ || kot diu Jiura, SeiZleba mosdevdes 'muso'

FR || Côtes du Lubéron || kot diu liberon

FR || Côtes du Marmandais || kot diu marmande

FR || Côtes du Rhône || kot diu ron

FR || Côtes du Roussillon || kot diu rusion

FR || Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || kot diu rusion vilaJ, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Côtes du Ventoux || kot diu vantu

FR || Côtes du Vivarais || kot diu vivare

FR || Cour-Cheverny, ki mu lahko sledi Val de Loire || kur-Severni, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Crémant d'Alsace || kreman d'alzas

FR || Crémant de Bordeaux || kreman de bordo

FR || Crémant de Bourgogne || kreman de burgon

FR || Crémant de Die || kreman de di

FR || Crémant de Limoux || kreman de limu

FR || Crémant de Loire || kreman de luar

FR || Crémant du Jura || kreman diu Jiura

FR || Crépy || krepi

FR || Criots-Bâtard-Montrachet || krio-batar-montraSe

FR || Crozes-Hermitage Enakovreden izraz: Crozes-Ermitage || kroz-ermitaJ kroz-ermitaJ

FR || Échezeaux || eSezo

FR || Entre-Deux-Mers || antr de-mer

FR || Entre-Deux-Mers-Haut-Benauge || antr-de-mer-o-benoJ

FR || Faugères || foJer

FR || Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Brem || fief vandeen SeiZleba mosdevdes brem

FR || Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil || fief vandeen, SeiZleba mosdevdes marei

FR || Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Pissotte || fief vandeen, SeiZleba mosdevdes pisot

FR || Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Vix || fief vandeen, SeiZleba mosdevdes vi

FR || Fitou || fitu

FR || Fixin || fixen

FR || Fleurie || fleri

FR || Floc de Gascogne || flok de gaskon

FR || Fronsac || frosnak

FR || Frontignan, pred katerim je lahko „Muscat de“ ali „Vin de“ || frontinian, SeiZleba win uZRodes 'muskat' an 'ven de'

FR || Gaillac, ki mu lahko sledi „mousseux“ || gaiak, SeiZleba mosdevdes 'muso'

FR || Gaillac premières côtes || gaiak premier kot

FR || Gevrey-Chambertin || Jevri-Samberten

FR || Gigondas || Jigonda

FR || Givry || Jivri

FR || Grand Roussillon, ki mu lahko sledi „Rancio“ || gran-rusion, SeiZleba mosdevdes 'ransio'

FR || Grand-Échezeaux || gran-eSezo

FR || Graves, ki mu lahko sledi „supérieures“ || grav, SeiZleba mosdevdes 'superier'

FR || Graves de Vayres || grav de ver

FR || Griotte-Chambertin || griot- Samberten

FR || Gros plant du Pays nantais || gro plan diu pei nante

FR || Haut-Médoc || o-medok

FR || Haut-Montravel || o montravel

FR || Haut-Poitou || o-puato

FR || Hermitage Enakovreden izraz: l'Hermitage / Ermitage / l'Ermitage || ermitaJ ekvivalenturi termini: l'ermitaJ / ermitaJ /l'ermitaJ

FR || Irancy || iransi

FR || Irouléguy || irulegi

FR || Jasnières, ki mu lahko sledi Val de Loire || Jasnier, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Juliénas || Juliena

FR || Jurançon, ki mu lahko sledi „sec“ || Juranson, SeiZleba mosdevdes 'sek'

FR || L'Étoile, ki mu lahko sledi „mousseux“ || l'etual, SeiZleba mosdevdes 'muso'

FR || La Grande Rue || la grand riu

FR || Ladoix, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || ladua, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ

FR || Lalande de Pomerol || lalande de pomrol

FR || Latricières-Chambertin || latrisier-Samberten

FR || Les Baux de Provence || le bo de provans

FR || Limoux || limu

FR || Lirac || lirak

FR || Listrac-Médoc || listrak-medok

FR || Loupiac || lupiak

FR || Lussac-Saint-Émilion || lusak-sen-emilion

FR || Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi „Supérieur“ ali „Villages“ Enakovreden izraz: Pinot-Chardonnay-Mâcon || makon, SeiZleba mosdevdes mcire geografili erTeulis saxeli an 'superie' an 'vilaJ' ekvivalenturi termini: makon

FR || Macvin du Jura || makven diu Jiura

FR || Madiran || madiran

FR || Maranges, ki mu lahko sledi Clos de la Boutière || maranJ, SeiZleba mosdevdes klo de la butie

FR || Maranges, ki mu lahko sledi La Croix Moines || maranJ, SeiZleba mosdevdes la krua muan

FR || Maranges, ki mu lahko sledi La Fussière || maranJ, SeiZleba mosdevdes la fiusier

FR || Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Loyères || maranJ, SeiZleba mosdevdes le klo de luaier

FR || Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Rois || maranJ, SeiZleba mosdevdes le klo de rua

FR || Maranges, ki mu lahko sledi Les Clos Roussots || maranJ SeiZleba mosdevdes le klo rusot

FR || Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || maranJ, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Maranges, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || maranJ, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Marcillac || marsiak

FR || Margaux || margo

FR || Marsannay, ki mu lahko sledi „rosé“ || marsane, SeiZleba mosdevdes 'roze'

FR || Maury, ki mu lahko sledi „Rancio“ || mori, SeiZleba mosdevdes 'ransio'

FR || Mazis-Chambertin || mazi-Samberten

FR || Mazoyères-Chambertin || mezuaier Samberten

FR || Médoc || medok

FR || Menetou-Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi Val de Loire || menetu salon, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli an val de luar

FR || Mercurey || merkuri

FR || Meursault, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || merso, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Minervois || minervua

FR || Minervois-La-Livinière || minervua-la-liminier

FR || Monbazillac || monbaziak

FR || Montagne Saint-Émilion || montan sen-emilion

FR || Montagny || montani

FR || Monthélie, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || monteli, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Montlouis-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“ || monlui-sur-luar, SeiZleba mosdevdes val de luar, 'muso' an 'petiian'

FR || Montrachet || monraSe

FR || Montravel || monravel

FR || Morey-Saint-Denis || mori-sen-deni

FR || Morgon || morgon

FR || Moselle || mozel

FR || Moulin-à-Vent || mulen-a-van

FR || Moulis Enakovreden izraz: Moulis-en-Médoc || muli ekvivalenturi termini : muli-an-medok

FR || Muscadet, ki mu lahko sledi Val de Loire || muskade, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Muscadet-Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire || muskade-koto de la luar, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Muscadet-Côtes de Grandlieu, ki mu lahko sledi Val de Loire || muskade-kot de grandlie, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Muscadet-Sèvre et Maine, ki mu lahko sledi Val de Loire || muskade-sevr e men, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Muscat de Beaumes-de-Venise || muska de bom-de-veniz

FR || Muscat de Lunel || muska de lunel

FR || Muscat de Mireval || muska de mireval

FR || Muscat de Saint-Jean-de-Minervois || muska de sen-Jak de minervua -

FR || Muscat du Cap Corse || muska diu kap kors

FR || Musigny || muzini

FR || Néac || neak

FR || Nuits Enakovreden izraz: Nuits-Saint-Georges || nui ekvivalenturi termini: nui-sen-JorJ

FR || Orléans, ki mu lahko sledi Cléry || orlean, SeiZleba mosdevdes kleri

FR || Pacherenc du Vic-Bilh, ki mu lahko sledi „sec“ || paSeren diu vik-bil, SeiZleba mosdevdes 'sek'

FR || Palette || palet

FR || Patrimonio || patrimonio

FR || Pauillac || poiak

FR || Pécharmant || peSarman

FR || Pernand-Vergelesses, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || pernan-vergeles, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Pessac-Léognan || pesak-leonan

FR || Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || peti Sabli, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Pineau des Charentes Enakovreden izraz: Pineau Charentais || pino de Sarant ekvivalenturi termini: pino Sarante

FR || Pomerol || pomerol

FR || Pommard ||  pomar

FR || Pouilly-Fuissé || pui-fuise

FR || Pouilly-Loché || pui-loSe

FR || Pouilly-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire Enakovreden izraz: Blanc Fumé de Pouilly / Pouilly-Fumé || puii--sur-luar, SeiZleba mosdevdes val de luar ekvivalenturi termini : blank fiume de puii / puii-fiume

FR || Pouilly-Vinzelles || puii-venzel

FR || Premières Côtes de Blaye || premier kot de ble

FR || Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || premier kot de bordo, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Puisseguin-Saint-Emilion || puisegen-sen-emilion

FR || Puligny-Montrachet, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || pulini monraSe, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Quarts de Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire || kar de Som, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Quincy, ki mu lahko sledi Val de Loire || kinsi, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Rasteau, ki mu lahko sledi „Rancio“ || rasto, SeiZleba mosdevdes 'ransio'

FR || Régnié || renie

FR || Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire || reii, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Richebourg || riSbur

FR || Rivesaltes, ki mu lahko sledi „Rancio“, pred katerim je lahko „Muscat“ || rivezalt, SeiZleba mosdevdes 'ransio' an win uswrebdes 'muska'

FR || Romanée (La) || romane (la)

FR || Romanée Contie || romane konti

FR || Romanée Saint-Vivant || romane sen-vivan

FR || Rosé de Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire || roze de luar, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Rosé des Riceys || roze de risi

FR || Rosette || rozet

FR || Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || ruset de savua, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

FR || Ruchottes-Chambertin || ruSot-Sambertin

FR || Rully || ruli

FR || Saint-Amour || sent-amur

FR || Saint-Aubin, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || sen-oben, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an kot de bon-vilaJ'

FR || Saint-Bris || sen-bri

FR || Saint-Chinian || sen-Sinian

FR || Saint-Émilion || sen-emilion

FR || Saint-Émilion Grand Cru || sen-emilion-gran kriu

FR || Saint-Estèphe || sent-estef

FR || Saint-Georges-Saint-Émilion || sen-JorJ-sent-emilion

FR || Saint-Joseph || sen-Jozef

FR || Saint-Julien || sen-Julien

FR || Saint-Nicolas-de-Bourgueil, ki mu lahko sledi Val de Loire || sen-nikola-de-burgei, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Saint-Péray, ki mu lahko sledi „mousseux“ || sen-pere, SeiZleba mosdevdes 'muso'

FR || Saint-Pourçain || sen-pursen

FR || Saint-Romain, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || sen-romen, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Saint-Véran || sen-veran

FR || Sainte-Croix-du-Mont || sent-krua diu mon

FR || Sainte-Foy Bordeaux || sent-fua bordo

FR || Sancerre || sanser

FR || Santenay, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ || santeni, SeiZleba mosdevdes 'kot de bon' an 'kot de bon-vilaJ'

FR || Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“ || somur, SeiZleba mosdevdes val de luar, 'muso' an 'petiian'

FR || Saumur-Champigny, ki mu lahko sledi Val de Loire || somur-Sampini, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Saussignac || sosiniak

FR || Sauternes || sotern

FR || Savennières, ki mu lahko sledi Val de Loire || savenier, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Savennières-Coulée de Serrant, ki mu lahko sledi Val de Loire || savenier-kule de seran, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Savennières-Roche-aux-Moines, ki mu lahko sledi Val de Loire || savenier-roS-o-muan, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Savigny-les-Beaune, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ Enakovreden izraz: Savigny || savini-le-bon, SeiZleba mosdevdes 'kot d bon' an 'kot de bon vilaJ' ekvivalenturi termini: savini

FR || Seyssel, ki mu lahko sledi „mousseux“ || seisal, SeiZleba mosdevdes 'muso'

FR || Tâche (La) || taS (la)

FR || Tavel || tavel

FR || Touraine, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“ || turen, SeiZleba mosdevdes val de luar an 'muso' an 'petiian'

FR || Touraine Amboise, ki mu lahko sledi Val de Loire || turen ambuaz, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Touraine Azay-le-Rideau, ki mu lahko sledi Val de Loire || turen aze-le-rido, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Touraine Mestand, ki mu lahko sledi Val de Loire || turen mestan, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Touraine Noble Joué, ki mu lahko sledi Val de Loire || turen nobl Jue, SeiZleba mosdevdes val de luar

FR || Tursan || tursan

FR || Vacqueyras || vakira

FR || Valençay || valansi

FR || Vin d'Entraygues et du Fel || ven d'antreg e diu fel

FR || Vin d'Estaing || ven d'esten

FR || Vin de Lavilledieu || ven de laviledie

FR || Vin de Savoie ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“ || ven de savua, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli, 'muso' an 'petiian'

FR || Vins du Thouarsais || ven diu tuarse

FR || Vins Fins de la Côte de Nuits || ven fen de la kot de nui

FR || Viré-Clessé || vire-klese

FR || Volnay || volne

FR || Volnay Santenots || volne santeno

FR || Vosnes Romanée || vosn romane

FR || Vougeot || vuJo

FR || Vouvray, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“ || vuvre, SeiZleba mosdevdes val de luar, 'muso' an 'petiian'

IT || Aglianico del Taburno Enakovreden izraz: Taburno || alianiko del taburno ekvivalenturi termini: taburno

IT || Aglianico del Vulture || alianiko del vulture

IT || Albana di Romagna || albana di romania

IT || Albugnano || albuniano

IT || Alcamo || alkamo

IT || Aleatico di Gradoli || aleatiko di gradoli

IT || Aleatico di Puglia || aleatiko di pulia

IT || Alezio || alecio

IT || Alghero || algero

IT || Alta Langa || alta langa

IT || Alto Adige, ki mu sledi Colli di Bolzano Enakovreden izraz: Südtiroler Bozner Leiten || alto adije, mosdevs koli di bolcano ekvivalenturi termini: ziudtiroler bocner laiten

IT || Alto Adige, ki mu sledi Meranese di collina Enakovreden izraz: Alto Adige Meranese / Südtirol Meraner Hügel / Südtirol Meraner || alto adije, mosdevs meraneze di kolina ekvivalenturi termini: alto adije meraneze / meraner hiugel / ziudtiroler meraner

IT || Alto Adige, ki mu sledi Santa Maddalena Enakovreden izraz: Südtiroler St.Magdalener || alto adije, mosdevs santa madalena ekvivalenturi termini: ziudtiroler st. magdalener

IT || Alto Adige, ki mu sledi Terlano Enakovreden izraz: Südtirol Terlaner || alto adije, mosdevs terlano ekvivalenturi termini: ziudtiroler terlaner

IT || Alto Adige, ki mu sledi Valle Isarco Enakovreden izraz: Südtiroler Eisacktal / || alto adije, mosdevs vale izarko ekvivalenturi termini: ziudtiroler izaktal

IT || Alto Adige, ki mu sledi Valle Venosta Enakovreden izraz: Südtirol Vinschgau || alto adije, mosdevs vale venosta ekvivalenturi termini: ziudtirol vinSgau

IT || Alto Adige Enakovreden izraz: dell'Alto Adige / Südtirol / Südtiroler || alto adije ekvivalenturi termini: del'alto adije/ ziudtirol / ziudtiroler

IT || Alto Adige ali dell'Alto Adige, ki mu lahko sledi Bressanone Enakovreden izraz: ali dell'Alto Adige Südtirol ali Südtiroler Brixner || alto adije 'an' del'alto adije, SeiZleba mosdevdes bresanone ekvivalenturi termini: 'an' del' alto adije ziudtirol 'an' ziudtirol briqsner

IT || Alto Adige ali dell'Alto Adige, ki mu lahko sledi Burgraviato Enakovreden izraz: ali dell'Alto Adige Südtirol ali Südtiroler Buggrafler || alto adije 'an' del'alto adije, SeiZleba mosdevdes burgraviato ekvivalenturi termini: 'an' del'alto adije ziudtirol 'an ziudtiroler bugrafler

IT || Ansonica Costa dell'Argentario || ansonika kosta del'arjentario

IT || Aprilia || aprilia

IT || Arborea || arborea

IT || Arcole || arkole

IT || Assisi || asizi

IT || Asti, ki mu lahko sledi „spumante' ali pred katerim je lahko „Moscato d'' || asti, SeiZleba mosdevdes 'spumante' an win uZRodes 'moskato d"

IT || Atina || atina

IT || Aversa || aversa

IT || Bagnoli di Sopra Enakovreden izraz: Bagnoli || banioli di sopra ekvivalenturi termini: banioli

IT || Barbaresco || barbaresko

IT || Barbera d'Alba || barbera d'alba

IT || Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Colli Astiani o Astiano || barbera d'asti, SeiZleba mosdevdes koli astiani an astiano

IT || Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Nizza || barbera d'asti, SeiZleba mosdevdes nica

IT || Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Tinella || barbera d'asti, SeiZleba mosdevdes tinela

IT || Barbera del Monferrato || barbera del monferato

IT || Barbera del Monferrato Superiore || barbera del monferato superiore

IT || Barco Reale di Carmignano Enakovreden izraz: Rosato di Carmignano / Vin santo di Carmignano / Vin Santo di Carmignano occhio di pernice || barko reale di karminiano ekvivalenturi termini: rozato di karminiano/ vin santo di karminiano / vin santo di karminiano okio di perniCe

IT || Bardolino || bardolino

IT || Bardolino Superiore || bardolino superiore

IT || Barolo || barolo

IT || Bianchello del Metauro || biankelo del metauro

IT || Bianco Capena || bianko kapena

IT || Bianco dell'Empolese || bianko del'empoleze

IT || Bianco della Valdinievole || bianko dela valdinievole

IT || Bianco di Custoza Enakovreden izraz: Custoza || bianko di kustoca ekvivalenturi termini: kustoca

IT || Bianco di Pitigliano || bianko di pitiliano

IT || Bianco Pisano di San Torpè || bianko pizano di san torpe

IT || Biferno || biferno

IT || Bivongi || bivonji

IT || Boca || boka

IT || Bolgheri, ki mu lahko sledi Sassicaia || bolgeri, SeiZleba mosdevdes sasikaia

IT || Bosco Eliceo || bosko eliCeo

IT || Botticino || botiCino

IT || Brachetto d'Acqui Enakovreden izraz: Acqui || braketo d'akvi ekvivalenturi termini: akvi

IT || Bramaterra || bramatera

IT || Breganze || bregance

IT || Brindisi || brindizi

IT || Brunello di Montalcino || brunelo di montalCino

IT || Cacc'e' mmitte di Lucera || kaC'e' mite di luCera

IT || Cagnina di Romagna || kanina di romania

IT || Campi Flegrei || kampi flegrei

IT || Campidano di Terralba Enakovreden izraz: Terralba || kampidano di teralba ekvivalenturi termini: teralba

IT || Canavese || kanaveze

IT || Candia dei Colli Apuani || kandia dei koli apuani

IT || Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato || kanono di sardenia, SeiZleba mosdevdes kapo ferato

IT || Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Jerzu || kanono di sardenia, SeiZleba mosdevdes JerZu

IT || Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Oliena / Nepente di Oliena || kanono di sardenia, SeiZleba mosdevdes oliena / nepente di oliena

IT || Capalbio || kapalbio

IT || Capri || kapri

IT || Capriano del Colle || kapriano del kole

IT || Carema || karema

IT || Carignano del Sulcis || kariniano del sulCis

IT || Carmignano || karminiano

IT || Carso || karso

IT || Castel del Monte || kastel del monte

IT || Castel San Lorenzo || kastel san lorenco

IT || Casteller || kasteler

IT || Castelli Romani || kasteli romani

IT || Cellatica || Celatika

IT || Cerasuolo di Vittoria || karasuolo di vitoria

IT || Cerveteri || Cerveteri

IT || Cesanese del Piglio Enakovreden izraz: Piglio || Cezaneze del pilio evivalenturi termini: pilio

IT || Cesanese di Affile Enakovreden izraz: Affile || Cezaneze di afile ekvivalenturi termini: afile

IT || Cesanese di Olevano Romano Enakovreden izraz: Olevano Romano || Cezaneze di olevano romano ekvivalenturi termini: olevano romano

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini || kianti, SeiZleba mosdevdes koli aretini

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Colli Fiorentini || kianti, SeiZleba mosdevdes koli fiorentini

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Colli Senesi || kianti, SeiZleba mosdevdes koli senezi

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane || kianti, SeiZleba mosdevdes koline pizane

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Montalbano || kianti, SeiZleba mosdevdes montalbano

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Montespertoli || kianti, SeiZleba mosdevdes montespertoli

IT || Chianti, ki mu lahko sledi Rufina || kianti, SeiZleba mosdevdes rufina

IT || Chianti Classico || kianti klasiko

IT || Cilento || Cilento

IT || Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa da Posa Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà || Cinkve tere, SeiZleba mosdevdes kosta da poza ekvivalenturi termini: Cinkve tere Saketra

IT || Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Campu Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà || Cinque Terre whether or not followed by Cinkve tere, SeiZleba mosdevdes kosta de kampu ekvivalenturi termini: Cinkve tere Saketra

IT || Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Sera Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà || Cinkve tere, SeiZleba mosdevdes kosta de sera ekvivalenturi termini: Cinkve tere Saketra

IT || Circeo || CirCeo

IT || Cirò || Ciro

IT || Cisterna d'Asti || Cizerna d'asti

IT || Colli Albani || koli albani

IT || Colli Altotiberini || koli altotiberini

IT || Colli Amerini || koli amerini

IT || Colli Berici || koli beriCi

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Oliveto || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes koline di oliveto

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riosto || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes koline di riosto

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline Marconiane || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes koline markoniane

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Monte San Pietro || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes monte san pietro

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Serravalle || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes servale

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Terre di Montebudello || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes tere di montebudelo

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Zola Predosa || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes zola predoza

IT || Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || koli boloniezi, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

IT || Colli Bolognesi Classico - Pignoletto || koli boloniezi klasiko-pinioleto

IT || Colli d'Imola || koli d'imola

IT || Colli del Trasimeno Enakovreden izraz: Trasimeno || koli del trazimeno ekvivalenturi termini: trazimeno

IT || Colli dell'Etruria Centrale || koli del'etruria Centrale

IT || Colli della Sabina || koli dela sabina

IT || Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Fregona || koli di koneliano, SeiZleba mosdevdes fregona

IT || Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo || koli di koneliano, SeiZleba mosdevdes refrontolo

IT || Colli di Faenza || koli di faenca

IT || Colli di Luni || koli di luni

IT || Colli di Parma || koli di parma

IT || Colli di Rimini || koli di rimini

IT || Colli di Scandiano e di Canossa || koli di skandiano e di kanosa

IT || Colli Etruschi Viterbesi || koli etruski vitebrezi

IT || Colli Euganei || koli euganei

IT || Colli Lanuvini || koli lanuvini

IT || Colli Maceratesi || koli maCeratezi

IT || Colli Martani || koli martani

IT || Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla || koli orientali, SeiZleba mosdevdes Cala

IT || Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Rosazzo || koli orientali del friuli, SeiZleba mosdevdes rozaco

IT || Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Schiopettino di Prepotto || koli orintali del friuli, SeiZleba mosdevdes skiopetino di prepoto

IT || Colli Orientali del Friuli Picolit, ki mu lahko sledi Cialla || koli orientali del friuli pikolit, SeiZleba mosdevdes Cala

IT || Colli Perugini || koli perujini

IT || Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara || koli pezarezi, SeiZleba mosdevdes fokara

IT || Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Roncaglia || koli pezarezi, SeiZleba mosdevdes ronkalia

IT || Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Gutturnio || koli piaCentini, SeiZleba mosdevdes guturnio

IT || Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Monterosso Val d'Arda || koli piaCentini, SeiZleba mosdevdes montereso val d'arda

IT || Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Val Trebbia || koli piaCentini, SeiZleba mosdevdes val trebia

IT || Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Valnure || koli piaCentini, SeiZleba mosdevdes valnure

IT || Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno || koli piaCentini, SeiZleba mosdevdes vigoleno

IT || Colli Romagna centrale || koli romania Centrale

IT || Colli Tortonesi || koli tortonezi

IT || Collina Torinese || kolina torineze

IT || Colline di Levanto || koline di levanto

IT || Colline Joniche Taratine || koline ionike taratine

IT || Colline Lucchesi || koline lukezi

IT || Colline Novaresi || koline novarezi

IT || Colline Saluzzesi || koline salucezi

IT || Collio Goriziano Enakovreden izraz: Collio || kolio goriciano ekvivalenturi termini: kolio

IT || Conegliano - Valdobbiadene, ki mu lahko sledi Cartizze Enakovreden izraz: Conegliano ali Valdobbiadene || koneliano-valdobiadene, SeiZleba mosdevdes kartice ekvivalenturi termini: koneliano 'an' valdobiadene

IT || Cònero || konero

IT || Contea di Sclafani || kontea di sklafani

IT || Contessa Entellina || kontesa entelina

IT || Controguerra || kontro guera

IT || Copertino || kopertino

IT || Cori || kori

IT || Cortese dell'Alto Monferrato || korteze del'alto monferato

IT || Corti Benedettine del Padovano || korti benedetine del padovano

IT || Cortona || kortona

IT || Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Furore || kosta d'amalfi, SeiZleba mosdevdes furore

IT || Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Ravello || kosta d'amalfi, SeiZleba mosdevdes ravelo

IT || Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Tramonti || kosta d'amalfi, SeiZleba mosdevdes tramonti

IT || Coste della Sesia || koste de la sezia

IT || Curtefranca || kurtefranka

IT || Delia Nivolelli || delia nivoleli

IT || Dolcetto d'Acqui || dolCeto d'akvi

IT || Dolcetto d'Alba || dolCeto d'alba

IT || Dolcetto d'Asti || dolCeto d'asti

IT || Dolcetto delle Langhe Monregalesi || dolCeto dele lange monregalezi

IT || Dolcetto di Diano d'Alba Enakovreden izraz: Diano d'Alba || dolCeto di diano d'alba ekvivalenturi termini: diano d'alba

IT || Dolcetto di Dogliani || dolCeto di doliano

IT || Dolcetto di Dogliani Superiore Enakovreden izraz: Dogliani || dolCeto di doliani superiore ekvivalenturi termini: doliani

IT || Dolcetto di Ovada Enakovreden izraz: Dolcetto d'Ovada || dolCeto di ovada ekvivalenturi termini: dolCeto d'ovada

IT || Dolcetto di Ovada Superiore o Ovada || dolCeto di ovada superiore o ovada

IT || Donnici || doniCi

IT || Elba || elba

IT || Eloro, ki mu lahko sledi Pachino || eloro, SeiZleba mosdevdes pakino

IT || Erbaluce di Caluso Enakovreden izraz: Caluso || erbaluCe di kaluzo ekvivalenturi termini: kaluzo

IT || Erice || eriCe

IT || Esino || ezino

IT || Est!Est!!Est!!! di Montefiascone || est! est!! est!!! di montefiaskone

IT || Etna || etna

IT || Falerio dei Colli Ascolani Enakovreden izraz: Falerio || falerio dei koli askolani ekvivalenturi termini: falerio

IT || Falerno del Massico || falerno del masiko

IT || Fara || fara

IT || Faro || faro

IT || Fiano di Avellino || fiano di avelino

IT || Franciacorta || franCakorta

IT || Frascati || fraskati

IT || Freisa d'Asti || freiza d'asti

IT || Freisa di Chieri || freiza di kieri

IT || Friuli Annia || friuli ania

IT || Friuli Aquileia || friuli akvileia

IT || Friuli Grave || friuli grave

IT || Friuli Isonzo Enakovreden izraz: Isonzo del Friuli || friuli izonco ekvivalenturi termini: izonco del friuli

IT || Friuli Latisana || friuli latizana

IT || Gabiano || gabiano

IT || Galatina || galatina

IT || Galluccio || galuCo

IT || Gambellara || gambelara

IT || Garda || garda

IT || Garda Colli Mantovani || garda koli mantovani

IT || Gattinara || gatinara

IT || Gavi Enakovreden izraz: Cortese di Gavi || gavi ekvivalenturi termini: korteze di gavi

IT || Genazzano || jenacano

IT || Ghemme || geme

IT || Gioia del Colle || joia del kole

IT || Girò di Cagliari || jiro di kaliari

IT || Golfo del Tigullio || golfo del tigulio

IT || Gravina || gravina

IT || Greco di Bianco || greko di bianko

IT || Greco di Tufo || greko di tufo

IT || Grignolino d'Asti || griniolino d'asti

IT || Grignolino del Monferrato Casalese || griniolino del monteferato kazaleze

IT || Guardia Sanframondi Enakovreden izraz: Guardiolo || gvardia sanframondi ekvivalenturi termini: gvardiolo

IT || I Terreni di San Severino || i tereni di san severino

IT || Irpinia, ki mu lahko sledi Campi Taurasini || irpinia, SeiZleba mosdevdes kampi taurasini

IT || Ischia || iskia

IT || Lacrima di Morro Enakovreden izraz: Lacrima di Morro d'Alba || lakrima di moro ekvivalenturi termini: lakrima di moro d'alba

IT || Lago di Caldaro Enakovreden izraz: Caldaro / Kalterer / Kalterersee || lago di kaldaro ekvavalenturi termini: kaldaro / kalterer / kaltererzee

IT || Lago di Corbara || lago di korbara

IT || Lambrusco di Sorbara || lambrusko di sorbara

IT || Lambrusco Grasparossa di Castelvetro || lambrusko grasparosa di kastelvetro

IT || Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Oltre Po Mantovano || lambrusko mantovano, SeiZleba mosdevdes olter po mantovano

IT || Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Viadanese-Sabbionetano || lambrusko mantovano, SeiZleba mosdevdes viadaneze sabionetano

IT || Lambrusco Salamino di Santa Croce || lambrusko salamino di santa kroCe

IT || Lamezia || lamecia

IT || Langhe || lange

IT || Lessona || lesona

IT || Leverano || leverano

IT || Lison-Pramaggiore || lizon-pramajore

IT || Lizzano || licano

IT || Loazzolo || loacolo

IT || Locorotondo || lokorotondo

IT || Lugana || lugana

IT || Malvasia delle Lipari || malvazia dele lipari

IT || Malvasia di Bosa || malvazia di boza

IT || Malvasia di Cagliari || malvazia di kaliari

IT || Malvasia di Casorzo d'Asti Enakovreden izraz: Cosorzo / Malvasia di Cosorzo || malvazia di kazorco d'asti ekvivalenturi termini: kozorco / malvazia di kozorco

IT || Malvasia di Castelnuovo Don Bosco || malvazia di kastelnuovo don bosko

IT || Mamertino di Milazzo Enakovreden izraz: Mamertino || mamertino di milaco ekvivalenturi termini: mamertino

IT || Mandrolisai || mandrolizai

IT || Marino || marino

IT || Marsala || marsala

IT || Martina Enakovreden izraz: Martina Franca || martina ekvivalenturi termini: martina franka

IT || Matino || matino

IT || Melissa || melisa

IT || Menfi, ki mu lahko sledi Bonera || menfi, SeiZleba mosdevdes bonera

IT || Menfi, ki mu lahko sledi Feudo dei Fiori || menfi, SeiZleba mosdevdes feudo dei fiori

IT || Merlara || merlana

IT || Molise Enakovreden izraz: del Molise || molize ekvivalenturi termini: del molize

IT || Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese || monferato, SeiZleba mosdevdes del molize

IT || Monica di Cagliari || monika di kaliari

IT || Monica di Sardegna || monika di sardenia

IT || Monreale || monreale

IT || Montecarlo || montekarlo

IT || Montecompatri-Colonna Enakovreden izraz: Montecompatri / Colonna || montekompatri-kolona ekvivalenturi termini: monterkompatri / kolona

IT || Montecucco || montekuko

IT || Montefalco || montefalko

IT || Montefalco Sagrantino || montefalko sagrantino

IT || Montello e Colli Asolani || montelo e koli azolani

IT || Montepulciano d'Abruzzo, ki ga lahko spremlja Casauria / Terre di Casauria || montepulCano d'abruco, SeiZleba axldes kazauria / tere di kazauria

IT || Montepulciano d'Abruzzo, ki ga lahko spremlja Terre dei Vestini || montepulCano d'abruco, SeiZleba axldes tere dei vestini

IT || Montepulciano d'Abruzzo, ki mu lahko sledi Colline Teramane || montepulCano d'abruco, SeiZleba mosdevdes koline teramane

IT || Monteregio di Massa Marittima || monterejo di masa maritima

IT || Montescudaio || monteskudaio

IT || Monti Lessini Enakovreden izraz: Lessini || monti lesini ekvivalenturi termini: lesini

IT || Morellino di Scansano || morelino di skansano

IT || Moscadello di Montalcino || moskadelo di montalCino

IT || Moscato di Cagliari || moskato di kaliari

IT || Moscato di Pantelleria Enakovreden izraz: Passito di Pantelleria / Pantelleria || moskato di panteleria ekvivalenturi termini: pasato di panteleria / panteleria

IT || Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Gallura || moskato di sardenia, SeiZleba mosdevdes galura

IT || Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempio Pausania || moskato di sardenia, SeiZleba mosdevdes tempio pauzania

IT || Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempo || moskato di sardenia, SeiZleba mosdevdes tempo

IT || Moscato di Siracusa || moskato di sirakuza

IT || Moscato di Sorso-Sennori Enakovreden izraz: Moscato di Sorso / Moscato di Sennori || mosakato di sorso-senori ekvivalenturi termini: moskato di sorso / mosakato di senori

IT || Moscato di Trani || moskato di trani

IT || Nardò || nardo

IT || Nasco di Cagliari || nasko di kaliari

IT || Nebbiolo d'Alba || nebiolo d'alba

IT || Nettuno || netuno

IT || Noto || noto

IT || Nuragus di Cagliari || nuragus di kaliari

IT || Offida || ofida

IT || Oltrepò Pavese || oltrepo paveze

IT || Orcia || orCa

IT || Orta Nova || orta nova

IT || Orvieto || orvieto

IT || Ostuni || ostuni

IT || Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro || pagadebit di romania, SeiZleba mosdevdes bertinoro

IT || Parrina || parina

IT || Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano || penizola sorentina, SeiZleba mosdevdes graniano

IT || Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Lettere || penizola sorentina, SeiZleba mosdevdes letere

IT || Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Sorrento || penizola sorentina, SeiZleba mosdevdes sorento

IT || Pentro di Isernia Enakovreden izraz: Pentro || pentro di izernia ekvivalenturi termini: pentro

IT || Pergola || pergola

IT || Piemonte || piemonte

IT || Pietraviva || pietraviva

IT || Pinerolese || pineroleze

IT || Pollino || polino

IT || Pomino || pomino

IT || Pornassio Enakovreden izraz: Ormeasco di Pornassio || pornasio ekvivalenturi termini: ormeasko di pornasio

IT || Primitivo di Manduria || primitivo di manduria

IT || Ramandolo || ramandolo

IT || Recioto di Gambellara || reCoto di gambelara

IT || Recioto di Soave || reCoto di soave

IT || Reggiano || rejano

IT || Reno || reno

IT || Riesi || riezi

IT || Riviera del Brenta || riviera del brenta

IT || Riviera del Garda Bresciano Enakovreden izraz: Garda Bresciano || riviera del garda breSano ekvivalenturi termini: garda breSano

IT || Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Albenga / Albengalese || riviera ligure di ponente, SeiZleba mosdevdes albenga / albengaleze

IT || Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Finale / Finalese || riviera ligure di ponente, SeiZleba mosdevdes finale / finaleze

IT || Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Riviera dei Fiori || riviera ligure di ponente, SeiZleba mosdevdes riviera dei fiori

IT || Roero || roero

IT || Romagna Albana spumante || romania albana spumante

IT || Rossese di Dolceacqua Enakovreden izraz: Dolceacqua || roseze di dolCeakva ekvivalenturi termini: dolCeakva

IT || Rosso Barletta || roso barleta

IT || Rosso Canosa, ki mu lahko sledi Canusium || roso kanoza, SeiZleba mosdevdes kanuzium

IT || Rosso Conero || roso konero

IT || Rosso di Cerignola || roso di Ceriniola

IT || Rosso di Montalcino || roso di montalCino

IT || Rosso di Montepulciano || roso di montepulCano

IT || Rosso Orvietano Enakovreden izraz: Orvietano Rosso || roso orvietano ekvivalenturi termini: orvietano roso

IT || Rosso Piceno || roso piCeno

IT || Rubino di Cantavenna || rubino di kantavena

IT || Ruchè di Castagnole Monferrato || ruke di kastaniole monferato

IT || Salaparuta || salaparuta

IT || Salice Salentino || saliCe salentino

IT || Sambuca di Sicilia || sambuka di siCilia

IT || San Colombano al Lambro Enakovreden izraz: San Colombano || san kolombano al lambro ekvivalenturi termini: san kolombano

IT || San Gimignano || san jiminiano

IT || San Ginesio || san jinezio

IT || San Martino della Battaglia || san martino dela batalia

IT || San Severo || san severo

IT || San Vito di Luzzi || san vito di luci

IT || Sangiovese di Romagna || sanjoveze di romania

IT || Sannio || sanio

IT || Sant'Agata de' Goti Enakovreden izraz: Sant'Agata dei Goti || sant'agata de'goti ekvivalenturi termini: sant'agata dei goti

IT || Sant'Anna di Isola Capo Rizzuto || sant'ana di izola kapo ricuto

IT || Sant'Antimo || sant'antimo

IT || Santa Margherita di Belice || santa margerita di beliCe

IT || Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro || sardenia semidano, SeiZleba mosdevdes mogoro

IT || Savuto || savuto

IT || Scanzo Enakovreden izraz: Moscato di Scanzo || skanco ekvivalenturi termini: moskato di skanco

IT || Scavigna || skavinia

IT || Sciacca || Saka

IT || Serrapetrona || serapetrona

IT || Sforzato di Valtellina Enakovreden izraz: Sfursat di Valtellina || sforcato di valtelina ekvivalenturi termini: sfursat di valtelina

IT || Sizzano || sicano

IT || Soave, ki mu lahko sledi Colli Scaligeri || soave, SeiZleba mosdevdes koli skalijeri

IT || Soave Superiore || soave superiore

IT || Solopaca || solopaka

IT || Sovana || sovana

IT || Squinzano || skvincano

IT || Strevi || strevi

IT || Tarquinia || tarkvinia

IT || Taurasi || taurazi

IT || Teroldego Rotaliano || teroldego rotaliano

IT || Terracina Enakovreden izraz: Moscato di Terracina || teraCina ekvivalenturi termini: moskato di teraCina

IT || Terratico di Bibbona, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || teraCino di bibona, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

IT || Terre dell'Alta Val d'Agri || tere del'alta val d'agri

IT || Terre di Casole || tere di kazole

IT || Terre Tollesi Enakovreden izraz: Tullum || tere tolezi ekvivalenturi termini: tulum

IT || Torgiano || torjano

IT || Torgiano rosso riserva || torjano roso rizerva

IT || Trebbiano d'Abruzzo || trebiano d'abruco

IT || Trebbiano di Romagna || trebiano di romania

IT || Trentino, ki mu lahko sledi Isera / d'Isera || trentino, SeiZleba mosdevdes izera / d'izera

IT || Trentino, ki mu lahko sledi Sorni || trentino, SeiZleba mosdevdes sorni

IT || Trentino, ki mu lahko sledi Ziresi / dei Ziresi || trentino, SeiZleba mosdevdes cirezi / dei cirezi

IT || Trento || trento

IT || Val d'Arbia || val d'arbia

IT || Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto || val di kornia, SeiZleba mosdevdes suvereto

IT || Val Polcèvera, ki mu lahko sledi Coronata || val polsevera, SeiZleba mosdevdes koronata

IT || Valcalepio || valkalepio

IT || Valdadige, ki mu lahko sledi Terra dei Forti Enakovreden izraz: Etschtaler || valdadije, SeiZleba mosdevdes tera dei forti ekvivalenturi termini: etsktaler

IT || Valdadige Terradeiforti Enakovreden izraz: Terradeiforti Valdadige || valdadije teradeiforti ekvivalenturi termini: teradeiforti valdadije

IT || Valdichiana || valdikiana

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Arnad-Montjovet Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes arnad-montJovet ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Blanc de Morgex et de la Salle Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes blan de morJeqs e de la sal ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Chambave Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes Sambav ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Donnas Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes donas ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Enfer d'Arvier Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes enfer d'arvie ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Nus Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes nus ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Torrette Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste || vale d'aosta, SeiZleba mosdevdes torete ekvivalenturi termini: vale d'aost

IT || Valpolicella, ki ga lahko spremlja Valpantena || valpoliCela,SeiZleba axldes valpantena

IT || Valsusa || valsuza

IT || Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello || valtelina, superiore, SeiZleba mosdevdes grumelo

IT || Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Inferno || valtelina superiore, SeiZleba mosdevdes inferno

IT || Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Maroggia || valtelina superiore, SeiZleba mosdevdes maroja

IT || Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Sassella || valtelina superiore, SeiZleba mosdevdes sasela

IT || Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Valgella || valtelina superiore, SeiZleba mosdevdes valjela

IT || Velletri || veletri

IT || Verbicaro || verbikaro

IT || Verdicchio dei Castelli di Jesi || verdikio dei kasteli di iezi

IT || Verdicchio di Matelica || verdikio di matelika

IT || Verduno Pelaverga Enakovreden izraz: Verduno || verduno pelaverga ekvivalenturi termini: verduno

IT || Vermentino di Gallura || vermentino di galura

IT || Vermentino di Sardegna || vermentino di sardenia

IT || Vernaccia di Oristano || vernaCa di oristano

IT || Vernaccia di San Gimignano || vernaCa di san jiminiano

IT || Vernaccia di Serrapetrona || vernaCa di serapetrona

IT || Vesuvio || vezuvio

IT || Vicenza || viCenca

IT || Vignanello || vinianelo

IT || Vin Santo del Chianti || vin santo del kianti

IT || Vin Santo del Chianti Classico || vin santo del kianti klasiko

IT || Vin Santo di Montepulciano || vin santo di montepulCano

IT || Vini del Piave Enakovreden izraz: Piave || vini del piave ekvivalenturi termini: piave

IT || Vino Nobile di Montepulciano || vino nobile di montepulCano

IT || Vittoria || vitoria

IT || Zagarolo || Zagarolo

CY || Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτη Enakovreden izraz: Vouni Panayia - Ampelitis || vuni panagias-ambeliti ekvivalenturi termini: vuni panagia-ambelitis

CY || Κουμανδαρία Enakovreden izraz: Commandaria || kumandaria ekvivalenturi termini: komandaria

CY || Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Αφάμης Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Afames || krasoxoria lemesu, SeiZleba mosdevdes afamis ekvivalenturi termini: krasohoria lemesu-afames

CY || Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Λαόνα Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Laona || krasoxoria lemesu, SeiZleba mosdevdes laona ekvivalenturi termini: krasohoria lemesu-laona

CY || Λαόνα Ακάμα Enakovreden izraz: Laona Akama || laona akama ekvivalenturi termini: laona akama

CY || Πιτσιλιά Enakovreden izraz: Pitsilia || picilia ekvivalenturi termini: picilia

LU || Crémant du Luxemboug || kreman diu luqsamburJuaz

LU || Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Ahn / Assel / Bech-Kleinmacher / Born / Bous / Bumerange / Canach / Ehnen / Ellingen / Elvange / Erpeldingen / Gostingen / Greveldingen / Grevenmacher, ki mu sledi Appellation contrôlée || mozel luqsamburJuaz, mosdevs an / asel / bek-klainmaxe / born / bous / bumerange / kanax / enen / elingen / elvange / erpeldingen / gostingen / greveldingen / grevenmaxer, mosdevs apelasion kontrole

LU || Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Lenningen / Machtum / Mechtert / Moersdorf / Mondorf / Niederdonven / Oberdonven / Oberwormelding / Remich / Rolling / Rosport / Stadtbredimus, ki mu sledi Appellation contrôlée || mozel luqsamburJuaz, mosdevs leningen / maxtum / mextert / mersdorf / mondorf / niderdonven / oberdonven / obervornmelding / remix / roling / rosport / Stadtbredimus, mosdevs apelasion kontrole

LU || Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Remerschen / Remich / Schengen / Schwebsingen / Stadtbredimus / Trintingen / Wasserbilig / Wellenstein / Wintringen or Wormeldingen, ki mu sledi Appellation contrôlée || mozel luqsamburJuaz, mosdevs remerSen / remix / Sengen / Svebsingen / Stadtbredi- mus/ trintingen / vaser­bilig / velenStain / vintringen an vormeldingen, mosdevs apelasion kontrole

LU || Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi ime sorte vinske trte, ki mu sledi Appellation contrôlée || mozel luqsamburJuaz, mosdevs Rvinis saxeobis saxeli, mosdevs apelasion kontrole

HU || Neszmélyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || nesmei, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Badacsonyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || badaCon, SeiZleba mosdevdes subre­gionis, municipalitetis an damzade­bis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Balaton || balaton

HU || Balaton-felvidéki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || balaton-felvidek SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Balatonboglár, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || balatonboglar, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Balatonfüred-Csopaki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || balatonfiured-Copak, SeiZleba mos­dev­­des subregionis, municipa­li­tetis an damzadebi/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Bükk, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || iukk, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Csongrád, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || Congrad, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Debrői hárslevelű || debroi-harSleveliu

HU || Duna || duna

HU || Etyek-Buda, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || etek-buda, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Hajós-Baja, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || haioS-baia, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Izsáki Arany Sárfehér || iJaki aran Sarfeher

HU || Kunság, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || kunSag, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Mátra, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || matra, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Mór, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || mor, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Nagy-Somló, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || nad-Somlo, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Pannonhalma, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || pannonhalma, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Pécs, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || peC, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Somlói, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || Somloi, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Somlói Arany || Somloi aran

HU || Somlói Nászéjszakák Bora || Somloi naseisakak bora

HU || Sopron, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || Sopron, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Szekszárd, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || seksard, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Tokaj, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || tokai, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Tolna, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || tolna, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Villányi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || villan, SeiZleba mosdevdes subre­gionis, municipalitetis an damzade­bis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Villányi védett eredetű classicus || vilani vedet eredetiu klaSikus

HU || Zala, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata || zala, SeiZleba mosdevdes subregionis, municipalitetis an damzadebis/Camosxmis adgilis saxeli

HU || Eger || eger

HU || Egerszóláti Olaszrizling || egersolati olasrizling

HU || Káli || kali

HU || Neszmély || nesmei

HU || Pannon || pannon

HU || Tihany || tihan

MT || Gozo || gozo

MT || Malta || malta

AT || Burgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || burgenland, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Carnuntum, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || karnuntum, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Donauland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || donauland, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Kamptal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || kamptal, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Kärnten, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || kernten, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Kremstal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || kremStal, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Mittelburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || mitelburgenland, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Neusiedlersee, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || noizidlerzee, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Neusiedlersee-Hügelland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || nouzidlerzee-hiugeland, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Niederösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || niederosteraix, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Oberösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || oberosteraix, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Salzburg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || zalcburg, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Steiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || Staiermarki, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Süd-Oststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || zud-ostsStaiermarki, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Südburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || zudburgenland, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Südsteiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || zudStaiermarki, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Thermenregion, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || Termenregion, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Tirol, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || tirol, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Traisental, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || traizental, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Vorarlberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || vorarlberg, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Wachau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || vaxau, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Weinviertel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || vainvirtel, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Weststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || vestStaiermarki, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

AT || Wien, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || vin, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

PT || Alenquer || alenker

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Borba || alenteJu, SeiZleba mosdevdes borba

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Évora || alenteJu, SeiZleba mosdevdes evora

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Granja-Amarele || alenteJu, SeiZleba mosdevdes granJa-amalere

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Moura || alenteJu, SeiZleba mosdevdes mura

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Portalegre || alenteJu, SeiZleba mosdevdes, portalegre

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Redondo || alenteJu, SeiZleba mosdevdes redondu

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Reguengos || alenteJu, SeiZleba mosdevdes rehengoS

PT || Alentejo, ki mu lahko sledi Vidigueira || alenteJu, SeiZleba mosdevdes vidigeira

PT || Arruda || aruda

PT || Bairrada || bairada

PT || Beira Interior, ki mu lahko sledi Castelo Rodrigo || beira interior, SeiZleba mosdevdes kastelu rodrigu

PT || Beira Interior, ki mu lahko sledi Cova da Beira || beira interior, SeiZleba mosdevdes kova da beira

PT || Beira Interior, ki mu lahko sledi Pinhel || beira interior, SeiZleba mosdevdes pinel

PT || Biscoitos || biskoitoS

PT || Bucelas || buselaS

PT || Carcavelos || karkaveloS

PT || Colares || kolareS

PT || Dão, ki mu lahko sledi Alva || danu, SeiZleba mosdevdes alva

PT || Dão, ki mu lahko sledi Besteiros || danu, SeiZleba mosdevdes besteiroS

PT || Dão, ki mu lahko sledi Castendo || danu, SeiZleba mosdevdes kastendu

PT || Dão, ki mu lahko sledi Serra da Estrela || danu, SeiZleba mosdevdes estrela

PT || Dão, ki mu lahko sledi Silgueiros || danu, SeiZleba mosdevdes silgeiroS

PT || Dão, ki mu lahko sledi Terras de Azurara || danu, SeiZleba mosdevdes teras de azurasa

PT || Dão, ki mu lahko sledi Terras de Senhorim || danu, SeiZleba mosdevdes teraS de senorin

PT || Dão Nobre || danu nobri

PT || Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro || duro, SeiZleba mosdevdes baiSu korgo ekvivalenturi termini: vino du duro

PT || Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro || duro, SeiZleba mosdevdes sima korgo ekvivalenturi termini: vino du duro

PT || Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Vinho do Douro || duro, SeiZleba mosdevdes duro superior ekvivalenturi termini: vino du duro

PT || Encostas d'Aire, ki mu lahko sledi Alcobaça || enkostaS d'aire, SeiZleba mosdevdes alkobasa

PT || Encostas d'Aire, ki mu lahko sledi Ourém || enkostaS d'aire, SeiZleba mosdevdes uren

PT || Graciosa || grasioza

PT || Lafões || lafoineS

PT || Lagoa || lagoa

PT || Lagos || lagoS

PT || Madeirense || madeirenSi

PT || Madera Enakovreden izraz: Madeira / Vinho da Madeira / Madeira Weine / Madeira Wine / Vin de Madère / Vino di Madera / Madeira Wijn || madera ekvivalenturi termini: madeira / vino de madeira / madeira vain / madeira vin / vin de mader / vino di madera / madeira viJn

PT || Moscatel de Setúbal || moskatel de setubal

PT || Moscatel do Douro || moskatel du duro

PT || Óbidos || obiduS

PT || Oporto Enakovreden izraz: Porto / Vinho do Porto / Vin de Porto / Port / Port Wine / Portwein / Portvin / Portwijn || oportu ekvivalenturi termini: portu / vino du portu / vin de portu / port / port vin / portvain / portvin / portviJn

PT || Palmela || palmela

PT || Pico || piko

PT || Portimão || portiman

PT || Ribatejo, ki mu lahko sledi Almeirim || ribateJu, SeiZleba mosdevdes almeirin

PT || Ribatejo, ki mu lahko sledi Cartaxo || ribateJu, SeiZleba mosdevdes kartaSo

PT || Ribatejo, ki mu lahko sledi Chamusca || ribateJu, SeiZleba mosdevdes kamuska

PT || Ribatejo, ki mu lahko sledi Coruche || ribateJu, SeiZleba mosdevdes koruse

PT || Ribatejo, ki mu lahko sledi Santarém || ribateJu, SeiZleba mosdevdes santaren

PT || Ribatejo, ki mu lahko sledi Tomar || ribateJu, SeiZleba mosdevdes tonar

PT || Setúbal || setubal

PT || Setúbal Roxo || setubal rozu

PT || Tavira || tavira

PT || Távora-Varosa || tavora-varoza

PT || Torres Vedras || tores vedraS

PT || Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Chaves || traJ-uS-monteS, SeiZleba mosdevdes kaveS

PT || Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Planalto Mirandês || traJ-oS-monteS, SeiZleba mosdevdes planaltu mirandeS

PT || Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Valpaços || traJ-oS-monteS, SeiZleba mosdevdes valpasoS

PT || Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Douro || vino du duro, SeiZleba mosdevdes baiSu korgo ekvivalenturi termini: duro

PT || Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Douro || vino du duro, SeiZleba mosdevdes sima korgo ekvivalenturi termini: duro

PT || Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Douro || vino du duro, SeiZleba mosdevdes duro superior ekvivalenturi termini: duro

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Amarante || vino verde, SeiZleba mosdevdes amarante

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Ave || vino verde, SeiZleba mosdevdes ave

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Baião || vino verde, SeiZleba mosdevdes baian

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Basto || vino verde, SeiZleba mosdevdes basto

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Cávado || vino verde, SeiZleba mosdevdes kavadu

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Lima || vino verde, SeiZleba mosdevdes lima

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Monção e Melgaço || vino verde, SeiZleba mosdevdes monsan e melgasu

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Paiva || voino verde, SeiZleba mosdevdes paiva

PT || Vinho Verde, ki mu lahko sledi Sousa || vino verde, SeiZleba mosdevdes souza

PT || Vinho Verde Alvarinho || vino verde alvarino

PT || Vinho Verde Alvarinho Espumante || vino verde alvarino espumante

RO || Aiud, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || aiud, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Alba Iulia, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || alba iulia, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Babadag, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || badabag, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Banat, ki mu lahko sledi Dealurile Tirolului || banat, SeiZleba mosdevdes dealurile tirolului

RO || Banat, ki mu lahko sledi Moldova Nouă || banat, SeiZleba mosdevdes moldova nove

RO || Banat, ki mu lahko sledi Silagiu || banat, SeiZleba mosdevdes silajiu

RO || Banu Mărăcine, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || banu mereCine, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Bohotin, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || bohotin, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Cernăteşti - Podgoria, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || CerneteSti, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Coteşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || CoteSti, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Cotnari || kotnari

RO || Crişana, ki mu lahko sledi Biharia || kriSana, SeiZleba mosdevdes biharia

RO || Crişana, ki mu lahko sledi Diosig || kriSana, SeiZleba mosdevdes diosig

RO || Crişana, ki mu lahko sledi Şimleu Silvaniei || kriSana, SeiZleba mosdevdes Simleu silvaniei

RO || Dealu Bujorului, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || dealu buJorului, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Boldeşti || dealu mare, SeiZleba mosdevdes boldeSti

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Breaza || dealu mare, SeiZleba mosdevdes breaza

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Ceptura || dealu mare, SeiZleba mosdevdes Ceptura

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Merei || dealu mare, SeiZleba mosdevdes merei

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Tohani || dealu mare, SeiZleba mosdevdes tohani

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Urlaţi || dealu mare, SeiZleba mosdevdes urlaci

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Valea Călugărească || dealu mare, SeiZleba mosdevdes kelugereaske

RO || Dealu Mare, ki mu lahko sledi Zoreşti || dealu mare, SeiZleba mosdevdes zoreSti

RO || Drăgăşani, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || dregeSani, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Huşi, ki mu lahko sledi Vutcani || huSi, SeiZleba mosdevdes vutkani

RO || Iana, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || iana, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Iaşi, ki mu lahko sledi Bucium || iaSi, SeiZleba mosdevdes buCium

RO || Iaşi, ki mu lahko sledi Copou || iaSi, SeiZleba mosdevdes kopou

RO || Iaşi, ki mu lahko sledi Uricani || iaSi, SeiZleba mosdevdes urikani

RO || Lechinţa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || lekinca, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Mehedinţi, ki mu lahko sledi Corcova || mehedinci, SeiZleba mosdevdes korkova

RO || Mehedinţi, ki mu lahko sledi Golul || mehedinci, SeiZleba mosdevdes golul drenCei

RO || Mehedinţi, ki mu lahko sledi Oreviţa || mehedinci, SeiZleba mosdevdes orevica

RO || Mehedinţi, ki mu lahko sledi Severin || mehedinci, SeiZleba mosdevdes severin

RO || Mehedinţi, ki mu lahko sledi Vânju Mare || mehedinci, SeiZleba mosdevdes venJu mare

RO || Miniş, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || miniS, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Murfatlar, ki mu lahko sledi Cernavodă || murfatlar, SeiZleba mosdevdes Cernavode

RO || Murfatlar, ki mu lahko sledi Medgidia || murfatlar, SeiZleba mosdevdes medjidia

RO || Nicoreşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || nikoreSti, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Odobeşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || odomeSti, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Oltina, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || oltina, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Panciu, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || panCu, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Pietroasa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || pietroasa, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Recaş, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || rekaS, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Sâmbureşti, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || sembureSti, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Sarica Niculiţel, ki mu lahko sledi Tulcea || sarika nikulicel, SeiZleba mosdevdes tulCa

RO || Sebeş - Apold, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || sebeS-apold, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Segarcea, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || segarCa, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Ştefăneşti, ki mu lahko sledi Costeşti || StefeneSti, SeiZleba mosdevdes kosteSti

RO || Târnave, ki mu lahko sledi Blaj || ternave, SeiZleba mosdevdes blaJ

RO || Târnave, ki mu lahko sledi Jidvei || ternave, SeiZleba mosdevdes Jidvei

RO || Târnave, ki mu lahko sledi Mediaş || ternave, SeiZleba mosdevdes mediaS

SI || Bela krajina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || bela kraJina, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Belokranjec, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || belokranJec, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Bizeljčan, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || bizelJCan, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Bizeljsko-Sremič, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Sremič-Bizeljsko || bizelJsko-sremiC, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli ekvivalenturi termini: sremiC-bizelJsko

SI || Cviček, Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || cviCek, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || dolenJska, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Goriška Brda, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Brda || goriSka, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli ekvivalenturi termini: brda

SI || Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || kras, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Metliška črnina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || metliSka, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Prekmurje, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Prekmurčan || prekmurJe, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli ekvivalenturi termini: prekmurCan

SI || Slovenska Istra, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || slovenska istra, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Štajerska Slovenija, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || StaJerska, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Teran, Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva || teran, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli

SI || Vipavska dolina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Vipava, Vipavec, Vipavčan || vipavska, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis da/an venaxis saxeli ekvivalenturi termini: vipava, vipavec, vipavCan

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Dunajskostredský vinohradnícky rajón || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes duna­Jskostredski vinohradnicki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hurbanovský vinohradnícky rajón || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes hurbanovski vinohradcki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Komárňanský vinohradnícky rajón || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes komarnanski vinohradnicki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Palárikovský vinohradnícky rajón || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes palarikovski vonohradnicki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Štúrovský vinohradnícky rajón || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť whether or not followed by Štúrovský vinohradnícky rajón JuJnoslovenska vinohradnicka blast', SeiZ­leba mosdevdes Sturovski vinohradnicki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šamorínsky vinohradnícky rajón || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť whether or not followed by Šamorínsky vinohradnícky rajón JuJnoslovenska vinohradnicka oblast',SeiZleba mosdevdes Samorinski vinohradnicki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Strekovský vinohradnícky rajón || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast',Sei-Zleba mosdevdes strekovski vinohradnicki raJon

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Galantský vinohradnícky rajón || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast',SeiZleba mosdevdes galantski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrbovský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes vrbovski vinohradniki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Trnavský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast',SeiZleba mosdevdes trnavski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Skalický vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes skalicki vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Orešanský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast',SeiZleba mosdevdes oreSanski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hlohovecký vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes hlohovecki vinohradnicka raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Doľanský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes dolanski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote || malokarpatska vonohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Senecký vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes seneki vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Stupavský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes stupavski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modranský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes modranski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Bratislavský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes bratislavski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pezinský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes pezinski vinohradnicki raJon

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Záhorský vinohradnícky rajón || malokarpatska vinohradnicka oblast',SeiZleba mosdevdes zahorski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pukanecký vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes pukaneki vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Žitavský vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes Jitavski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Želiezovský vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes Jaliezovski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote || nitrianska vonohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Nitriansky vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes nitrianski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrábeľský vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes vrabel'ski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tekovský vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes tekovski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Zlatomoravecký vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes zlatomoraveki vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šintavský vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes Sintavski vinohradnicki raJon

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Radošinský vinohradnícky rajón || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes radoSinski vinohradnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote || stredoslovenska vinohradnicka oblast', mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Fil'akovský vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes fil'akovski vinoh-radnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Gemerský vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes gemerski vinohradnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hontiansky vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes hontianski vinohradnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Ipeľský vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes ipel'ski vinohradnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vinický vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes viniki vinohradnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tornaľský vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes tornal'ski vinohradnicki raJon

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modrokamencký vinohradnícky rajón || stredoslovenska vinohradnicka oblast' SeiZleba mosdevdes modrokamenki vinohradnicki raJon

SK || Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi ena od naslednjih manjših geografskih enot Bara / Čerhov / Černochov / Malá Tŕňa / Slovenské Nové Mesto / Veľká Tŕňa / Viničky || vinohradnicka oblast' tokaJ, SeiZleba mosdevdes erT-erTi Semdegi mcire geografiuli erTeuli bara / Cerhov / Cernohov / mala trna / slovenske nove mesto / velka trna / viniCki

SK || Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Michalovský vinohradnícky rajón || vixodoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes mixalovski vinohradnicki raJon

SK || Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote || vixodoslovenska vinohradnicka oblast', mosdevs subregionis da/an mcire geografiuli erTeulis saxeli

SK || Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Kráľovskochlmecký vinohradnícky rajón || vixodoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba mosdevdes kral'ov­skoxlmeki vinohradnicki raJon

SK || Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Moldavský vinohradnícky rajón || vixodoslovenska vinohradnicka oblast',SeiZleba mosdevdes moldavski vinohradnicki raJon

SK || Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Sobranecký vinohradnícky rajón || vinohradnicka oblast' vixodoslovenska, SeiZleba mosdevdes sobraneki vinohradnicki raJon

UK || English Vineyards || ingliS viniardz

UK || Welsh Vineyards || uelS viniardz

Seznam vin z zaščiteno geografsko označbo

Država članica Evropske unije || Ime, ki se zaščiti || Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi

BE || Vin de pays des Jardins de Wallonie || ven de pei de Jarden de valoni

BE || Vlaamse landwijn || vlamse landvin

BG || Дунавска равнина Enakovreden izraz: Danube Plain || dunavska ravnina ekvivalenturi termini: danube plen

BG || Тракийска низина Enakovreden izraz: Thracian Lowlands || Trakiiska nizina ekvivalenturi termini: trasian loulendz

CZ || České || Ceske

CZ || Moravské || moravske

DE || Ahrtaler || artaler

DE || Badischer || badiSer

DE || Bayerischer Bodensee || baieriSer bodenzee

DE || Mosel || mozel

DE || Ruwer || ruver

DE || Saar || saar

DE || Main || main

DE || Mecklenburger || meklenburger

DE || Mitteldeutscher || miteldoiCer

DE || Nahegauer || naegauer

DE || Pfälzer || pfelcer

DE || Regensburger || regensburger

DE || Rheinburgen || rainburgen

DE || Rheingauer || raingauer

DE || Rheinischer || rainiSer

DE || Saarländischer || saarlendiSer

DE || Sächsischer || seksiSer

DE || Schwäbischer || SvebiSer

DE || Starkenburger || Starkenburger

DE || Taubertäler || tauberteler

DE || Brandenburger || brandenburger

DE || Neckar || nekar

DE || Oberrhein || oberrain

DE || Rhein || rain

DE || Rhein-Neckar || rain-nekar

DE || Schleswig-Holsteinischer || Slezvig-holStainiSer

EL || Toπικός Οίνος Κω Enakovreden izraz: Regional wine of Κοs || topikos inos ko ekvivalenturi termini: kosis regionuli Rvino an rejional vain of kos

EL || Toπικός Οίνος Μαγνησίας Enakovreden izraz: Regional wine of Magnissia || topikos inos magnisiaz ekvivalenturi termini: magnisias regionuli Rvino an rejional vain of megnisia

EL || Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Aegean Sea || egeopelagitikos topikos inos ekvivalenturi termini: egeosis zRvis regionuli Rvino an rejional vain of egean si

EL || Αττικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Attiki-Attikos || atikos topikos inos ekvivalenturi termini: atiki-atikos regionuli Rvino an rejional vain of atiki-atikos

EL || Αχαϊκός Tοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Αchaia || axekos topikos inos ekvivalenturi termini: akaias regionuli Rvino an rejional vain of akaia

EL || Βερντέα Ονομασία κατά παράδοση Ζακύνθου Enakovreden izraz: Verdea Onomasia kata paradosi Zakinthou || verndea onomasia kata paradosi zakinTu ekvivalenturi termini: verdea onomasia kata paradosi zakinTu

EL || Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Epirus-Epirotikos || hperotikos topikos inos rejional vain of epirus-epirotikos

EL || Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Heraklion-Herakliotikos || herakliotikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of heraklion-herakliotikos

EL || Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Thessalia-Thessalikos || Tesalikos topikos inos ekvivalenturi termini: regionuli Rvino rejional vain of Tesalia-Tesalikos

EL || Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Thebes-Thivaikos || Tivaikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of Tebes-Tivaikos

EL || Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης Enakovreden izraz: Regional wine of Thrace-Thrakikos ali Regional wine of Thrakis || Trakikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of Treis Trakikos

EL || Ισμαρικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Ismaros-Ismarikos || ismarikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of ismaros-ismarikos

EL || Καρυστινός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Karystos-Karystinos || karistinos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of karistos-karistinos

EL || Κορινθιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Korinthos-Korinthiakos || korianTiakos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of korinTos-korinTiakos

EL || Κρητικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Crete-Kritikos || kritikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of qrit-kritiakos

EL || Λακωνικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Lakonia-Lakonikos || lakonikos topikos inos ekvivalenturi termini rejional vain of lakonia-lakonikos

EL || Μακεδονικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Macedonia-Macedonikos || makedonikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of maqedonia-maqedonikos

EL || Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Nea Messimvria || mesimvriotikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of ni mesimvria

EL || Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Messinia-Messiniakos || mesiniakos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of mesinia-mesiniakos

EL || Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Metsovo-Metsovitikos || metsovitikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of mecovo-mecovitikos

EL || Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Monemvasia-Monemvasios || monemvasios topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of monemvasia-monemvasikos

EL || Παιανίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Peanea || peanitikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of pinia

EL || Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Pallini-Palliniotikos || paliniotikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of palini-paliniotikos

EL || Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Peloponnese-Peloponnesiakos || peloponisiakos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of pelepones-peleponesiakos

EL || Ρετσίνα Αττικής, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Attiki || recina atikis, SeiZleba axldes mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: atikis recina an recina of atiki

EL || Ρετσίνα Βοιωτίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Viotia || recina viotias, SeiZleba axldes mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: recina of viotia

EL || Ρετσίνα Γιάλτρων, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Gialtra || recina gialtron, SeiZleba axldes mcire geografiuli erTeulis saxeli evia ekvivalenturi termini: recina of gialtra

EL || Ρετσίνα Ευβοίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Evvia || recina evias, SeiZleba axldes mcire geografiuli erTeulis saxeli ekvivalenturi termini: recina of evia

EL || Ρετσίνα Θηβών, ki ga lahko spremlja Viotia Enakovreden izraz: Retsina of Thebes || recina Tivon, SeiZleba axldes viotia ekvivalenturi termini: Tebes recina recina of Tebes

EL || Ρετσίνα Καρύστου, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Karystos || recina karistu, SeiZleba axldes evia ekvivalenturi termini: recina of karistos

EL || Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, ki ga lahko spremlja by Attika Enakovreden izraz: Retsina of Kropia ali Retsina of Koropi || recina kropias 'an' recina kropiu, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: koropis recina an recina of kropia 'an' recina of koropi

EL || Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Markopoulo || recina markopulu, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of markopulo

EL || Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Megara || recina megaron, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of megara

EL || Ρετσίνα Μεσογείων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Mesogia || recina mesogion, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of mezogia

EL || Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi || recina peanias 'an' recina liopesiu, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of pinia 'an' recina of liopezi

EL || Ρετσίνα Παλλήνης, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Pallini (Attika) || recina palinis, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of palini (atika)

EL || Ρετσίνα Πικερμίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Pikermi || recina pikermiu, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of pakermi

EL || Ρετσίνα Σπάτων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Spata || recina spaton, SeiZleba axldes atika ekvivalenturi termini: recina of spata

EL || Ρετσίνα Χαλκίδας, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Halkida || recina xalkidas, SeiZleba axldes evia ekvivalenturi termini: recina of halkida

EL || Συριανός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Syros-Syrianos || sirianos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of siros-sirianos

EL || Τοπικός Οίνος Αβδήρων Enakovreden izraz: Regional wine of Avdira || topikos inos avdiron ekvivalenturi termini: rejional vain of avdira

EL || Τοπικός Οίνος Αγίου Όρους, Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Mount Athos - Regional wine of Holly Mountain || topikos inos agiu orus, agioritikos topikos inos ekvivalenturi termini: rejional vain of maunT aTos-rejional vain of holi maunTin

EL || Τοπικός Οίνος Αγοράς Enakovreden izraz: Regional wine of Agora || topikos inos agoras ekvivalenturi termini: rejional vain of agora

EL || Τοπικός Οίνος Αργολίδας Enakovreden izraz: Regional wine of Argolida || topikos inos argolidas ekvivalenturi termini: argolidas regionuli Rvino an rejional vain of argolida

EL || Τοπικός Οίνος Αρκαδίας Enakovreden izraz: Regional wine of Arkadia || topikos inos arkadias ekvivalenturi termini: rejional vain of arkadia

EL || Τοπικός Οίνος Βελβεντού Enakovreden izraz: Regional wine of Velventos || topikos inos velventu ekvivalenturi termini: rejional vain of velventos

EL || Τοπικός Οίνος Βίλιτσας Enakovreden izraz: Regional wine of Vilitsa || topikos inos vilicas ekvivalenturi termini: rejional vain of vilica

EL || Τοπικός Οίνος Γερανείων Enakovreden izraz: Regional wine of Gerania || topikos inos geranion ekvivalenturi termini: rejional vain of gerania

EL || Τοπικός Οίνος Γρεβενών Enakovreden izraz: Regional wine of Grevena || topikos inos grevenon ekvivalenturi termini: rejional vain of grevena

EL || Τοπικός Οίνος Δράμας Enakovreden izraz: Regional wine of Drama || topikos inos dramas ekvivalenturi termini: rejional vain of drama

EL || Τοπικός Οίνος Δωδεκανήσου Enakovreden izraz: Regional wine of Dodekanese || topikos inos dodekanisu ekvivalenturi termini: rejional vain of dodekaniz

EL || Τοπικός Οίνος Επανομής Enakovreden izraz: Regional wine of Epanomi || topikos inos epanomis ekvivalenturi termini: rejional vain of epanomi

EL || Τοπικός Οίνος Ηλιείας Enakovreden izraz: Regional wine of Ilia || topikos inos heliias ekvivalenturi termini: rejional vain of ilia

EL || Τοπικός Οίνος Ημαθίας Enakovreden izraz: Regional wine of Imathia || topikos inos hmaTia ekvivalenturi termini: rejional vain of imaTia

EL || Τοπικός Οίνος Θαψανών Enakovreden izraz: Regional wine of Thapsana || topikos inos Tafsanon ekvivalenturi termini: rejional vain of Tafsana

EL || Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης Enakovreden izraz: Regional wine of Thessaloniki || topikos inos Tesalonikis ekvivalenturi termini: rejional vain of Tesaloniki

EL || Τοπικός Οίνος Ικαρίας Enakovreden izraz: Regional wine of Ikaria || topikos inos ikarias ekvivalenturi termini: rejional vain of ikaria

EL || Τοπικός Οίνος Ιλίου Enakovreden izraz: Regional wine of Ilion || topikos inos iliu ekvivalenturi termini: rejional vain of ilion

EL || Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων Enakovreden izraz: Regional wine of Ioannina || topikos inos ioaninon ekvivalenturi termini: rejional vain of ioanina

EL || Τοπικός Οίνος Καρδίτσας Enakovreden izraz: Regional wine of Karditsa || topikos inos kardicas ekvivalenturi termini: rejional vain of kardica

EL || Τοπικός Οίνος Καστοριάς Enakovreden izraz: Regional wine of Kastoria || topikos inos kastorias ekvivalenturi termini: rejional vain of kastoria

EL || Τοπικός Οίνος Κέρκυρας Enakovreden izraz: Regional wine of Corfu || topikos inos kerkiras ekvivalenturi termini: rejional vain of korfu

EL || Τοπικός Οίνος Κισάμου Enakovreden izraz: Regional wine of Kissamos || topikos inos kisamu ekvivalenturi termini: rejional vain of kisamos

EL || Τοπικός Οίνος Κλημέντι Enakovreden izraz: Regional wine of Klimenti || topikos inos klimenti ekvivalenturi termini: rejional vain of klimenti

EL || Τοπικός Οίνος Κοζάνης Enakovreden izraz: Regional wine of Kozani || topikos inos kozanis ekvivalenturi termini: rejional vain of kozani

EL || Τοπικός Οίνος Κοιλάδας Αταλάντης Enakovreden izraz: Regional wine of Valley of Atalanti || topikos inos kiladas atalantis ekvivalenturi termini: rejional vain of veli of atalanti

EL || Τοπικός Οίνος Κορωπίου Enakovreden izraz: Regional wine of Koropi || topikos inos koropiu ekvivalenturi termini: rejional vain of koropi

EL || Τοπικός Οίνος Κρανιάς Enakovreden izraz: Regional wine of Krania || topikos inos kranias ekvivalenturi termini: rejional vain of krania

EL || Τοπικός Οίνος Κραννώνος Enakovreden izraz: Regional wine of Krannona || topikos inos kranonos ekvivalenturi termini: rejional vain of kranona

EL || Τοπικός Οίνος Κυκλάδων Enakovreden izraz: Regional wine of Cyclades || topikos inos kikladon ekvivalenturi termini: rejional vain of kiklades

EL || Τοπικός Οίνος Λασιθίου Enakovreden izraz: Regional wine of Lasithi || topikos inos lasiTiu ekvivalenturi termini: rejional vain of lasiTi

EL || Τοπικός Οίνος Λευκάδας Enakovreden izraz: Regional wine of Lefkada || topikos inos levkadas ekvivalenturi termini: rejional vain of levkada

EL || Τοπικός Οίνος Ληλαντίου Πεδίου Enakovreden izraz: Regional wine of Lilantio Pedio || topikos inos lilandiu pediu ekvivalenturi termini: rejional vain of lilantio pedio

EL || Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Mantzavinata || topikos inos manZavitanon ekvivalenturi termini: rejional vain of manZavinata

EL || Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου Enakovreden izraz: Regional wine of Markopoulo || topikos inos markopulu ekvivalenturi termini: rejional vain of markopulo

EL || Τοπικός Οίνος Μαρτίνου Enakovreden izraz: Regional wine of Μartino || topikos inos martinu ekvivalenturi termini: rejional vain of martino

EL || Τοπικός Οίνος Μεταξάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Metaxata || topikos inos metaqsaton ekvivalenturi termini: rejional vain of metaqsata

EL || Τοπικός Οίνος Μετεώρων Enakovreden izraz: Regional wine of Meteora || topikos inos meteoron ekvivalenturi termini: rejional vain of meteora

EL || Τοπικός Οίνος Οπούντια Λοκρίδος Enakovreden izraz: Regional wine of Opountia Lokridos || topikos inos opuntia lokridos ekvivalenturi termini: rejional vain of opuntia lokridos

EL || Τοπικός Οίνος Παγγαίου Enakovreden izraz: Regional wine of Pangeon || topikos inos pangeu ekvivalenturi termini: rejional vain of pangeon

EL || Τοπικός Οίνος Παρνασσού Enakovreden izraz: Regional wine of Parnasos || topikos inos parnasu ekvivalenturi termini: rejional vain of parnasos

EL || Τοπικός Οίνος Πέλλας Enakovreden izraz: Regional wine of Pella || topikos inos pelas ekvivalenturi termini: rejional vain of pela

EL || Τοπικός Οίνος Πιερίας Enakovreden izraz: Regional wine of Pieria || topikos inos pierias ekvivalenturi termini: rejional vain of pieria

EL || Τοπικός Οίνος Πισάτιδος Enakovreden izraz: Regional wine of Pisatis || topikos inos pisatidos ekvivalenturi termini: rejional vain of pizatis

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Egialia || topikos inos plagues ambelu egialias ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz of egialia

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Ambelos || topikos inos plagies ambelu ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz of ambelos

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Vertiskos || topikos inos vertisku ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz of vertikos

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Enos || topikos inos plagies tu enu ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz of enos

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Kitherona || topikos inos plagion kiTerona ekvivalenturi termini: rejional vain of kiTerona

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Knimida || topikos inos plagion knimidos ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz knimida

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Parnitha || topikos inos plagion parniTas ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz parniTa

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Pendeliko || topikos inos plagion pendeliku ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz of pendeliko

EL || Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Petroto || topikos inos plagion petrotu ekvivalenturi termini: rejional vain of sloupz of petroto

EL || Τοπικός Οίνος Πυλίας Enakovreden izraz: Regional wine of Pylia || topikos inos pilias ekvivalenturi termini: rejional vain of pilia

EL || Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδας Enakovreden izraz: Regional wine of Ritsona Avlidas || topikos inos riconas avlidas ekvivalenturi termini: rejional vain of ricona avlidas

EL || Τοπικός Οίνος Σερρών Enakovreden izraz: Regional wine of Serres || topikos inos seron ekvivalenturi termini: rejional vain of seres

EL || Τοπικός Οίνος Σιάτιστας Enakovreden izraz: Regional wine of Siatista || topikos inos siaticas ekvivalenturi termini: rejional vain of siatista

EL || Τοπικός Οίνος Σιθωνίας Enakovreden izraz: Regional wine of Sithonia || topikos inos siTonias ekvivalenturi termini: rejional vain of siTonia

EL || Τοπικός Οίνος Σπάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Spata || topikos inos spaton ekvivalenturi termini: rejional vain of spata

EL || Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας Enakovreden izraz: Regional wine of Sterea Ellada || topikos inos stereas eladas ekvivalenturi termini: rejional vain of elada

EL || Τοπικός Οίνος Τεγέας Enakovreden izraz: Regional wine of Tegea || topikos inos tegeas ekvivalenturi termini: rejional vain of tigi

EL || Τοπικός Οίνος Τριφυλίας Enakovreden izraz: Regional wine of Trifilia || topikos inos trifilias ekvivalenturi termini: rejional vain of trifilia

EL || Τοπικός Οίνος Τυρνάβου Enakovreden izraz: Regional wine of Tyrnavos || topikos inos tirnavu ekvivalenturi termini: rejional vain of tirnavos

EL || Τοπικός Οίνος Φλώρινας Enakovreden izraz: Regional wine of Florina || topikos inos florinas ekvivalenturi termini: rejional vain of florina

EL || Τοπικός Οίνος Χαλικούνας Enakovreden izraz: Regional wine of Halikouna || topikos inos xalikunas ekvivalenturi termini: rejional vain of halikuna

EL || Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής Enakovreden izraz: Regional wine of Halkidiki || topikos inos xalkidis ekvivalenturi termini: rejional vain of halkidiki

ES || Abanilla || abanilia

ES || Aragón - Bajo Aragón || aragon-baxo-aragon

ES || Aragón - Ribera del Gállego-Cinco Villas || aragon- ribera del galiego-sinko vilias

ES || Aragón - Ribera del Jiloca || aragon-ribera del xiloka

ES || Aragón - Valdejalón || aragon-valdexalon

ES || Aragón - Valle del Cinca || aragon-balie del sinka

ES || Bailén || bailen

ES || Barbanza e Iria || barbansa e iria

ES || Betanzos || betansos

ES || Cádiz || kadis

ES || Campo de Cartagena || kampo de kartaxena

ES || Cangas || kangas

ES || Castelló || kastelio

ES || Castilla || kastilia

ES || Castilla y León || kastilia i leon

ES || Contraviesa-Alpujarra || kontraviesa-alpuxara

ES || Córdoba || kordoba

ES || Costa de Cantabria || kosta de kantabria

ES || Desierto de Almería || desierto de almeria

ES || El Terrerazo || el tereraso

ES || Extremadura || ekstremadura

ES || Formentera || formentera

ES || Gálvez || galves

ES || Granada Sur-Oeste || granada sue-oeste

ES || Ibiza || ibisa

ES || Illes Balears || iles balears

ES || Isla de Menorca || isla de menorka

ES || Laujar-Alpujarra || lauxar-alpuxara

ES || Liébana || liebana

ES || Los Palacios || los palsios

ES || Norte de Almería || norte de almeria

ES || Norte de Granada || norte de granada

ES || Pozohondo || posoondo

ES || Ribera del Andarax || ribera del andaraks

ES || Ribera del Queiles || ribera del keiles

ES || Serra de Tramuntana-Costa Nord || sera de tramuntana kosta nord

ES || Sierra de Alcaraz || sierra de alkaras

ES || Sierra Norte de Sevilla || siera norte de sevilia

ES || Sierra Sur de Jaén || siera sur de xaen

ES || Torreperogil || toreperoxil

ES || Valle del Miño-Ourense || balie de minio-ourense

ES || Valles de Sadacia || balies de sadasia

ES || Villaviciosa de Córdoba || viliavisiosa de kordoba

FR || Agenais || aJne

FR || Aigues || eg

FR || Ain || en

FR || Allier || alie

FR || Allobrogie || alobroJi

FR || Alpes de Haute-Provence || alp de ot provans

FR || Alpes-Maritimes || alp maritim

FR || Alpilles || alpii

FR || Ardèche || ardeS

FR || Argens || arJan

FR || Ariège || arieJ

FR || Aude || od

FR || Aveyron || averon

FR || Balmes Dauphinoises || balm dofinuaz

FR || Bénovie || benovi

FR || Bérange || beranJ

FR || Bessan || besan

FR || Bigorre || bigor

FR || Bouches-du-Rhône || buS diu ron

FR || Bourbonnais || burbone

FR || Calvados || kalvados

FR || Cassan || kasan

FR || Cathare || katar

FR || Caux || ko

FR || Cessenon || sesnon

FR || Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet || seven, SeiZleba mosdevdes mon buke

FR || Charentais, ki mu lahko sledi Ile d'Oléron || Sarante SeiZleba mosdevdes il d'oleron

FR || Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré || Sarante, SeiZleba mosdevdes il de re

FR || Charentais, ki mu lahko sledi Saint Sornin || Sarante, SeiZleba mosdevdes sen sornen

FR || Charente || Sarant

FR || Charentes Maritimes || Sarant maritim

FR || Cher || Ser

FR || Cité de Carcassonne || site de karkason

FR || Collines de la Moure || kolin de la mur

FR || Collines Rhodaniennes || kolin rodanien

FR || Comté de Grignan K || konte de grinan

FR || Comté Tolosan || konte tolozan

FR || Comtés Rhodaniens || konte rodanien

FR || Corrèze || korez

FR || Côte Vermeille || kot vermeil

FR || Coteaux Charitois || koto Saritua

FR || Coteaux de Bessilles || koto de besii

FR || Coteaux de Cèze || koto de sez

FR || Coteaux de Coiffy || koto kuafi

FR || Coteaux de Fontcaude || koto de fonkod

FR || Coteaux de Glanes || koto de glan

FR || Coteaux de l'Ardèche || koto de l'ardeS

FR || Coteaux de la Cabrerisse || koto de la sabreris

FR || Coteaux de Laurens || koto de loran

FR || Coteaux de l'Auxois || koto de l'oqsua

FR || Coteaux de Miramont || koto de moramon

FR || Coteaux de Montélimar || koto de montelimar

FR || Coteaux de Murviel || koto de miurviel

FR || Coteaux de Narbonne || koto de narbon

FR || Coteaux de Peyriac || koto de peirak

FR || Coteaux de Tannay || koto de tane

FR || Coteaux des Baronnies || koto de baroni

FR || Coteaux du Cher et de l'Arnon || koto diu Ser e de l'aron

FR || Coteaux du Grésivaudan || koto diu gresivodan

FR || Coteaux du Libron || koto diu libron

FR || Coteaux du Littoral Audois || koto diu litoral odua

FR || Coteaux du Pont du Gard || koto diu pon diu gar

FR || Coteaux du Salagou || koto diu salagu

FR || Coteaux du Verdon || koto diu verdon

FR || Coteaux d'Enserune || koto d'dansrun

FR || Coteaux et Terrasses de Montauban || koto e teras de montoban

FR || Coteaux Flaviens || koto flavian

FR || Côtes Catalanes || kot katalan

FR || Côtes de Ceressou || kot de seresu

FR || Côtes de Gascogne || kot de gaskon

FR || Côtes de Lastours || kot de lastur

FR || Côtes de Meuse || kot de mez

FR || Côtes de Montestruc || kot de monstruk

FR || Côtes de Pérignan || kot de perinian

FR || Côtes de Prouilhe || kot de pruil

FR || Côtes de Thau || kot de to

FR || Côtes de Thongue || kot de tong

FR || Côtes du Brian || kot diu brian

FR || Côtes du Condomois || kot diu kondomua

FR || Côtes du Tarn || kot diu tarn

FR || Côtes du Vidourle || kot diu vidurl

FR || Creuse || krez

FR || Cucugnan || kukunian

FR || Deux-Sèvres || de-sevr

FR || Dordogne || dordon

FR || Doubs || dub

FR || Drôme || drom

FR || Duché d'Uzès || diuSe d'uze

FR || Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte || franS-konte, SeiZleba mosdevdes koto de Samplit

FR || Gard || gard

FR || Gers || Jer

FR || Haute Vallée de l'Orb || ot vale de l'orb

FR || Haute Vallée de l'Aude || ot vale de l'od

FR || Haute-Garonne || ot garon

FR || Haute-Marne || ot marn

FR || Haute-Saône || ot son

FR || Haute-Vienne || ot-vien

FR || Hauterive, ki mu lahko sledi Coteaux du Termenès || otriv, SeiZleba mosdevdes koto diu termene

FR || Hauterive, ki mu lahko sledi Côtes de Lézignan || otriv, SeiZleba mosdevdes kot de lezinian

FR || Hauterive, ki mu lahko sledi Val d'Orbieu || otriv, SeiZleba mosdevdes val d'orbie

FR || Hautes-Alpes || ot-alp

FR || Hautes-Pyrénées || ot pirene

FR || Hauts de Badens || ot de badan

FR || Hérault || ero

FR || Île de Beauté || il de bote

FR || Indre || endr

FR || Indre et Loire || endr et luar

FR || Isère || izer

FR || Landes || lamd

FR || Loir et Cher || luar e Ser

FR || Loire-Atlantique L || luar atlantik

FR || Loiret || luare

FR || Lot || lo

FR || Lot et Garonne || lo e garon

FR || Maine et Loire || men e luar

FR || Maures || mor

FR || Méditerranée || mediterane

FR || Meuse || mez

FR || Mont Baudile || mon-bodil

FR || Mont-Caume || mon-kom

FR || Monts de la Grage || mon de la graJ

FR || Nièvre || nievr

FR || Oc || ok

FR || Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme || perigor, SeiZleba mosdevdes ven de dom

FR || Petite Crau || petit kro

FR || Principauté d'Orange || prensipote d'oranJ

FR || Puy de Dôme || pi de dom

FR || Pyrénées Orientales || pirene oriantal

FR || Pyrénées-Atlantiques || pirene atlantik

FR || Sables du Golfe du Lion || sabl diu golf diu lion

FR || Saint-Guilhem-le-Désert || sen gilem le dezer

FR || Saint-Sardos || sent sardo

FR || Sainte Baume || sent bom

FR || Sainte Marie la Blanche || sent mari la blanS

FR || Saône et Loire || son e luar

FR || Sarthe || sart

FR || Seine et Marne || sen e marn

FR || Tarn || tarn

FR || Tarn et Garonne || tarn e garon

FR || Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse || teruar lande, SeiZleba mosdevdes koto de Salos

FR || Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Côtes de L'Adour || teruar lande, SeiZleba mosdevdes kot de l'adur

FR || Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables de l'Océan || teruar lande, SeiZleba mosdevdes sabl de l'osean

FR || Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables Fauves || teruar lande, SeiZleba mosdevdes fov

FR || Thézac-Perricard || perikar

FR || Torgan || torga

FR || Urfé || urfe

FR || Val de Cesse || val de ses

FR || Val de Dagne || val de dan

FR || Val de Loire || val de luar

FR || Val de Montferrand || val de monferan

FR || Vallée du Paradis || vale diu paradi

FR || Var || var

FR || Vaucluse || vokliuz

FR || Vaunage || vonaJ

FR || Vendée || vande

FR || Vicomté d'Aumelas || vikonte d'omla

FR || Vienne || vien

FR || Vistrenque || vistrank

FR || Yonne || ion

IT || Allerona || alerona

IT || Alta Valle della Greve || alta vale dela greve

IT || Alto Livenza || alto livenca

IT || Alto Mincio || alto minCo

IT || Alto Tirino || alto tirino

IT || Arghillà || argila

IT || Barbagia || barbaja

IT || Basilicata || bazilikata

IT || Benaco bresciano || benako breSano

IT || Beneventano || beneventano

IT || Bergamasca || bergamaska

IT || Bettona || betona

IT || Bianco del Sillaro Enakovreden izraz: Sillaro || bianko del silaro ekvivalenturi termini: silaro

IT || Bianco di Castelfranco Emilia || bianko di kastelfranko emilia

IT || Calabria || kalabria

IT || Camarro || kamaro

IT || Campania || kampania

IT || Cannara || kanara

IT || Civitella d'Agliano || Civitela d'aliano

IT || Colli Aprutini || koli aprutini

IT || Colli Cimini || koli Cimini

IT || Colli del Limbara || koli limbara

IT || Colli del Sangro || koli del sangro

IT || Colli della Toscana centrale || koli dela toskana centrale

IT || Colli di Salerno || koli di salerno

IT || Colli Trevigiani || koli trevijani

IT || Collina del Milanese || kolina del milaneze

IT || Colline di Genovesato || koline di jenovezato

IT || Colline Frentane || koline frentane

IT || Colline Pescaresi || koline peskarezi

IT || Colline Savonesi || koline savonezi

IT || Colline Teatine || koline teatine

IT || Condoleo || kondoleo

IT || Conselvano || konselvano

IT || Costa Viola || kosta viola

IT || Daunia || daunia

IT || Del Vastese Enakovreden izraz: Histonium || del vasteze ekvivalenturi termini: istonium

IT || Delle Venezie || dele venecie

IT || Dugenta || dujenta

IT || Emilia Enakovreden izraz: Dell'Emilia || emilia ekvivalenturi termini: del'emilia

IT || Epomeo || epomeo

IT || Esaro || ezaro

IT || Fontanarossa di Cerda || fontanarosa di Cerda

IT || Forlì || forli

IT || Fortana del Taro || fortana del taro

IT || Frusinate Enakovreden izraz: del Frusinate || fruzinate ekvivalenturi termini: del fruzinate

IT || Golfo dei Poeti La Spezia Enakovreden izraz: Golfo dei Poeti || golfo dei la specia  ekvivalenturi termini: golfo dei poeti

IT || Grottino di Roccanova || grotino di rokanova

IT || Isola dei Nuraghi || izola dei nuragi

IT || Lazio || lacio

IT || Lipuda || lipuda

IT || Locride || lokride

IT || Marca Trevigiana || marka trevijana

IT || Marche || marke

IT || Maremma Toscana || marema toskana

IT || Marmilla || marmila

IT || Mitterberg tra Cauria e Tel Enakovreden izraz: Mitterberg / Mitterberg zwischen Gfrill und Toll || miterberg tra kauria e tel ekvivalenturi termini: miterberg / miterberg cviSen gfril und tol

IT || Modena Enakovreden izraz: Provincia di Modena / di Modena || montekasteli ekvivalenturi termini: provinCa di modena / di modena

IT || Montecastelli || montekasteli

IT || Montenetto di Brescia || monteneto di breSa

IT || Murgia || murja

IT || Narni || narni

IT || Nurra || nura

IT || Ogliastra || oliastra

IT || Osco Enakovreden izraz: Terre degli Osci || osko ekvivalenturi termini: tere deli oSi

IT || Paestum || paestum

IT || Palizzi || palici

IT || Parteolla || parteola

IT || Pellaro || pelaro

IT || Planargia || planarja

IT || Pompeiano || pompeiano

IT || Provincia di Mantova || provinCa di mantova

IT || Provincia di Nuoro || provinCa di nuoro

IT || Provincia di Pavia || provinCa di pavia

IT || Provincia di Verona Enakovreden izraz: Veronese || provinCa di verona ekvivalenturi termini: veroneze

IT || Puglia || pulia

IT || Quistello || kvistelo

IT || Ravenna || ravena

IT || Roccamonfina || rokamonfina

IT || Romangia || romanja

IT || Ronchi di Brescia || ronki di breSa

IT || Ronchi Varesini || ronki varezini

IT || Rotae || rotae

IT || Rubicone || rubikone

IT || Sabbioneta || sabioneta

IT || Salemi || salemi

IT || Salento || salento

IT || Salina || salina

IT || Scilla || Sila

IT || Sebino || sebino

IT || Sibiola || sibiola

IT || Sicilia || siCilia

IT || Spello || spelo

IT || Tarantino || tarantino

IT || Terrazze Retiche di Sondrio || terrace retike di sondrio

IT || Terre Aquilane Enakovreden izraz: Terre dell'Aquila || tere akvilane ekvivalenturi termini : tere del'akvila

IT || Terre del Volturno || tere del volturno

IT || Terre di Chieti || tere di kieti

IT || Terre di Veleja || tere di veleia

IT || Terre Lariane || tere lariane

IT || Tharros || taros

IT || Toscano Enakovreden izraz: Toscana || toskano ekvivalenturi termini: toskana

IT || Trexenta || treqsenta

IT || Umbria || umbria

IT || Val di Magra || val di magra

IT || Val di Neto || val di neto

IT || Val Tidone || val tidone

IT || Valcamonica || valkamonika

IT || Valdamato || valdamato

IT || Vallagarina || valagarina

IT || Valle Belice || vale beliCe

IT || Valle d'Itria || vale d'itria

IT || Valle del Crati || vale del krati

IT || Valle del Tirso || vale del tirso

IT || Valle Peligna || vale pelinia

IT || Valli di Porto Pino || vali di porto pino

IT || Veneto || veneto

IT || Veneto Orientale || veneto orientale

IT || Venezia Giulia || venecia julia

IT || Vigneti delle Dolomiti Enakovreden izraz: Weinberg Dolomiten || vineti dele dolomiten ekvivalenturi termini: vainberg dolomiten

CY || Λάρνακα Enakovreden izraz: Larnaka || larnaka ekvivalenturi termini: larnaka

CY || Λεμεσός Enakovreden izraz: Lemesos || lemesos ekvivalenturi termini: lemesos

CY || Λευκωσία Enakovreden izraz: Lefkosia || levkosia ekvivalenturi termini: levkosia

CY || Πάφος Enakovreden izraz: Pafos || pafos ekvivalenturi termini: pafos

HU || Alföldi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || alfoldi, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

HU || Balatonmelléki, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote || balatonmelleki, SeiZleba mosdevdes mcire geografiuli erTeulis saxeli

HU || Dél-alföldi || del-alfoldi

HU || Dél-dunántúli || del-dunantuli

HU || Duna melléki || duna melleki

HU || Duna-Tisza közi || duna-tisa kozi

HU || Dunántúli || dunantuli

HU || Észak-Dunántúli || esak-dunantuli

HU || Felső-Magyarországi || felSo-madiarorsagi

HU || Nyugat-Dunántúli || niugat-dunantuli

HU || Tisza melléki || tisa melleki

HU || Tisza völgyi || tisa voldi

HU || Zempléni || zempleni

MT || Maltese Islands || maltiz ailendz

AT || Bergland || bergland

AT || Steierland || Steirland

AT || Weinland || vainland

AT || Wien || vin

PT || Lisboa, ki mu lahko sledi Alta Estremadura || lisbua, SeiZleba mosdevdes alta estremadura

PT || Lisboa, ki mu lahko sledi Estremadura || lisbua, SeiZleba mosdevdes estremadura

PT || Tejo || teJu

PT || Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta || vino espumante beiras, SeiZleba mosdevdes beira alta

PT || Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral || vino espumante beiras, SeiZleba mosdevdes beira litoral

PT || Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó || vino espumante beiras, SeiZleba mosdevdes teras de siko

PT || Vinho Licoroso Algarve || vino likorozo algarve

PT || Vinho Regional Açores || vino reJional asoriS

PT || Vinho Regional Alentejano || vino reJional alenteJanu

PT || Vinho Regional Algarve || vino reJional algarve

PT || Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta || vino reJional beiras, SeiZleba mosdevdes beira alta

PT || Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral || vino reJional reiras, SeiZleba mosdevdes beira litoral

PT || Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó || vino reJional beiras, SeiZleba mosdevdes teras de siko

PT || Vinho Regional Duriense || vino reJional duriense

PT || Vinho Regional Minho || vino reJional minu

PT || Vinho Regional Terras do Sado || vino reJional teras du sadu

PT || Vinho Regional Terras Madeirenses || vino reJional teras madeiransiS

PT || Vinho Regional Transmontano || vino reJional transmontanu

RO || Colinele Dobrogei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || kolinele dobrojei, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Dealurile Crişanei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja || dealurile kriSanei, SeiZleba mosdevdes subregionis saxeli

RO || Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Covurluiului || dealurile moldovei garemoebis Sesabamisad dealurile kovurluiului

RO || Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hârlăului || dealurile moldovei, garemoebis Sesabamisad dealurile harleului

RO || Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Huşilor || dealurile moldovei, garemoebis Sesabamisad dealurile huSilor

RO || Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Iaşilor || dealurile moldovei, garemoebis Sesabamisad dealurile iaSilor

RO || Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Tutovei || dealurile moldovei, garemoebis Sesabamisad dealurile tutovei

RO || Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Terasele Siretului || dealurile moldovei, garemoebis Sesabamisad siretului

RO || Dealurile Moldovei || dealurile moldovei

RO || Dealurile Munteniei || dealurile munteniei

RO || Dealurile Olteniei || dealurile olteniei

RO || Dealurile Sătmarului || dealurile setmarului

RO || Dealurile Transilvaniei || dealurile transilvaniei

RO || Dealurile Vrancei || dealurile vranCei

RO || Dealurile Zarandului || dealurile zarandului

RO || Terasele Dunării || terasele duneri

RO || Viile Caraşului || vile karaSului

RO || Viile Timişului || vile timiSului

SI || Podravje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki || podravJe, SeiZleba mosdevdes Sesityveba "mlado vino", saxelebi SeiZleba gamoyenebul iqnas zedsarTavis formiTac

SI || Posavje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki || posavJe, SeiZleba mosdevdes Sesityveba "mlado vino", saxelebi SeiZleba gamoyenebul iqnas zedsarTavis formiTac

SI || Primorska, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki || primorska, SeiZleba mosdevdes Sesityveba "mlado vino", saxelebi SeiZleba gamoyenebul iqnas zedsarTavis formiTac

SK || Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ || JuJnoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba axldes termini "oblastne vino"

SK || Malokarpatská vinohradnícka oblasť may be accompanied by the term "oblastné vino" || malokarpatska vinohradnicka oblast', SeiZleba axldes termini "oblastne vino"

SK || Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ || nitrianska vinohradnicka oblast', SeiZleba axldes termini "oblastne vino"

SK || Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ || stredoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba axldes termini "oblastne vino

SK || Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné vino“ || vixodoslovenska vinohradnicka oblast', SeiZleba axldes termini "oblastne vino"

UK || England, ki ga lahko nadomesti Berkshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos berkSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Buckinghamshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos bukingemSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Cheshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos CeSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Cornwall || inglend, SeiZleba Caenacvlos kornvol

UK || England, ki ga lahko nadomesti Derbyshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos derbiSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Devon || inglend, SeiZleba Caenacvlos devon

UK || England, ki ga lahko nadomesti Dorset || inglend, SeiZleba Caenacvlos dorset

UK || England, ki ga lahko nadomesti East Anglia || inglend, SeiZleba Caenacvlos ist anglia

UK || England, ki ga lahko nadomesti Gloucestershire || inglend, SeiZleba Caenacvlos glusterSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Hampshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos hempSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Herefordshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos herfordSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Isle of Wight || inglend, SeiZleba Caenacvlos ail of uait

UK || England, ki ga lahko nadomesti Isles of Scilly || inglend, SeiZleba Caenacvlos ailz of sili

UK || England, ki ga lahko nadomesti Kent || inglend, SeiZleba Caenacvlos kent

UK || England, ki ga lahko nadomesti Lancashire || inglend, SeiZleba Caenacvlos lankaSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Leicestershire || inglend, SeiZleba Caenacvlos lesterSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Lincolnshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos linkolnSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Northamptonshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos norThamptonSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Nottinghamshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos notingemSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Oxfordshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos oqsfordSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Rutland || inglend, SeiZleba Caenacvlos ruTlend

UK || England, ki ga lahko nadomesti Shropshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos SropSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Somerset || inglend, SeiZleba Caenacvlos somerset

UK || England, ki ga lahko nadomesti Staffordshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos stafordSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Surrey || inglend, SeiZleba Caenacvlos sarei

UK || England, ki ga lahko nadomesti Sussex || inglend, SeiZleba Caenacvlos saseqs

UK || England, ki ga lahko nadomesti Warwickshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos uorvikSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti West Midlands || inglend, SeiZleba Caenacvlos vest midlendz

UK || England, ki ga lahko nadomesti Wiltshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos uiltSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Worcestershire || inglend, SeiZleba Caenacvlos uorsterSiri

UK || England, ki ga lahko nadomesti Yorkshire || inglend, SeiZleba Caenacvlos iorkSiri

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiff || uels, SeiZleba Caenacvlos, kardif

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiganshire || uels, SeiZleba Caenacvlos kardiganSiri

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Carmarthenshire || uels, SeiZleba Caenacvlos karmarTenSiri

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Denbighshire ||  uels, SeiZleba Caenacvlos denbigSiri

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Gwynedd || uels, SeiZleba Caenacvlos gvined

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Monmouthshire || uels, SeiZleba Caenacvlos monmuTSiri

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Newport || uels, SeiZleba Caenacvlos niuport

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Pembrokeshire || uels, SeiZleba Caenacvlos pembrokSiri

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Rhondda Cynon Taf || uels, SeiZleba Caenacvlos ronda sinon taf

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Swansea || uels, SeiZleba Caenacvlos suansi

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti The Vale of Glamorgan || uels, SeiZleba Caenacvlos ze veil of glamorgan

UK || Wales, ki ga lahko nadomesti Wrexham || uels, SeiZleba Caenacvlos vreqshem

Vina Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji

Ime, ki se zaščiti || Prečrkovan zapis v latinici

axaSeni || Akhasheni

atenuri || Atenuri

gurjaani || Gurjaani

kaxeTi (kaxuri) || Kakheti (Kakhuri)

kardenaxi || Kardenakhi

xvanWkara || Khvanchkara

kotexi || Kotekhi

qinZmarauli || Kindzmarauli

yvareli || Kvareli

manavi || Manavi

mukuzani || Mukuzani

nafareuli || Napareuli

sviri || Sviri

Teliani || Teliani

tibaani || Tibaani

winandali || Tsinandali

tviSi || Tvishi

vazisubani || Vazisubani

DEL B

Žgane pijače Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji

Država članica Evropske unije || Ime, ki se zaščiti || Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi || Vrsta proizvoda

FR || Rhum de la Martinique || rom de la martinik || Rum

FR || Rhum de la Guadeloupe || rom de la gvadelup || Rum

FR || Rhum de la reunion || rom de la reunion || Rum

FR || Rhum de la Guyane || rom de la guian || Rum

FR || Rhum de sucrerie de la Baie du Galion || rom de sიukreri de la be dიu galion || Rum

FR || Rhum des Antilles françaises || rom dez antii francez || Rum

FR || Rhum des départements français d'outre-mer || rom de departeman france d'utr-mer || Rum

ES || Ron de Málaga || ron de malaga || Rum

ES || Ron de Granada || ron de granada || Rum

PT || Rum da Madeira || rom de madeira || Rum

UK Združeno Kraljestvo (Škotska) || Scotch Whisky || sqoC viski || Whisky /Whiskey

IE || Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach Irish Whisky[1] || airiS viskii /viske biTe airinah /airiS viski || Whisky /Whiskey

ES || Whisky español || viski espaniol || Whisky /Whiskey

FR || Whisky breton / Whisky de Bretagne || viski de bრetan || Whisky /Whiskey

FR || Whisky alsacien / Whisky d'Alsace || viski d'alzas || Whisky /Whiskey

LU || Eau‑de‑vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de segl de mark nasional luqsamburJuaz || Žitno žganje

DE AT BE Nemčija, Avstrija, Belgija (nemško govoreča skupnost) || Korn / Kornbrand || korn/kornbrand || Žitno žganje

DE || Münsterländer Korn / Kornbrand || miunsterlender korn/kornbrand || Žitno žganje

DE || Sendenhorster Korn / Kornbrand || zendenhoster korn/kornrand || Žitno žganje

DE || Bergischer Korn / Kornbrand || bergiSer korn/ kornbrand || Žitno žganje

DE || Emsländer Korn / Kornbrand || emslender korn/kornbrand || Žitno žganje

DE || Haselünner Korn / Kornbrand || hazeliuner korn/konbrand || Žitno žganje

DE || Hasetaler Korn / Kornbrand || hazetaler korn /konbrand || Žitno žganje

LT || Samanė || samane || Žitno žganje

FR || Eau‑de‑vie de Cognac || o-de-vi de koniak || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie des Charentes || o-de-vi de Sarant || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de Jura || o-de-vi de Jiura || Vinsko žganje

FR || Cognac Izraz „Cognac“ se lahko dopolni z naslednjimi izrazi: Fine Grande Fine Champagne Grande Champagne Petite Fine Champagne Petite Champagne Fine Champagne Borderies Fins Bois Bons Bois || koniak saxeli "koniaki" Se­iZ­le­­ba gavrcobil iq­nas Semdegi terminebiT: fin grand fin Sampan grand Sampan petit fin Sampan petit Sampan fin Sampan borderi fen bua bon bua || Vinsko žganje

FR || Fine Bordeaux || fin bordo || Vinsko žganje

FR || Fine de Bourgogne || fin de burgon || Vinsko žganje

FR || Armagnac || armaniak || Vinsko žganje

FR || Bas‑Armagnac || ba-armaniak || Vinsko žganje

FR || Haut‑Armagnac || o-armaniak || Vinsko žganje

FR || Armagnac-Ténarèze || armaniak-tenarez || Vinsko žganje

FR || Blanche Armagnac || blanS armaniak || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin de la Marne || o-de-vi de ven de la marn || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire d'Aquitaine || o-de-vi de ven oრiJiner d'akiten || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin de Bourgogne || o-de-vi de ven de burgon || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire du Centre‑Est || o-de-vi de ven oriJiner diu santr-est || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire de Franche‑Comté || o-de-vi de ven oriJiner de franS-konte || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire du Bugey || o-de-vi de ven oriJiner diu bიuJei || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin de Savoie || o-de-vi de ven de savua || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire des Coteaux de la Loire || o-de-vi de ven oriJiner de koto de la luar || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin des Côtes‑du‑Rhône || o-de-vi de ven de kot-diu-ron || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire de Provence || o-de-vi de ven oriJineრ de provans || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de Faugères / Faugères || o-de-vi de foJer/foJer || Vinsko žganje

FR || Eau‑de‑vie de vin originaire du Languedoc || o-de-vi de ven oriJiner diu langedok || Vinsko žganje

PT || Aguardente de Vinho Douro || agiardente de vino duro || Vinsko žganje

PT || Aguardente de Vinho Ribatejo || agiardente de vino ribateJu || Vinsko žganje

PT || Aguardente de Vinho Alentejo || agiardente de vino alenteJu || Vinsko žganje

PT || Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes || agiardente de vino da reJiano doS vinos verdeS || Vinsko žganje

PT || Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho || agiardente de vino da reJiano doS vinos verdeS de alvarino || Vinsko žganje

PT || Aguardente de Vinho Lourinhã || agiardente de vino lurinan || Vinsko žganje

BG || Сунгурларска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сунгурларе / sungurlarska grozdova rakia / grozdova rakia ot sungurlare / sungurlarska grozdova rakia / Grozdova rakya from Sungurlare || sungurlarska grozdova rakia / grozdova rakia ot sungurlare / sungurlarska grozdova rakia / grozdova rakia sungurlaridan || Vinsko žganje

BG || Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) /Slivenska perla (Slivenska grozdova rakya / Grozdova rakya from Sliven) || slivenska perla (sli­ven­ska grozdova rakia / grozdova rakia ot sliven) / slivenska perla (slivenska gro­z­dova rakia / gro­zdo­va rakia slivenidan) || Vinsko žganje

BG || Стралджанска Мускатова ракия / Мускатова ракия от Стралджа / Straldjanska Muscatova rakya / Muscatova rakya from Straldja || straljanska muskatova rakia / muskatova rakia ot stralja/ stra­l­ja­­­nska muskatova rakia / muska­tova rakia straljadan || Vinsko žganje

BG || Поморийска гроздова ракия / Гроздова ракия от Поморие / Pomoriyska grozdova rakya / Grozdova rakya from Pomorie || pomoriiska grozdova rakia / grozdova rakia ot pomorie/ pomo­ri­is­ka grozdova rakia/ gro­z­dova rakia pomoriedan || Vinsko žganje

BG || Русенска бисерна гроздова ракия / Бисерна гроздова ракия от Русе / Russenska biserna grozdova rakya / Biserna grozdova rakya from Russe || rusenska biserna grozdova rakia/ bi­se­rna grozdova rakia ot ruse / rusenska bise­rna grozdova rakia / biserna groz­dova rakia ruseTidan || Vinsko žganje

BG || Бургаска Мускатова ракия / Мускатова ракия от Бургас / Bourgaska Muscatova rakya / Muscatova rakya from Bourgas || burgaska muskatova rakia / muskatova rakia ot burgas / burgaska muskatova rakia/mus­ka­tova rakia burgasidan || Vinsko žganje

BG || Добруджанска мускатова ракия / Мускатова ракия от Добруджа / Dobrudjanska muscatova rakya / muscatova rakya from Dobrudja || dobrujanska muskatova rakia / mus­katova rakia ot dobruja/ dob­ru­janska mu­skatova rakia /mus­ka­tova rakia dobrujadan || Vinsko žganje

BG || Сухиндолска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сухиндол / Suhindolska grozdova rakya / Grozdova rakya from Suhindol || suxindolska groz­dova rakia / groz­dova rakia ot suxin­dol/ suhin­dol­­ska grozdova rakia/gro­z­dova rakia suhindolidan || Vinsko žganje

BG || Карловска гроздова ракия / Гроздова Ракия от Карлово / Karlovska grozdova rakya / Grozdova Rakya from Karlovo || karlovska grozdova rakia / grozdova rakia ot karlovo / karlo­vska grozdova rakia / grozdova rakia karlovodan || Vinsko žganje

RO || Vinars Târnave || vinars ternave || Vinsko žganje

RO || Vinars Vaslui || vinars vaslui || Vinsko žganje

RO || Vinars Murfatlar || vinars murfatlar || Vinsko žganje

RO || Vinars Vrancea || vinars vranCa || Vinsko žganje

RO || Vinars Segarcea || vinars segarCa || Vinsko žganje

ES || Brandy de Jerez || brandi de xeres || Brandy– Weinbrand

ES || Brandy del Penedés || brandi del pendes || Brandy– Weinbrand

IT || Brandy italiano || brandi italiano || Brandy– Weinbrand

EL || Brandy Αττικής / Brandy of Attica || brandi atikis / atikis brendi || Brandy– Weinbrand

EL || Brandy Πελοποννήσου / Brandy of the Peloponnese || brandi peloponisu / peloponesis brendi || Brandy– Weinbrand

EL || Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy of central Greece || brandi kendrikis eladas / centraluri saberZneTis brendi || Brandy– Weinbrand

DE || Deutscher Weinbrand || doiCer vainbrand || Brandy– Weinbrand

AT || Wachauer Weinbrand || vaxauer vainbrand || Brandy– Weinbrand

AT || Weinbrand Dürnstein || vainbrand diurnStain || Brandy– Weinbrand

DE || Pfälzer Weinbrand || pfelcer vainbrand || Brandy– Weinbrand

SK || Karpatské brandy špeciál || karpatske brandi Special || Brandy– Weinbrand

FR || Brandy français / Brandy de France || brandi franse/ brandi de franse || Brandy– Weinbrand

FR || Marc de Champagne / Eau-de-vie de marc de Champagne || mark de Sampan/ o-de-vi de mark de Sampan || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc d'Aquitaine / Eau‑de‑vie de marc originaire d'Aquitaine || mark d'akiten/ o-de-vi de mark oriJiner d'akiten || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc de Bourgogne / Eau‑de‑vie de marc de Bourgogne || mark de burgon/ o-de-vi de mark de burgon || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc du Centre-Est / Eau‑de‑vie de marc originaire du Centre‑Est || mark diu santr-est/ o-de-vi de mark oriJiner diu santr-est || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc de Franche-Comté /Eau‑de‑vie de marc originaire de Franche‑Comté || mark de franS-konte-o-de-vi mark de franS-konte || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc du Bugey / Eau‑de‑vie de marc originaire de Bugey || mark de biuJei/ o-de-vi de mark oriJiner de biuJei || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc de Savoie / Eau‑de‑vie de marc originaire de Savoie || mark de savua/ o-de-vi de mark oriJiner de savua || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc des Côteaux de la Loire / Eau‑de‑vie de marc originaire des Coteaux de la Loire || maრk de koto de la luar/o-de-vi de mark oriJiner de koto da la luar || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc des Côtes-du-Rhône / Eau‑de‑vie de marc des Côtes du Rhône || mark de kot-diu-ron/ o-de-vi de mark de kot diu ron || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc de Provence / Eau‑de‑vie de marc originaire de Provence || mark de provans/ o-de-vi de mark oriJiner de provans || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc du Languedoc / Eau‑de‑vie de marc originaire du Languedoc || (mark diu langedok/o-de-vi de mark oriJi­ner diu langedok || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc d'Alsace Gewürztraminer || mark d'alzas geviurctraminer || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc de Lorraine || mark de loren || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc d'Auvergne || mark d'overn || Žganje iz grozdnih tropin

FR || Marc du Jura || mark diu Ji ura || Žganje iz grozdnih tropin

PT || Aguardente Bagaceira Bairrada || agiardente bagaseira bairada || Žganje iz grozdnih tropin

PT || Aguardente Bagaceira Alentejo || agiardente bagaseira alenteJu || Žganje iz grozdnih tropin

PT || Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes || agiardente bagaseira da reJiano doS vinos verdeS || Žganje iz grozdnih tropin

PT || Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho || agiardente bagaseira da raJiano doS vonos verdeS de alvarino || Žganje iz grozdnih tropin

ES || Orujo de Galicia || oruxo de galisia || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa || grapa || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa di Barolo || grapa di barolo || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa piemontese / Grappa del Piemonte || grapa piemonteze/ grapa del piemonte || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa lombarda / Grappa di Lombardia || grapa lombarda/ grapa di lombardia || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa trentina / Grappa del Trentino || grapa trentina/ grapa del trantino || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa friulana / Grappa del Friuli || grapa friulana/ grapa el friuli || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa veneta / Grappa del Veneto || grapa veneta/grapa del veneto || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Südtiroler Grappa / Grappa dell'Alto Adige || ziudtiroler grapa/ grapa del'alto adije || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa Siciliana / Grappa di Sicilia || grapa siCiliana/grapa di siCilia || Žganje iz grozdnih tropin

IT || Grappa di Marsala || grapa di marsala || Žganje iz grozdnih tropin

EL || Τσικουδιά / Tsikoudia || cikudia / cikudia || Žganje iz grozdnih tropin

EL || Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia of Crete || cikudia kritis / kretis cikudia || Žganje iz grozdnih tropin

EL || Τσίπουρο / Tsipouro || cipuro / cipuro || Žganje iz grozdnih tropin

EL || Τσίπουρο Μακεδονίας/ Tsipouro of Macedonia || cipuro makedonias / makedonias cipuro || Žganje iz grozdnih tropin

EL || Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro of Thessaly || cipuro Tesalias / Tesalias cipuro || Žganje iz grozdnih tropin

EL || Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro of Tyrnavos || cipuro tirnavu / tirnavos cipuro || Žganje iz grozdnih tropin

LU || Eau‑de‑vie de marc de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de mark nasio­nal luqsamburJuaz || Žganje iz grozdnih tropin

CY || Ζιβανία / Τζιβανία /Ζιβάνα / Zivania || zibania / Zibania / zibana / zinania || Žganje iz grozdnih tropin

HU || Törkölypálinka || terkeipalinka || Žganje iz grozdnih tropin

DE || Schwarzwälder Kirschwasser || Svarcvelder kirsvaSer || Žganje iz sadja

DE || Schwarzwälder Mirabellenwasser || Svarcvelder mirabelenvaser || Žganje iz sadja

DE || Schwarzwälder Williamsbirne || Svarcvelder uiliamsbirne || Žganje iz sadja

DE || Schwarzwälder Zwetschgenwasser || Svarcvelder cveCgenvaser || Žganje iz sadja

DE || Fränkisches Zwetschgenwasser || frenkiSes cveCgenvaser || Žganje iz sadja

DE || Fränkisches Kirschwasser || frenkiSes kirSvaser || Žganje iz sadja

DE || Fränkischer Obstler || frenkiSer obstler || Žganje iz sadja

FR || Mirabelle de Lorraine || mirabel de loren || Žganje iz sadja

FR || Kirsch d'Alsace || kirS d'alzaს || Žganje iz sadja

FR || Quetsch d'Alsace || ketC d'alzas || Žganje iz sadja

FR || Framboise d'Alsace || frambuaz d'alzas || Žganje iz sadja

FR || Mirabelle d'Alsace || mirabel d'alzas || Žganje iz sadja

FR || Kirsch de Fougerolles || kirS de fuJerol || Žganje iz sadja

FR || Williams d'Orléans || uiliams d'orlean || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Williams / Williams dell'Alto Adige || ziudtiroler uiliams/ uiliams del'alto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Aprikot / Aprikot dell'Alto Adige || ziudtiroler aprikot/ aprikot / delalto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Marille / Marille dell'Alto Adige || ziudtiroler marile/ marile del'alto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Kirsch / Kirsch dell'Alto Adige || ziudtiroler kirS/ kirS del/alto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell'Alto Adige || ziudtiroler cveCgeler/cveCgeler del'alto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Obstler / Obstler dell'Alto Adige || ziudtiroler obstler/obstler del'alto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell'Alto Adige || ziudtiroler graven­Stainer/gravenStainer del'alto adije || Žganje iz sadja

IT || Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell'Alto Adige || ziudtiroler golden dili­Sez/ golden di­li­­Sez del'alto adije || Žganje iz sadja

IT || Williams friulano / Williams del Friuli || uiliams fri­u­lano/ uiliams del friuli || Žganje iz sadja

IT || Sliwovitz del Veneto || slikovicdel veneto || Žganje iz sadja

IT || Sliwovitz del Friuli‑Venezia Giulia || slikovic del fri­uli-venecia julia || Žganje iz sadja

IT || Sliwovitz del Trentino‑Alto Adige || slikovic del trentino-alto adije || Žganje iz sadja

IT || Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino || distilato di mele tren­­tino/ distilato di mele del trentino || Žganje iz sadja

IT || Williams trentino / Williams del Trentino || uiliams trentino/ uiliams del trentino || Žganje iz sadja

IT || Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino || slikovic trentino/ sli­kovic del trentino || Žganje iz sadja

IT || Aprikot trentino / Aprikot del Trentino || aprikot trentino/ aprikot del trentino || Žganje iz sadja

PT || Medronho do Algarve || medronu du algarve || Žganje iz sadja

PT || Medronho do Buçaco || medronu du busako || Žganje iz sadja

IT || Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano || kirS friulano/ kirSvaser friulano || Žganje iz sadja

IT || Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino || kirS trentino/ kirSvaser trentino || Žganje iz sadja

IT || Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto || kirS veneto/kirSvaser veneto || Žganje iz sadja

PT || Aguardente de pêra da Lousã || agiardente de pera da louzan || Žganje iz sadja

LU || Eau‑de‑vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de pom de mark nasional luqsemburJuaz || Žganje iz sadja

LU || Eau‑de‑vie de poires de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de puar de mark nasional luqsemburJuaz || Žganje iz sadja

LU || Eau‑de‑vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de kirS de mark nasional luqsemburJuaz || Žganje iz sadja

LU || Eau‑de‑vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de ketC de mark nasional luqsemburJuaz || Žganje iz sadja

LU || Eau‑de‑vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de mirabel de mark nasional luqsemburJuaz || Žganje iz sadja

LU || Eau‑de‑vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise || o-de-vi de priunel de mark nasional luqsemburJuaz || Žganje iz sadja

AT || Wachauer Marillenbrand || vaxauer marilenbrand || Žganje iz sadja

HU || Szatmári szilvapálinka || satmari silvapalinka || Žganje iz sadja

HU || Kecskeméti barackpálinka || keCkemeti barakpalinka || Žganje iz sadja

HU || Békési szilvapálinka || bekeSi silvapalinka || Žganje iz sadja

HU || Szabolcsi almapálinka || sabolCi almapalinka || Žganje iz sadja

HU || Gönci barackpálinka || gensi barakpalinka || Žganje iz sadja

HU AT (za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj) || Pálinka || palinka || Žganje iz sadja

SK || Bošácka Slivovica || boSaka slivovika || Žganje iz sadja

SI || Brinjevec || brinJevek || Žganje iz sadja

SI || Dolenjski sadjevec || dolenJski sadJevek || Žganje iz sadja

BG || Троянска сливова ракия / Сливова ракия от Троян / Troyanska slivova rakya / Slivova rakya from Troyan || troianska slivova rakia / slivova rakia ot troian/ troianska slivova rakia/ slivova rakia troianidan || Žganje iz sadja

BG || Силистренска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Силистра / Silistrenska kaysieva rakya / Kaysieva rakya from Silistra || silistrenska kaisieva rakia/ kaisieva rakia ot silistra/ silis­tren­ska kaisieva rakia/ kaisieva rakia silistradan || Žganje iz sadja

BG || Тервелска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Тервел / Tervelska kaysieva rakya / Kaysieva rakya from Tervel || tervelska kaisieva rakia / kaisieva rakia ot tervel/ terve­lska kaisieva rakia/ ka­isieva rakia tervelidan || Žganje iz sadja

BG || Ловешка сливова ракия / Сливова ракия от Ловеч / Loveshka slivova rakya / Slivova rakya from Lovech || loveSka slivova rakia/ slivova rakia ot loveC / loveSka sli­vova rakia /slivova rakia loveCidan || Žganje iz sadja

RO || Pălincă || pelike || Žganje iz sadja

RO || Ţuică Zetea de Medieşu Aurit || tuike zetea de medieSu aurit || Žganje iz sadja

RO || Ţuică de Valea Milcovului || tuikeEde valea milkovului || Žganje iz sadja

RO || Ţuică de Buzău || tuike de buzeu || Žganje iz sadja

RO || Ţuică de Argeş || tuike de argeS || Žganje iz sadja

RO || Ţuică de Zalău || tuike de zaleu || Žganje iz sadja

RO || Ţuică Ardelenească de Bistriţa || tuike ardeleneaske de bistrica || Žganje iz sadja

RO || Horincă de Maramureş || horinke de maramureS || Žganje iz sadja

RO || Horincă de Cămârzana || horinke de kemerzana || Žganje iz sadja

RO || Horincă de Seini || horinke de seini || Žganje iz sadja

RO || Horincă de Chioar || horinke de kioar || Žganje iz sadja

RO || Horincă de Lăpuş || horinke de lepuS || Žganje iz sadja

RO || Turţ de Oaş || turc de oaS || Žganje iz sadja

RO || Turţ de Maramureş || turc de maramureS || Žganje iz sadja

FR || Calvados || kalvados || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Calvados Pays d'Auge || kalvados pei d'oJ || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Calvados Domfrontais || kalvados domfრonte || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Eau‑de‑vie de cidre de Bretagne || o-de-vi de sidr de bretan || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Eau‑de‑vie de poiré de Bretagne || o-de-vi de puare de bretan || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Eau‑de‑vie de cidre de Normandie || o-d-vi de sidr de normanდi || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Eau‑de‑vie de poiré de Normandie || o-de-vi de puaრe de noრmanდi || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Eau‑de‑vie de cidre du Maine || o-de-vi de სidრ დიu men || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

ES || Aguardiente de sidra de Asturias || agvardente de sidra de asturias || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

FR || Eau‑de‑vie de poiré du Maine || o-de-vi de puaრe დიu men || Žganje iz jabolčnika in hruškovca

SE || Svensk Vodka / Swedish Vodka || svenS vodka / svediS vodka an Sveduri vodka || Vodka

FI || Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland || suomaleainen vodka / finsk vodka / vodka of finlend an finuri vodka || Vodka

PL || Polska Wódka / Polish Vodka || polska vodka / polonuri vodka an foliS vodka || Vodka

SK || Laugarício vodka || laugaricio vodka || Vodka

LT || Originali lietuviška degtinė / Original Lithuanian vodka || orijinali lietu­viSka degtine /ori­ji­nal liTuanian vodka || Vodka

PL || Herbal vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass / Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej || mcenareuli arayi CrdiloeT podlezies dblobidan, aromati­zebuli bizonis balaxis eqstraqtiT / ziolova z nizini polnocnopolaskieJ || Vodka

LV || Latvijas Dzidrais || latviJas sidres || Vodka

LV || Rīgas Degvīns || rigas degvins || Vodka

EE || Estonian vodka || estonian vodka || Vodka

DE || Schwarzwälder Himbeergeist || Svarcvelder himbergaist || Geist

DE || Bayerischer Gebirgsenzian || baieriSer gebirgsencian || Encijan

IT || Südtiroler Enzian / Genziana ell'Alto Adige || ziudtirole oler encian/jenciana del'lto adije || Encijan

IT || Genziana trentina / Genziana del Trentino || jenciana trentina/jenciana del trentino || Encijan

BE NL FR DE Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) || Genièvre / Jenever / Genever || Jenievr/Jeneve/Jeneve || Žgane pijače z aromo brinja

BE NL FR Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) || Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever || Jenievr de gren, graanJeneve/graanJeneve || Žgane pijače z aromo brinja

BE NL Belgija, Nizozemska || Jonge jenever, jonge genever || Jonje Jeneve, Jonje jeneve || Žgane pijače z aromo brinja

BE NL Belgija, Nizozemska || Oude jenever, oude genever || ude Jeneve, ude jeneve || Žgane pijače z aromo brinja

BE Belgija (Hasselt, Zonhoven,Diepenbeek) || Hasseltse jenever / Hasselt || haseltse Jeneve / haselt || Žgane pijače z aromo brinja

BE Belgija (Balegem) || Balegemse jenever || balejemse Jeneve || Žgane pijače z aromo brinja

BE Belgija (Oost-Vlaanderen) || O´ de Flander-Oost-Vlaamse Graanjenever || o'de flander-ost-vlamse granJeneve || Žgane pijače z aromo brinja

BE Belgija (Région wallonne) || Peket-Pékêt / Peket-Pékêt de Wallonie || peket- peket / peket-peket de valoni || Žgane pijače z aromo brinja

FR Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)) || Genièvre Flandres Artois || Jenievr flandr artua || Žgane pijače z aromo brinja

DE || Ostfriesischer Korngenever || ostfriziSer korngenever || Žgane pijače z aromo brinja

DE || Steinhäger || Stainheger || Žgane pijače z aromo brinja

UK || Plymouth Gin || flaimauT jin || Žgane pijače z aromo brinja

ES || Gin de Mahón || xin de maon || Žgane pijače z aromo brinja

LT || Vilniaus džinas / Vilnius Gin || vilniaus jinas / vilnius jin || Žgane pijače z aromo brinja

SK || Spišská borovička || spiSska boroviCka || Žgane pijače z aromo brinja

SK || Slovenská borovička Juniperus || slovenska boroviCka Juniperus || Žgane pijače z aromo brinja

SK || Slovenská borovička || slovenska boroviCka || Žgane pijače z aromo brinja

SK || Inovecká borovička || inovecka boroviCka || Žgane pijače z aromo brinja

SK || Liptovská borovička || liptovska boroviCka || Žgane pijače z aromo brinja

DK || Dansk Akvavit / Dansk Aquavit || dansk akvavit / dansk akvavit ||  Akvavit – aquavit

SE || Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit || svenS akvavit/ svenS akvavit/svediS akvavit || Akvavit – aquavit

ES || Anís español || anis espaniol || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Anís Paloma Monforte del Cid || anis paloma monforte del sid || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Hierbas de Mallorca || erbas de maliorka || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Hierbas Ibicencas || ierbas ibisenkas || Žgane pijače z aromo janeža

PT || Évora anisada || evora anisada || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Cazalla || kasalia || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Chinchón || CinCon || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Ojén || oxen || Žgane pijače z aromo janeža

ES || Rute || rute || Žgane pijače z aromo janeža

SI || Janeževec || JaneJevec || Žgane pijače z aromo janeža

EL CY || Ouzo / Oύζο || uso / uso || Destiliran anis

EL || Ούζο Μυτιλήνης / Ouzo of Mitilene || uso mitilinis / mitilinis uso || Destiliran anis

EL || Ούζο Πλωμαρίου / Ouzo of Plomari || uso plomariu / plomaris uso || Destiliran anis

EL || Ούζο Καλαμάτας / Ouzo of Kalamata || uso kalamatas / kalamatas uso || Destiliran anis

EL || Ούζο Θράκης / Ouzo of Thrace || uso trakis / trakias uso || Destiliran anis

EL || Ούζο Μακεδονίας / Ouzo of Macedonia || uso makedonias / makedonias uso || Destiliran anis

SK || Demänovka bylinná horká || demenovka bilina horka || Žgane pijače grenkega okusa – bitter

DE || Rheinberger Kräuter || rainberger kroiter || Žgane pijače grenkega okusa – bitter

LT || Trejos devynerios || treJos devinerios || Žgane pijače grenkega okusa – bitter

SI || Slovenska travarica || slovenska travarica || Žgane pijače grenkega okusa – bitter

DE || Berliner Kümmel || berliner kiumel || Liker

DE || Hamburger Kümmel || hamburger kiumel || Liker

DE || Münchener Kümmel || miunxener kiumel || Liker

DE || Chiemseer Klosterlikör || qimzer klosterliker || Liker

DE || Bayerischer Kräuterlikör || baieriSer kroiterliker || Liker

IE || Irish Cream || airiS krim || Liker

ES || Palo de Mallorca || palo de maliorka || Liker

PT || Ginjinha portuguesa || JinJina portugesa || Liker

PT || Licor de Singeverga || likor de sinJenerga || Liker

IT || Liquore di limone di Sorrento || likvore di limone di sorento || Liker

IT || Liquore di limone della Costa d'Amalfi || likvore di limone dela kosta d'amalfi || Liker

IT || Genepì del Piemonte || jenepi del piemonte || Liker

IT || Genepì della Valle d'Aosta || jenepi dela vale d'aosta || Liker

DE || Benediktbeurer Klosterlikör || bendiqtboirer klosterliker || Liker

DE || Ettaler Klosterlikör || etaler klosterliker || Liker

FR || Ratafia de Champagne || ratafia de Sampan || Liker

ES || Ratafía catalana || ratafia katalana || Liker

PT || Anis português || anis portuges || Liker

FI || Suomalainen Marjalikööri / Suomalainen Hedelmälikööri / Finsk Bärlikör / Finsk Fruktlikör / Finnish berry liqueur / Finnish fruit liqueur || suomalenen marJa­likeeri / suomalenen hedelmelikeeri / finsk berlikeer / finsk fruktlikeer / finiS beri liker / finiS fruT likuer || Liker

AT || Grossglockner Alpenbitter || grosglokner alpenbiter || Liker

AT || Mariazeller Magenlikör || mariaceler magerliker || Liker

AT || Mariazeller Jagasaftl || mariaceler iagazaftl || Liker

AT || Puchheimer Bitter || puxhaimer biter || Liker

AT || Steinfelder Magenbitter || Stainfelder magenbiter || Liker

AT || Wachauer Marillenlikör || vaxauer marilenliker || Liker

AT || Jägertee / Jagertee / Jagatee || iegertee/ iagertee/iagatee || Liker

DE || Hüttentee || hiutentee || Liker

LV || Allažu Ķimelis || alaJu kimelis || Liker

LT || Čepkelių || Cepkeliu || Liker

SK || Demänovka Bylinný Likér || demenovka bilini liker || Liker

PL || Polish Cherry || foliS Ceri || Liker

CZ || Karlovarská Hořká || karlovarska horJka || Liker

SI || Pelinkovec || pelinkovec || Liker

DE || Blutwurz || blutvurc || Liker

ES || Cantueso Alicantino || kantueso alikantinio || Liker

ES || Licor café de Galicia || likor kafe de galisia || Liker

ES || Licor de hierbas de Galicia || lokor de ierbas de galisia || Liker

FR IT || Génépi des Alpes / Genepì degli Alpi || Jenepi dez alp/ jenepi deli alpi || Liker

EL || Μαστίχα Χίου / Masticha of Chios || macixa xiu / kios macika || Liker

EL || Κίτρο Νάξου / Kitro of Naxos || kitro naqsu / naqsos kitro || Liker

EL || Κουμκουάτ Κέρκυρας / Koum Kouat of Corfu || kumkuat kerkiras / korfus kum kuat || Liker

EL || Τεντούρα / Tentoura || tendura / tentura || Liker

PT || Poncha da Madeira || ponka da madeira || Liker

FR || Cassis de Bourgogne || kasis de buრgon || Crème de cassis

FR || Cassis de Dijon || kasis de diJon || Crème de cassis

FR || Cassis de Saintonge || kasis sentonJ || Crème de cassis

FR || Cassis du Dauphiné || kasis დიu doფine || Crème de cassis

LU || Cassis de Beaufort || kasis de bofoრ || Crème de cassis

IT || Nocino di Modena || noCino di modena || Nocino

SI || Orehovec || orehovec || Nocino

FR || Pommeau de Bretagne || pomo de bრetan || Druge žgane pijače

FR || Pommeau du Maine || pomo diu men || Druge žgane pijače

FR || Pommeau de Normandie || pomo de normandi) || Druge žgane pijače

SE || Svensk Punsch / Swedish Punch || svenS puns / svediS fanr || Druge žgane pijače

ES || Pacharán Navarro || paCaran navaro || Druge žgane pijače

ES || Pacharán || paCaran || Druge žgane pijače

AT || Inländerrum || inlenderum || Druge žgane pijače

DE || Bärwurz || bervurc || Druge žgane pijače

ES || Aguardiente de hierbas de Galicia || agvardiente de ierbas de galisia || Druge žgane pijače

ES || Aperitivo Café de Alcoy || aperitivo kafe de alkoi || Druge žgane pijače

ES || Herbero de la Sierra de Mariola || erbero de la siera de mariola || Druge žgane pijače

DE || Königsberger Bärenfang || kenigsberger berenfang || Druge žgane pijače

DE || Ostpreußischer Bärenfang || ostproisiSer berenfang || Druge žgane pijače

ES || Ronmiel || ronmiel || Druge žgane pijače

ES || Ronmiel de Canarias || ronmiel dekanarias || Druge žgane pijače

BE NL FR DE Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška) || Genièvre aux fruits / Vruchtenjenever / Jenever met vruchten / Fruchtgenever || Jenievრ o frui / fruxtenJenever / Jenever met fruxten / fruxtjenever || Druge žgane pijače

SI || Domači rum || domaCi rum || Druge žgane pijače

IE || Irish Poteen / Irish Póitín || airiS potin / airiS poitin || Druge žgane pijače

LT || Trauktinė || trauktine || Druge žgane pijače

LT || Trauktinė Palanga || trauktine palanga || Druge žgane pijače

LT || Trauktinė Dainava || trauktine dainava || Druge žgane pijače

Žgane pijače Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji

[…]

DEL C

Aromatizirana vina Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji

Država članica Evropske unije || Ime, ki se zaščiti || Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi

DE || Nürnberger Glühwein || iurnberger gliuhvain

DE || Thüringer Glühwein || Tiuringer gliuhvain

FR || Vermouth de Chambéry || Vermut de Samberi

IT || Vermouth di Torino || Vermut di torino

Aromatizirana vina Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji

 […]

________________

[1]        Geografska označba Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach / Irish Whisky zajema whisky/whiskey, proizveden na Irskem in Severnem Irskem.

PRILOGA XXII

OBDAVČITEV

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Posredno obdavčenje

Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.

Uporabljajo se določbe navedene direktive, razen:

–        področje uporabe DDV: člen 2(1)(b) in (2), člena 3 in 4;

–        ozemeljska uporaba: celoten naslov: členi 5 do 8;

– davčni zavezanci: člen 9(2);

– obdavčljive transakcije: člen 17 in členi 20 do 23;

– kraj obdavčenja: členi 33, 34, 35, 36(2), 37, 40, 41, 42, 43(2), 50, 51, 52 in 57;

– obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna davka: členi 67, 68 in 69;

– davčna osnova: pridobitve blaga znotraj Skupnosti: člena 83 in 84;

– stopnje: člena 100 in 101 ter odstopanja za nekatere države članice: členi 104 do 129;

– oprostitve: transakcije znotraj Skupnosti: členi 138 do 142; uvoz: člena 143(1)(d) in 145; izvoz: člen 146(1)(b); mednarodni prevoz: člena 149 in 150(1); mednarodno trgovanje: členi 162, 164, 165 in 166;

– odbitki: člen 171(1) in člen 172;

– obveznosti: členi 195, 196, 197, 200, 209, 210, 213(2), 214(1) razen člena 214(1)(a) in člena 216;

– fakturiranje: člen 237;

– knjigovodstvo: členi 243, 245 in 249;

– obračuni: členi 253, 254, 257, 258 in 259;

– rekapitulacijska poročila: členi 262 do 270;

– obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu: členi 274 do 280;

– posebne ureditve: členi 293, 294 in 344 do 356; posebna ureditev za elektronsko poslovanje: členi 357 do 369;

– odstopanja za nekatere države članice: členi 370 do 396;

– druge določbe: členi 397 do 400;

– končne določbe: členi 402 do 414.

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen zgoraj navedenega seznama, se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Gruzija ohrani pravico do oprostitev za dobavo blaga in storitev, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma oproščeni v skladu z gruzijskim davčnim zakonikom.

Direktiva Sveta 2011/64/EU z dne 21. junija 2011 o strukturi in stopnjah trošarine, ki velja za tobačne izdelke

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen členov 7(2), 8, 9, 10, 11, 12, 14(1), 14(2), 14(4), 18 in 19 navedene direktive, za katero bo predlog sklepa Pridružitvenega sveta o časovnem razporedu predložen v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma ob upoštevanju potreb Gruzije, da sodeluje v boju proti tihotapljenju in brani svoje davčne prihodke.

Direktiva Sveta 2007/74/ES z dne 20. decembra 2007 o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga za osebe, ki potujejo iz tretjih držav

Uporablja se naslednji oddelek navedene direktive:

– oddelek 3 o količinskih omejitvah

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Gruzija bo ohranila pravico, da žgane pijače, ki so jih v majhnih količinah proizvedli posamezniki za domačo porabo in ne za namene trženja, oprosti trošarin.

Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije

Časovni razpored: določbe navedene direktive, razen Priloge 1 k Direktivi, se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino

Uporablja se naslednji člen navedene direktive:

– člen 1

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Trinajsta direktiva Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic glede prometnih davkov – Postopki vračila davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo stalnega prebivališča ali sedeža na ozemlju Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XXIII

STATISTIKA

Pravni red EU na področju statistike, kot je naveden v členu 291 Poglavja 4 (Statistika) Naslova V (Gospodarsko sodelovanje) tega sporazuma, je določen v letno posodobljenem priročniku o statističnih zahtevah, za katerega pogodbenici soglašata, da je priložen temu sporazumu.

Zadnja razpoložljiva različica priročnika o statističnih zahtevah je na voljo na spletni strani Statističnega urada Evropske unije (Eurostat) v elektronski obliki: http://epp.eurostat.ec.europa.eu.

________________

Priloga XXIV

PREVOZ

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Cestni prevoz

Tehnični pogoji

Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti

Časovni razpored:

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu in so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že registrirana, se določbe navedene direktive izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki so registrirana prvič, se določbe navedene direktive izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se za avtobuse in tovornjake izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, za druge kategorije vozil pa v štirih letih od začetka njegove veljavnosti.

Varnostni pogoji

Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        uvedba kategorij vozniških dovoljenj (člen 4),

–        pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja (členi 5, 6 in 7);

–        zahteve za vozniški izpit (prilogi II in III).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

Časovni razpored:

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Socialni pogoji

Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom

Časovni razpored:

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene uredbe izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu in so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že registrirana, se določbe navedene uredbe izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu

Časovni razpored:

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene uredbe izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu in so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že registrirana, se določbe navedene uredbe izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu

Časovni razpored: Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

–        Členi 3, 4, 5, 6, 7 (brez monetarne vrednosti finančnega položaja), 8, 10, 11, 12, 13, 14, 15 in Priloga I k navedeni uredbi.

Časovni razpored:

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene uredbe izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu, se določbe navedene uredbe izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov

Časovni razpored:

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v mednarodnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za vsa vozila, ki izvajajo dejavnosti v nacionalnem prevozu, se določbe navedene direktive izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Fiskalni pogoji

Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo, ko se Gruzija odloči za uvedbo cestnin ali pristojbin za uporabo določene infrastrukture.

Železniški promet

Dostop do trga in infrastrukture

Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        členi 1 do 9,

–        členi 16 do 25,

–        členi 26 do 57.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo do avgusta 2022.

Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Tehnični in varnostni pogoji ter interoperabilnost

Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Drugi vidiki

Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza

Časovni razpored: določbe navedene uredbe v zvezi z javnimi storitvami železniškega potniškega prevoza se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Predlog o izvajanju določb navedene uredbe v zvezi z javnimi storitvami cestnega potniškega prevoza se predloži Pridružitvenemu svetu v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu

Časovni razpored: določbe navedene uredbe (razen členov 9, 11, 12, 19, 20(1) in 26) se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Členi 9, 11, 12, 19, 20(1) in 26 navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Gruzija si pridržuje pravico do uporabe Priloge I k navedeni uredbi samo za odsek od postaje Gardabani do postaje Kartsakhi do državne meje (244 km), ko bo linija začela delovati.

Zračni prevoz

Postopna uskladitev v sektorju zračnega prevoza poteka v okviru sporazuma o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki je bil podpisan 2. decembra 2010 v Bruslju ter vsebuje seznam in časovni razpored za izvajanje pravnega reda EU na področju letalstva v obliki priloge.

________________

PRILOGA XXV

ENERGETIKA

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Električna energija

Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Uredba (ES) št. 714/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Direktiva 2005/89/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo in naložb v infrastrukturo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Plin

Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

Časovni razpored: določbe Direktive 2009/73/ES se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina, kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2010/685/EU z dne 10. novembra 2010

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 715/2009 se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Direktiva 2008/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Obnovljivi viri energije

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Nafta

Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Energetska učinkovitost

Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Direktiva 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Izvedbene direktive/uredbe:

–        Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1059/2010 z dne 28. septembra 2010 o dopolnitvi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2010/30/EU glede zahtev za energijsko označevanje gospodinjskih pomivalnih strojev

–        Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1060/2010 z dne 28. septembra 2010 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih hladilnih aparatov

–        Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1061/2010 z dne 28. septembra 2010 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

–        Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2010 z dne 28. septembra 2010 o dopolnitvi Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za energijsko označevanje televizijskih sprejemnikov

–        Direktiva Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku

–        Direktiva Komisije 2003/66/ES z dne 3. julija 2003 o spremembi Direktive 94/2/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij

–        Direktiva Komisije 2002/40/ES z dne 8. maja 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih pečic

–        Direktiva Komisije 2002/31/ES z dne 22. marca 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih klimatskih naprav

–        Direktiva Komisije 1999/9/ES z dne 26. februarja 1999 o spremembah Direktive 97/17/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev

–        Direktiva Komisije 98/11/ES z dne 27. januarja 1998 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih svetilk

–        Direktiva Komisije 97/17/ES z dne 16. aprila 1997 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev

–        Direktiva Komisije 96/89/ES z dne 17. decembra 1996 o spremembi Direktive 95/12/ES o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

–        Direktiva Komisije 96/60/ES z dne 19. septembra 1996 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralno-sušilnih strojev

–        Direktiva Komisije 95/13/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih sušilnih strojev

–        Direktiva Komisije 95/12/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev

–        Direktiva Komisije 94/2/ES z dne 21. januarja 1994 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij

Časovni razpored: določbe navedenih izvedbenih direktiv/uredb se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki ga je Gruzija sprejela v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Iskanje in raziskovanje ogljikovodikov

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Energetska učinkovitost

Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvajajo v skladu s časovnim razporedom, ki bo sprejet v okviru Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti. Če pristop Gruzije k Pogodbi o ustanovitvi Energetske skupnosti ne bo začel veljati v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, bo Pridružitvenemu svetu v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma predložen predlog časovnega razporeda.

Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 859/2009 z dne 18. septembra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 244/2009 v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo glede ultravijoličnega sevanja neusmerjenih svetil v gospodinjstvu

Časovni razpored: določbe Uredbe (ES) št. 859/2009 se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 107/2009 z dne 4. februarja 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo enostavnih TV-komunikatorjev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 1275/2008 z dne 17. decembra 2008 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanju pripravljenosti in izključenosti

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 641/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo samostojnih obtočnih črpalk in obtočnih črpalk, namenjenih vgradnji v izdelke

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EU) št. 640/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo elektromotorjev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisija (ES) št. 643/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih hladilnih aparatov

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (ES) št. 642/2009 z dne 22. julija 2009 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/32/ES glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo televizorjev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/42/EGS z dne 21. maja 1992 o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1222/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EU) št. 1015/2010 z dne 10. novembra 2010 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2009/125/ES v zvezi z zahtevami za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pralnih strojev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba Komisije (EU) št. 1016/2010 z dne 10. novembra 2010 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo gospodinjskih pomivalnih strojev

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XXVI

OKOLJE

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma približala naslednji zakonodaji EU in mednarodnim instrumentom.

Okoljsko upravljanje in vključitev okolja v druga področja politik

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov (člena 2 in 3);

–        določitev zahtev, da so projekti iz Priloge I predmet presoje vplivov na okolje, in vzpostavitev postopka za določitev, za katere projekte iz Priloge II je potrebna presoja vplivov na okolje (člen 4). Določbe, ki se nanašajo na nekatera področja, ki se obravnavajo ločeno v tem poglavju, se izvedejo v časovnem okviru, ki ga določajo ustrezne direktive;

–        določitev obsega informacij, ki jih mora predložiti nosilec projekta (člen 5);

–        določitev postopka za posvetovanje z okoljskimi organi ter postopka za javno posvetovanje (člen 6);

–        ureditev izmenjave podatkov in posvetovanj z državami članicami EU, na okolje katerih bo projekt verjetno pomembno vplival (člen 7);

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

–        določitev ukrepov za obveščanje javnosti o odločitvah glede vlog za pridobitev soglasja za izvedbo (člen 9);

–        vzpostavitev učinkovitih, ne predragih in hitrih revizijskih postopkov na upravni in pravosodni ravni z vključitvijo javnosti in nevladnih organizacij (člen 11).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev postopka za odločanje o tem, kateri načrti ali programi zahtevajo strateško okoljsko oceno, ter določitev zahtev, da se za načrte ali programe, za katere je strateška okoljska ocena obvezna, takšna ocena tudi izvede (člen 3);

–        določitev postopka za posvetovanje z okoljskimi organi ter postopka za javno posvetovanje (člen 6);

–        ureditev izmenjave podatkov in posvetovanj z državami članicami EU, na okolje katerih bo projekt verjetno pomembno vplival (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

–        vzpostavitev praktične ureditve, v okviru katere okoljske informacije postanejo dostopne javnosti, ter izjeme, ki se uporabljajo (člena 3 in 4);

–        zagotovitev, da javni organi okoljske informacije dajo na voljo javnosti (člen 3(1));

–        vzpostavitev postopkov za pregled odločitev, na podlagi katerih nekatere informacije o okolju ne bi bile sporočene ali bi bile sporočene le delno (člen 6);

–        vzpostavitev sistema za razširjanje okoljskih informacij javnosti (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

v povezavi z direktivami 2008/50/ES, 91/676/EGS, 2008/98/ES, 2010/75/EU in 2011/92/EU:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/35/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev mehanizma za obveščanje javnosti (člena 2(2)(a) in 2(2)(d));

–        vzpostavitev mehanizma za javno posvetovanje (člena 2(2)(b) in 2(3));

–        vzpostavitev mehanizma za zbiranje pripomb in mnenj javnosti, ki naj bi se upoštevala v postopku sprejemanja odločitev (člen 2(2)(c));

–        zagotavljanje učinkovitega, hitrega in ne predragega dostopa do pravnega varstva na upravni in pravosodni ravni za javnost (tudi nevladne organizacije) v okviru teh postopkov (člena 3(7) in 4(4), presoja vplivov na okolje ter IPPC).

Časovni razpored: navedene določbe Direktive 2003/35/ES se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov (člen 11);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev pravil in postopkov za preprečevanje in sanacijo okoljske škode (voda, zemljišča, zaščitene vrste in naravni habitati) na podlagi načela odgovornosti povzročitelja (členi 5, 6 in 7, Priloga II). Določbe v zvezi z ocenjevanjem možnosti sanacije z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij se izvedejo v časovnem okviru, ki ga določajo ustrezne direktive;

–        določitev objektivne odgovornosti za nevarne poklicne dejavnosti (člen 3(1)(a) in Priloga III). V povezavi z ustreznimi direktivami, navedenimi v tem poglavju;

–        določitev obveznosti za izvajalce, da sprejmejo potrebne preventivne in sanacijske ukrepe, vključno z odgovornostjo za stroške (členi 5, 6, 7, 8, 9 in 10);

–        vzpostavitev mehanizmov, prek katerih lahko prizadete osebe, vključno z nevladnimi organizacijami, v primeru okoljske škode zahtevajo ukrepe pristojnih organov, vključno z neodvisnim pregledom (člena 12 in 13).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kakovost zraka

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev in klasifikacija območij in aglomeracij (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževalci zraka na podlagi ustreznih meril (členi 5, 6 in 9);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava načrtov v zvezi s kakovostjo zraka za območja in aglomeracije, kjer ravni onesnaževalcev zraka presegajo mejne vrednosti / ciljne vrednosti (člen 23);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava kratkoročnih akcijskih načrtov za območja in aglomeracije, kjer obstaja tveganje, da bodo presežene alarmne vrednosti (člen 24);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema za informiranje javnosti (člen 26);

Časovni načrt: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen člena 26(1)(d), ki se izvede v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev in klasifikacija območij in aglomeracij (člen 3(2));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema za ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v zvezi z onesnaževalci zraka na podlagi ustreznih meril (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        sprejetje ukrepov za ohranitev/izboljšanje kakovosti zraka v zvezi z relevantnimi onesnaževali (člen 3(1) in 3(3)).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 in Direktivo 2005/33/ES

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 1999/32/ES:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev učinkovitega sistema vzorčenja in ustreznih analitičnih metod za analizo (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        prepoved uporabe težkega kurilnega olja in plinskega olja, katerega vsebnost žvepla presega določene mejne vrednosti (člena 3(1) in 4(1));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        uporaba mejnih vrednosti za vsebnost žvepla v gorivih za plovila (člena 4a in 4b);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava seznama vseh terminalov za skladiščenje in natovarjanje nafte (člen 2);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev tehničnih ukrepov za zmanjšanje izgube bencina iz naprav za skladiščenje na terminalih in bencinskih črpalkah ter med polnjenjem/praznjenjem premičnih rezervoarjev v terminalih (členi 3, 4 in 6 ter Priloga III);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        zahteva, da vsi polnilni otoki za avtocisterne in premični rezervoarji izpolnjujejo zahteve (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev največje mejne vrednosti vsebnosti HOS za barve in lake (člen 3 in Priloga II);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev zahtev, ki zagotavljajo označevanje proizvodov, danih v promet, ter dajanje v promet proizvodov, ki izpolnjujejo ustrezne zahteve (člena 3 in 4).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kakovost vode in gospodarjenje z vodnimi viri, vključno z morskim okoljem

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev vodnih območij ter vzpostavitev upravnih ureditev za mednarodne reke, jezera in obalne vode (člen 3(1)–(7));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        analiza značilnosti vodnih območij (člen 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava programov za spremljanje kakovosti vode (člen 8);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive (v zvezi s podtalnico) se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive (v zvezi s površinskimi vodami) se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava načrtov za upravljanje vodnih območij, posvetovanje z javnostjo ter objava teh načrtov (člena 13 in 14).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v desetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/60/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        predhodna ocena poplavne ogroženosti (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava kart poplavne nevarnosti in kart poplavne ogroženosti (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti (člen 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/15/ES in Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 91/271/EGS:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        ocena stanja zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        opredelitev občutljivih območij in aglomeracij (člen 5 in Priloga II);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava tehničnega in investicijskega programa za zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev standardov za pitno vodo (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema spremljanja (člena 6 in 7);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev mehanizma za obveščanje uporabnikov (člen 13);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 91/676/ES z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev programov spremljanja (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive (v zvezi s podtalnico) se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive (v zvezi s površinskimi vodami) se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        odkrivanje onesnaženih ali ogroženih voda in določitev območij, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z nitrati (člen 3);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive (v zvezi s podtalnico) se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive (v zvezi s površinskimi vodami) se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava akcijskih načrtov in kodeksov dobre kmetijske prakse za območja, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z nitrati (člena 4 in 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava morske strategije v sodelovanju z ustreznimi državami članicami EU (člena 5 in 6) (v primeru sodelovanja z državami, ki niso članice EU, se zaveze Gruzije iz člena 6(2) uskladijo z zavezami iz konvencije o Črnem morju);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        začetna presoja morskih voda, določitev dobrega okoljskega stanja in vzpostavitev okoljskih ciljnih vrednosti in kazalcev (členi 5 in 8–10);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev programa spremljanja za stalno presojo in redno posodabljanje ciljev (člena 5 in 11);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava programa ukrepov za dosego dobrega okoljskega statusa (člena 5 in 13);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Ravnanje z odpadki

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava načrtov za ravnanje z odpadki v skladu s petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki ter programov za preprečevanje nastajanja odpadkov (Poglavje V, razen člena 29(4));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev mehanizma za povračilo stroškov v skladu z načelom odgovornosti povzročitelja (člen 14);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema izdajanja dovoljenj za ustanove/podjetja, ki odvažajo ali predelujejo odpadke, s posebnimi obveznostmi glede ravnanja z nevarnimi odpadki (Poglavje IV);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev registra ustanov in podjetji, ki zbirajo in prevažajo odpadke (Poglavje IV);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        razvrstitev odlagališč (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava nacionalne strategije za zmanjšanje biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih (člen 5);

Časovni razpored: navedene določbe člena 5(1) navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Znotraj tega časovnega okvira bo Pridružitveni svet odločil glede datumov in odstotkov v zvezi z zmanjšanjem biorazgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, in določil referenčno leto. Določbe člena 5(3) in (4) navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema vlog za dovoljenja ter postopka prevzema odpadkov (členi 5, 6, 7, 11, 12 in 14, razen dela člena 7(i), ki se nanaša na zahteve iz člena 8(a)(iv))

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev postopkov nadzora in spremljanja med obratovanjem odlagališč ter postopkov zapiranja in upravljanja po zaprtju za odlagališča, katerih škodljivi učinki naj bi se nevtralizirali (člena 12 in 13);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava načrtov prilagoditve za obstoječa odlagališča (člen 14);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev mehanizma za stroške, ki vključuje vzpostavitev in delovanje odlagališč, v največji možni meri pa tudi njihovo zapiranje in upravljanje po zaprtju (člen 10, razen dela člena, ki se nanaša na zahteve iz člena 8(a)(iv));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        zagotovitev, da se ustrezni odpadki obdelajo, preden se odložijo na odlagališče (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema, da se zagotovi, da upravljavci pripravijo načrte ravnanja z odpadki; opredelitev in klasifikacija objektov za ravnanje z odpadki (člena 4 in 9 ter prva alinea Priloge III);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema dovoljenj, finančnih garancij in inšpekcijskega nadzora (člena 7 in 17);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev postopkov za upravljanje in spremljanje odkopanih prostorov (člen 10);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev postopkov zaprtja in postopkov za upravljanje po zaprtju za objekte za ravnanje z rudarskimi odpadki (člen 12);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava popisa zaprtih objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki (člen 20);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Varstvo narave

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        ocena ptic, za katere so potrebni posebni ukrepi za ohranjanje, in redno pojavljajočih se ptic selivk;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        opredelitev in določitev posebnih območij varstva za posamezne vrste ptic (člen 4(1));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava posebnih ukrepov za ohranjanje redno pojavljajočih se selitvenih vrst (člen 4(2));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev splošnega sistema varovanja za vse vrste prosto živečih ptic, pri čemer so vrste, ki se lahko lovijo, posebna kategorija, ter prepoved nekaterih vrst ujetja/ubitja (členi 5, 6, 7, 8 ter 9(1) in (2));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Prepoved polavtomatskega in avtomatskega orožja z nabojnikom, v katerem sta lahko več kot dva naboja, začne veljati v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kakor je bila spremenjena z direktivama 97/62/ES in 2006/105/ES ter Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 92/43/ES:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        dokončanje popisa območij smaragdne mreže, določitev teh območij ter določitev prednostnih nalog v zvezi z njihovim upravljanjem (člen 4)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava ukrepov, potrebnih za ohranitev takšnih območij (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema za spremljanje stanja ohranjenosti relevantnih habitatov in zaščitenih vrst v Gruziji (člen 11);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev strogega sistema zaščite za vrste iz Priloge IV k navedeni direktivi za Gruzijo v skladu s pridržki, ki jih je Gruzija izrazila glede nekaterih vrst iz Konvencije Sveta Evrope o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (člen 12);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev mehanizma za spodbujanje izobraževanja in splošnega informiranja javnosti (člen 22(c)).

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Industrijsko onesnaževanje in industrijska tveganja

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah

Uporabljajo se naslednje določbe navedene direktive:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev industrijskih obratov, za katere je potrebno dovoljenje;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.  Za obrate iz točk 6(3), 6(4), in 6(6) Priloge I k navedeni direktivi bo prage sprejel Pridružitveni svet. Predlog take odločitve se Pridružitvenemu svetu predloži v štirih letih od začetka veljavnosti Sporazuma.

–        izvajanje integriranega sistema dovoljenj (členi 4–6, 12, 17(2), 21 in 24 ter Priloga IV)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma; za obrate iz točk 6(3), 6(4), in 6(6) Priloge I k navedeni direktivi v šestih letih od odločitve Pridružitvenega sveta.

vzpostavitev mehanizma za spremljanje skladnosti (členi 8, 14(1)(d) in 23(1));

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij, pri čemer se upoštevajo zaključki BREF (člena 14(3–6) in 15(2–4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v 12 letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev mejnih vrednosti emisij za kurilne naprave (člen 30 in Priloga V);

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se v zvezi z novimi napravami izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, v zvezi z obstoječimi napravami pa v 12 letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        priprava prehodnih nacionalnih načrtov za zmanjšanje skupnih letnih emisij iz obstoječih naprav (namesto določitve mejnih vrednosti za obstoječe naprave) (člen 32)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v 12 letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/105/ES in Uredbo (ES) št. 1882/2003

Uporabljajo se naslednje določbe Direktive 96/82/ES:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

–        vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za usklajevanje med ustreznimi organi;

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistemov za beleženje informacij o ustreznih obratih ter poročanje o večjih nesrečah (člena 13 in 14)

Časovni razpored: navedene določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Ravnanje s kemikalijami

Uredba (ES) št. 689/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

–        izvajanje sistema obveščanja o izvozu (člen 7);

–        izvajanje postopkov obravnave obvestil o izvozu, prejetih od drugih držav (člen 8);

–        vzpostavitev postopkov za pripravo in predložitev obvestil o dokončnih ureditvenih ukrepih (člen 10);

–        vzpostavitev postopkov za pripravo in predložitev uvoznih odločitev (člen 12);

–        izvajanje postopka PIC za izvoz nekaterih kemikalij, zlasti tistih iz Priloge III k Rotterdamski konvenciji (člen 13);

–        izvajanje pravil o pakiranju in označevanju za kemikalije, namenjene izvozu (člen 16);

–        imenovanje nacionalnih organov, ki nadzorujejo uvoz in izvoz kemikalij (člen 17).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

–        imenovanje pristojnih organov (člen 43);

–        razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        razvrščanje, označevanje in pakiranje zmesi (člen 4).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XXVII

PODNEBNA POLITIKA

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Uredba (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih.

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        uvedba/prilagoditev nacionalnih zahtev na področju usposabljanja in spričeval za ustrezno osebje in podjetja (člen 5);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev (notranjih) sistemov poročanja za pridobivanje podatkov o emisijah od ustreznih sektorjev (člen 6);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema izvrševanja (člen 13).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.

Uporabljajo se naslednje določbe navedene uredbe:

–        sprejetje nacionalne zakonodaje in imenovanje pristojnih organov;

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev prepovedi za proizvodnjo nadzorovanih snovi, razen za posebno uporabo (člen 4);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev prepovedi dajanja na trg in uporabe nadzorovanih snovi in predelanih delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov, ki se lahko uporabljajo kot hladilno sredstvo, v skladu z obveznostmi Gruzije v okviru Montrealskega protokola (člena 5 in 11). Gruzija bo do leta 2013 omejila porabo delno halogeniranih klorofluoroogljikovodikov na osnovni ravni, do leta 2015 bo porabo zmanjšala za 10 %, do leta 2020 za 35 %, do leta 2025 za 67,5 %, do leta 2030 pa bo prenehala z njihovo uporabo (razen 2,5 % za servisiranje do leta 2040).

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v 15 letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        določitev pogojev za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo nadzorovanih snovi za izvzete uporabe; kot surovine, predelovalna sredstva, osnovne laboratorijske in analitske uporabe in nujne uporabe halonov (poglavje III). Uporaba metilbromida je v Gruziji dovoljena le za nujne uporabe, pri karantenskih ukrepih in predtovornih uporabah.

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        vzpostavitev sistema izdajanja dovoljenj za uvoz in izvoz nadzorovanih snovi za izvzete uporabe (poglavje IV) ter določitev obveznosti glede poročanja za podjetja (člen 27);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        uvedba obveznosti zajema, recikliranja, predelave in uničenja nadzorovanih snovi (člen 22);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe glede snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

–        uvedba postopkov za spremljanje in inšpekcije uhajanja nadzorovanih snovi (člen 23);

Časovni razpored: navedene določbe navedene uredbe glede snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XXVIII

PRAVO GOSPODARSKIH DRUŽB, RAČUNOVODSTVO, REVIZIJA IN UPRAVLJANJE PODJETIJ

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

V tej prilogi pojem delniška družba pomeni katero koli družbo v Gruziji, kjer je odgovornost delničarjev omejena glede na njihov delež in ki svoje deleže javno ponujajo in/ali kotirajo na borzi. O različnih poimenovanjih takih družb po gruzijskem pravu v skladu s tistimi s seznama nacionalnih poimenovanj iz Direktive 77/91/EGS se odloči Pridružitveni svet in ta poimenovanja nadomestijo delniško družbo. Predlog take odločitve se Pridružitvenemu svetu predloži v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma. Ta pristop se uporablja za vse direktive v tej prilogi, ki se nanašajo na delniško družbo.

Pravo gospodarskih družb

Direktiva 2009/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim pododstavkom člena 48 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. Pridružitvenemu svetu se v enem letu od začetka veljavnosti tega Sporazuma posreduje predlog o vrstah družb, ki bodo izvzete iz člena 2(f) navedene direktive.

Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti, kakor je bila spremenjena z direktivami 92/101/EGS, 2006/68/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 77/91/EGS se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. V treh letih od začetka veljavnosti se določi minimalna kapitalska zahteva, končna odločitev pa se posreduje Pridružitvenemu svetu.

Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, kakor je bila spremenjena z direktivama 2007/63/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 78/855/EGS se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Šesta direktiva Sveta 82/891/EGS z dne 17. decembra 1982 o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe, kakor je bila spremenjena z direktivama 2007/63/ES in 2009/109/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 82/891/EGS se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Enajsta Direktiva Sveta 89/666/EGS z dne 21. decembra 1989 o razkritjih podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se v zvezi z delniškimi družbami z enim družbenikom in prometom nad 1 milijonom EUR izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. V enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma se določi začetek uporabe navedene direktive za druge delniške družbe z enim družbenikom, dokončna odločitev pa se pošlje Pridružitvenemu svetu.

Direktiva 2004/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2007/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Računovodstvo in revizije

Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

Časovni razpored: določbe navedene direktive se v zvezi z delniškimi družbami izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. V enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma se določi začetek uporabe navedene direktive za druge vrste družb, dokončna odločitev pa se pošlje Pridružitvenemu svetu.

Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

Časovni razpored: določbe navedene direktive se v zvezi z delniškimi družbami izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. V enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma se določi začetek uporabe navedene direktive za druge vrste družb, dokončna odločitev pa se pošlje Pridružitvenemu svetu.

Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se v zvezi z delniškimi družbami izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. V enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma se določi začetek uporabe navedene uredbe za druge vrste družb, dokončna odločitev pa se pošlje Pridružitvenemu svetu.

Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze

Časovni razpored: določbe navedene direktive se v zvezi z delniškimi družbami izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma. V enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma se določi začetek uporabe navedene direktive za druge vrste družb, dokončna odločitev pa se pošlje Pridružitvenemu svetu.

Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2008 o zunanjem zagotavljanju kakovosti za zakonite revizorje in revizijska podjetja, ki opravljajo revizije subjektov javnega interesa (2008/362/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 5. junija 2008 o omejevanju civilne odgovornosti zakonitih revizorjev in revizijskih podjetij (2008/473/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Upravljanje podjetij

Načela OECD glede upravljanja podjetij.

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2004 o spodbujanju ustreznega sistema prejemkov direktorjev javnih družb (2004/913/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 15. februarja 2005 o vlogi neizvršnih direktorjev ali članov nadzornega sveta javnih družb in o komisijah upravnega odbora ali nadzornega sveta (2005/162/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o plačnih politikah v sektorju finančnih storitev (2009/384/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 30. aprila 2009 o dopolnitvi priporočil 2004/913/ES in 2005/162/ES glede sistema prejemkov direktorjev javnih družb (2009/385/EC)

Časovni razpored: ni relevantno.

_________________

PRILOGA XXIX K TEMU SPORAZUMU

POTROŠNIŠKA POLITIKA

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Varnost izdelkov

Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo ob začetku veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 87/357/EGS z dne 25. junija 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z izdelki, ki zaradi zavajajočega videza ogrožajo zdravje ali varnost potrošnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2009/251/ES z dne 17. marca 2009 o zahtevi, da države članice zagotovijo, da se proizvodi, ki vsebujejo biocid dimetil fumarat, ne dajo na trg ali na njem niso dostopni

Pridružitvenemu svetu se v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma predloži predlog časovnega razporeda izvajanja navedene odločbe.

Odločba Komisije 2006/502/ES z dne 11. maja 2006 o zahtevi, da države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se dajo na trg samo vžigalniki, ki so varni za otroke, in za prepoved dajanja neobičajnih vžigalnikov na trg

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v dveh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Trženje

Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah)

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pogodbeno pravo

Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2008/122/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009 o varstvu potrošnikov v zvezi z nekaterimi vidiki pogodb časovnega zakupa, dolgoročnih počitniških proizvodov, nadaljnje prodaje in zamenjave

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Finančne storitve

Direktiva 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Potrošniška posojila

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Pravna sredstva

Priporočilo Komisije z dne 30. marca 1998 o načelih, ki se uporabljajo za organe, pristojne za izvensodno reševanje potrošniških sporov (98/257/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Komisije z dne 4. aprila 2001 o načelih za izvensodne subjekte, ki opravljajo dejavnost na področju sporazumnega reševanja potrošniških sporov (2001/310/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Izvrševanje

Direktiva 98/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Sodelovanje na področju varstva potrošnikov

Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov)

Uskladitev gruzijske zakonodaje bi morala biti omejena na naslednje določbe navedene uredbe:

–        člen 3(c); člen 4(3), členi 5 do 7; člen 13(3) in (4)

Časovni razpored: določbe navedene uredbe se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XXX

ZAPOSLOVANJE, SOCIALNA POLITIKA IN ENAKE MOŽNOSTI

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Delovno pravo

Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991 s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti – Skupna izjava Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanosti zaposlenih

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Nediskriminacija in enakost spolov

Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/85/EGS se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Zdravje in varnost pri delu

Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 89/654/EGS izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Za delovna mesta, ki so ob začetku veljavnosti tega sporazuma že bila v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS – kodifikacija Direktive 89/655/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivama 95/63/ES in 2001/45/ES)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 2009/104/ES izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge II k navedeni direktivi.

Za delovna mesta, ki so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge I k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 89/656/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu (tretja posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 89/656/EGS se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/57/EGS z dne 24. junija 1992 o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih (osma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/57/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/37/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2000/54/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 90/270/EGS se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 92/58/EGS se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/91/EGS z dne 3. novembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem (enajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 92/91/EGS izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za delovna mesta, ki so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 92/104/EGS z dne 3. decembra 1992 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin (dvanajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: za nova delovna mesta se določbe Direktive 92/104/EGS izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Za delovna mesta, ki so bila ob začetku veljavnosti tega sporazuma že v uporabi, se določbe navedene direktive izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, vključno z minimalnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami iz Priloge k navedeni direktivi.

Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 98/24/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 1999/92/ES se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracij) (šestnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/44/ES se izvedejo v sedmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. februarja 2003 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup) (sedemnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2003/10/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (18. posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/40/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj) (19. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/25/ES se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 93/103/ES z dne 23. novembra 1993 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah (trinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 93/103/ES se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 92/29/EGS z dne 31. marca 1992 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za izboljšanje medicinske oskrbe na ladjah

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 90/269/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

Časovni razpored: določbe Direktive 90/269/EGS se izvedejo v osmih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 91/322/EGS z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu

Časovni razpored: določbe Direktive 91/322/EGS se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu

Časovni razpored: določbe Direktive 2000/39/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/15/ES se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES

Časovni razpored: določbe Direktive 2009/161/EU se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Sveta 2010/32/EU z dne 10. maja 2010 o izvajanju okvirnega sporazuma o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju, ki sta ga sklenila HOSPEEM in EPSU

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v devetih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PRILOGA XXXI

JAVNO ZDRAVJE

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Tobak

Direktiva 2001/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2001 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o izdelavi, predstavitvi in prodaji tobačnih izdelkov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v šestih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2003/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o oglaševanju in sponzorstvu tobačnih izdelkov

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2002 za preprečevanje kajenja in o pobudah za izboljšanje nadzora tobaka (2003/54/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Priporočilo Sveta z dne 30. novembra 2009 o okolju brez tobačnega dima (2009/C 296/02)

Časovni razpored: ni relevantno.

Nalezljive bolezni

Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti

Časovni razpored: določbe navedene odločbe se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2000/96/ES z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta postopoma zajela mreža Skupnosti

Časovni razpored: določbe Odločbe 2000/96/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije 2002/253/ES z dne 19. marca 2002 o opredelitvi primerov nalezljivih bolezni za poročanje mreži Skupnosti v skladu z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe Odločbe 2002/253/ES se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Odločba Komisije št. 2000/57/ES z dne 22. decembra 1999 o zgodnjem obveščanju in odzivanju za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni po Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Časovni razpored: določbe Odločbe 2000/57/ES se izvedejo v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Kri

Direktiva evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES z dne 27. januarja 2003 o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi

Časovni razpored: določbe Direktive 2002/98/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2004/33/ES z dne 22. marca 2004 o izvajanju Direktive 2002/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih tehničnih zahtev za kri in komponente krvi

Časovni razpored: določbe Direktive 2004/33/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2005/62/ES z dne 30. septembra 2005 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES glede standardov in specifikacij Skupnosti v zvezi s sistemom kakovosti za transfuzijske ustanove

Časovni razpored: določbe Direktive 2005/62/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2005/61/ES z dne 30. septembra 2005 o izvajanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES glede zahtev po sledljivosti in obveščanju o hudih neželenih reakcijah in dogodkih

Časovni razpored: določbe Direktive 2005/61/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Organi, tkiva in celice

Direktiva 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o določitvi standardov kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/17/ES z dne 8. februarja 2006 o izvajanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih tehničnih zahtevah za darovanje, pridobivanje in testiranje človeških tkiv in celic

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/17/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva Komisije 2006/86/ES z dne 24. oktobra 2006 o izvajanju Direktive 2004/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah po sledljivosti, obveščanju o hudih in neželenih reakcijah in pojavih ter nekaterih tehničnih zahtevah za kodiranje, predelavo, konzerviranje, shranjevanje in razdeljevanje človeških tkiv in celic

Časovni razpored: določbe Direktive 2006/86/ES se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Direktiva 2010/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o standardih kakovosti in varnosti človeških organov, namenjenih za presaditev

Časovni razpored: določbe navedene direktive se izvedejo v petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Duševno zdravje – odvisnost od drog

Priporočilo Sveta z dne 18. junija 2003 o preprečevanju in zmanjševanju škode za zdravje ljudi zaradi odvisnosti od drog (2003/488/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Alkohol

Priporočilo Sveta z dne 5. junija 2001 o uživanju alkohola med mladimi, zlasti otroki in mladostniki (2001/458/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Rak

Priporočilo Sveta z dne 2. decembra 2003 o zgodnjem odkrivanju raka (2003/878/ES)

Časovni razpored: ni relevantno.

Preprečevanje poškodb in spodbujanje varnosti

Priporočilo Sveta z dne 31. maja 2007 o preprečevanju poškodb in spodbujanju varnosti (2007/C 164/01)

Časovni razpored: ni relevantno.

_________________

PRILOGA XXXII

IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADI

Odločba št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass)

Priporočilo Sveta z dne 24. septembra 1998 o evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (98/561/ES)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (2006/143/ES)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006/962/EGS)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2008/C 111/01)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi Evropskega sistema prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) (2009/C 155/02)

Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (2009/C 155/01)

________________

PRILOGA XXXIII

SODELOVANJE NA AVDIOVIZUALNEM IN MEDIJSKEM PODROČJU

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)

Časovni okvir: določbe navedene direktive se izvedejo v treh letih od začetka veljavnosti tega sporazuma, razen člena 23 navedene direktive, ki se izvede v petih letih od začetka veljavnosti sporazuma.

________________

PRILOGA XXXIV

DOLOČBE O NADZORU IN BOJU PROTI GOLJUFIJAM

Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo v predvidenih rokih postopoma uskladila z naslednjo zakonodajo EU in mednarodnimi instrumenti.

Konvencija EU z dne 26. julija 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti; uporabljajo se naslednje določbe navedene konvencije:

–        člen 1 – splošne določbe, opredelitve;

– člen 2(1) s sprejetjem potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se ravnanje iz člena 1 in udeležba pri ravnanju iz člena 1(1), napeljevanje k njemu ali poskus takega ravnanja kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami;

– člen 3 – kazenska odgovornost vodij podjetij.

Časovni razpored: navedene določbe navedene konvencije se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Protokol h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti: uporabljajo se naslednje določbe navedenega protokola:

– člen 1(1)(c) in člen 1(2) – ustrezne opredelitve;

– člen 2 – Pasivna korupcija;

– člen 3 – Aktivna korupcija;

– člen 5(1) s sprejetjem potrebnih ukrepov za zagotovitev, da se ravnanje iz členov 2 in 3 ter udeležba pri takem ravnanju in napeljevanje k njemu kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami;

– člen 7, kolikor se nanaša na člen 3 Konvencije.

Časovni razpored: navedene določbe navedenega protokola se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

Drugi protokol h Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti; uporabljajo se naslednje določbe navedenega protokola:

– člen 1 – Opredelitev;

– člen 2 – Pranje denarja;

– člen 3 – Odgovornost pravnih oseb;

– člen 4 – Kazni za pravne osebe;

– člen 12, kolikor se nanaša na člen 3 Konvencije.

Časovni razpored: navedene določbe navedenega protokola se izvedejo v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

________________

PROTOKOL I

O OPREDELITVI POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA

KAZALO

NASLOV I || SPLOŠNE DOLOČBE ||

Člen 1 || Opredelitev pojmov ||

|| ||

NASLOV II || OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“ ||

Člen 2 || Splošne zahteve ||

Člen 3 || Kumulacija porekla ||

Člen 4 || V celoti pridobljeni izdelki ||

Člen 5 || Zadosti obdelani ali predelani izdelki ||

Člen 6 || Nezadostni postopki obdelave ali predelave ||

Člen 7 || Enota kvalifikacije ||

Člen 8 || Dodatki, nadomestni deli in orodje ||

Člen 9 || Kompleti ||

Člen 10 || Nevtralne sestavine ||

|| ||

NASLOV III || ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA ||

Člen 11 || Načelo teritorialnosti ||

Člen 12 || Neposredni prevoz ||

Člen 13 || Razstave ||

|| ||

NASLOV IV || POVRAČILO ALI OPROSTITEV PLAČILA CARIN ||

Člen 14 || Prepoved povračila ali oprostitve plačila carin ||

|| ||

NASLOV V || DOKAZILO O POREKLU ||

Člen 15 || Splošne zahteve ||

Člen 16 || Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 ||

Člen 17 || Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 ||

Člen 18 || Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1 ||

Člen 19 || Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu ||

Člen 20 || Ločeno knjigovodsko izkazovanje ||

Člen 21 || Pogoji za izjavo o poreklu ||

Člen 22 || Pooblaščeni izvoznik ||

Člen 23 || Veljavnost dokazila o poreklu ||

Člen 24 || Predložitev dokazila o poreklu ||

Člen 25 || Uvoz po delih ||

Člen 26 || Izjeme pri dokazilu o poreklu ||

Člen 27 || Dokazilne listine ||

Člen 28 || Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin ||

Člen 29 || Razlike in oblikovne napake ||

Člen 30 || Zneski, izraženi v eurih ||

|| ||

NASLOV VI || DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU ||

Člen 31 || Upravno sodelovanje ||

Člen 32 || Preverjanje dokazil o poreklu ||

Člen 33 || Reševanje sporov ||

Člen 34 || Kazni ||

Člen 35 || Proste cone ||

|| ||

NASLOV VII || CEUTA IN MELILLA ||

Člen 36 || Uporaba tega protokola ||

Člen 37 || Posebni pogoji ||

|| ||

NASLOV VIII || KONČNE DOLOČBE ||

Člen 38 || Spremembe tega protokola ||

Člen 39 || Prehodne določbe za blago v tranzitu ali skladišču ||

|| ||

Seznam prilog k temu protokolu ||

Priloga I || Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II k Protokolu I ||

Priloga II || Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom ||

Priloga III || Vzorca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in vloge za potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ||

Priloga IV || Besedilo izjave o poreklu ||

Skupne izjave ||

||

Skupna izjava o Kneževini Andora ||

||

Skupna izjava o Republiki San Marino ||

||

Skupna izjava o reviziji pravil o poreklu iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja ||

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

(a)     „izdelava“ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b)     „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c)     „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, tudi če je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

(d)     „blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e)     „carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994);

(f)      „cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu v pogodbenici, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g)     „vrednost materiala“ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če pa ta ni znana in je ni mogoče določiti, je to prva cena, ki jo je mogoče določiti za materiale v pogodbenici izvoznici;

(h)     „vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni pod točko (g), in se uporablja smiselno;

(i)      „dodana vrednost“ je cena franko tovarna z odbitkom carinske vrednosti vseh vključenih materialov s poreklom iz drugih pogodbenic, pri katerih se uporablja kumulacija, kadar pa carinska vrednost ni znana ali je ni mogoče določiti, je to prva cena, ki jo je mogoče določiti za materiale v pogodbenici izvoznici;

(j)      „poglavja“ in „tarifne številke“ pomenijo poglavja in tarifne številke (štirimestne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavljajo harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983, ki je v tem protokolu naveden kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“;

(k)     „uvrščen“ pomeni uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l)      „pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali če takega dokumenta ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

(m)    „ozemlja“ vključujejo teritorialne vode;

(n)     „pogodbenica“ pomeni eno, več ali vse države članice EU, EU ali Gruzijo; in

(o)     „carinski organi pogodbenice“ za EU pomenijo katere koli carinske organe držav članic EU.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

ČLEN 2

Splošne zahteve

Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz pogodbenice štejejo:

(a)     izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 4; in

(b)     izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso v celoti tam pridobljeni, če so bili takšni materiali dovolj obdelani ali predelani v zadevni pogodbenici v smislu člena 5.

ČLEN 3

Kumulacija porekla

1.       Brez poseganja v določbe člena 2 tega protokola izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz druge pogodbenice ali če vključujejo materiale s poreklom iz Turčije, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995[1], pod pogojem da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici presega postopke iz člena 6 tega protokola. Ni potrebno, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2.       Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz druge pogodbenice ali Turčije. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz Turčije ali druge pogodbenice, glede na to, katera je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.

3.       Izdelki s poreklom iz pogodbenice ali Turčije, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v drugo pogodbenico.

4.       Kumulacija za materiale s poreklom iz Turčije se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)     se med pogodbenicama in Turčijo uporabljajo preferencialni trgovinski sporazumi v skladu s členom XXIV GATT 1994;

(b)     so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in

(c)     so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Gruziji v skladu z njenimi postopki.

5.       Kumulacija iz tega člena se uporablja od datuma, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

6.       Pogodbenici druga drugi zagotavljata podrobnejše informacije o sporazumih, vključno z datumi začetka veljavnosti, ki se uporabljajo v državah, navedenih v odstavkih 1 in 2.

Člen 4

V celoti pridobljeni izdelki

1.       Za v celoti pridobljene v pogodbenici se štejejo:

(a)     mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;

(b)     tam pridelani rastlinski izdelki;

(c)     žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)     izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)     izdelki, pridobljeni s tam opravljenim lovom ali ribolovom;

(f)      izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili zunaj teritorialnih voda pogodbenice izvoznice;

(g)     izdelki, izdelani na predelovalnih ladjah pogodbenice izključno iz izdelkov, navedenih pod točko (f);

(h)     tam zbrano rabljeno blago, primerno samo za ponovno pridobivanje surovin, vključno z rabljenimi pnevmatikami, primernimi samo za protektiranje ali da se uporabijo kot odpadni material;

(i)      odpadki in ostanki, ki nastanejo pri tam izvedenih postopkih izdelave;

(j)      izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenih teritorialnih voda, pod pogojem da ima izključno pravico do obdelave navedenega morskega dna ali podzemlja;

(k)     blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2.       Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

(a)     ki so registrirani ali vpisani v seznam v državi članici EU ali v Gruziji;

(b)     ki plujejo pod zastavo države članice EU ali Gruzije;

(c)     ki so vsaj 50-odstotno v lasti državljanov države članice EU ali Gruzije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov oziroma svetov državljani države članice EU ali Gruzije ter, če gre za osebne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, z vsaj polovico kapitala, ki pripada državi članici EU ali Gruziji oziroma javnim organom ali državljanom navedenih pogodbenic;

(d)     katerih kapitan in častniki so državljani države članice EU ali Gruzije; in

(e)     katerih vsaj 75 % članov posadke je državljanov države članice EU ali Gruzije.

Člen 5

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1.       Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu protokolu.

Pogoji, ki se nanašajo na zgoraj navedeno obdelavo ali predelavo, ki jo treba opraviti na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi, se uporabljajo samo v zvezi s takimi materiali. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2.       Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II k temu protokolu ne bi smeli uporabiti pri izdelavi izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

(a)     njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna; in

(b)     kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3.       Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 6.

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1.       Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelki pridobili status blaga s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 5 izpolnjene ali ne:

(a)     postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)     razstavljanje in združevanje paketov;

(c)     pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)     likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;

(e)     preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)      luščenje, delno ali popolno beljenje, poliranje in glaziranje žit in riža;

(g)     postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h)     lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i)      ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)      presejanje, prebiranje, sortiranje, uvrščanje, razvrščanje, usklajevanje; (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);

(k)     preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)      pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)    preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)     mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(o)     enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p)     kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (o).

(q)     zakol živali.

2.       Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na določenem izdelku v pogodbenici.

Člen 7

Enota kvalifikacije

1.       Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)     kadar se izdelek, sestavljen iz skupine predmetov ali izdelkov, v skladu s pogoji iz harmoniziranega sistema uvršča v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)     kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2.       Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 9

Kompleti

Kompleti iz splošnega pravila 3 harmoniziranega sistema štejejo za komplete s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima komplet kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

Člen 10

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)     energija in gorivo;

(b)     naprave in oprema;

(c)     stroji in orodja;

(d)     blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

1.       Razen v primerih iz člena 3 in odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II v pogodbenici ves čas izpolnjeni.

2.       Razen v primerih iz člena 3 se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a)     je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo blago, in

(b)     na blagu, ki se vrača, medtem ko je bilo v zadevni tretji državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3.       Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice na materialih, izvoženih iz pogodbenice in tja ponovno uvoženih, če:

(a)     so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6;

in

(b)     se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(i)      je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in

(ii)     skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4.       Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice. Kadar pa se na seznamu iz Priloge II k temu protokolu za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, uporabljenih na ozemlju zadevne pogodbenice, skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj pogodbenice na podlagi določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5.       Za uporabo določb odstavkov 3 in 4 „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice, vključno z vrednostjo tam uporabljenih materialov.

6.       Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II k temu protokolu ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5(2).

7.       Določbe odstavkov 3 in 4 tega člena se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8.       Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena in opravljena zunaj pogodbenic, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 12

Neposredni prevoz

1.       Preferencialna obravnava, določena z zadevnim sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz tega protokola in se prevažajo neposredno med pogodbenicama. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, v danem primeru lahko prevažajo čez druga ozemlja s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Skozi cevovod se lahko izdelki s poreklom transportirajo prek ozemelj, ki niso ozemlja pogodbenic, delujočih kot izvoznice ali uvoznice.

2.       Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo:

(a)     enotna prevozna listina, ki zajema prevoz iz pogodbenice izvoznice prek države tranzita; ali

(b)     potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i)      vsebuje natančen opis izdelkov;

(ii)     navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev in

(iii)    potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita; ali

(c)     če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 13

Razstave

1.       Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v državo, ki ni pogodbenica, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti po določbah zadevnega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)     je izvoznik poslal te izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;

(b)     je zadevni izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v pogodbenici;

(c)     so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo, in

(d)     izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2.       Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili izdelki razstavljeni.

3.       Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI OPROSTITEV PLAČILA CARIN

Člen 14

Prepoved povračila ali oprostitve plačila carin

1.       Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami naslova V, se v pogodbenici izvoznici ne uporabljajo nobena povračila ali oprostitve plačil carin.

2.       Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko izrecno ali dejansko uporablja v pogodbenici za materiale, uporabljene pri izdelavi, kadar se izdelki, pridobljeni iz navedenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3.       Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4.       Določbe iz odstavkov 1,2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi za embalažo v smislu člena 7(2), dodatke, rezervne dele in orodje v smislu člena 8 ter izdelke v kompletu v smislu člena 9, če so takšni izdelki brez porekla.

5.       Določbe iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere se uporablja ta protokol.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15

Splošne zahteve

1.       Za izdelke s poreklom iz pogodbenice pri uvozu v drugo pogodbenico veljajo določbe ustreznih sporazumov ob predložitvi naslednjih dokazil o poreklu:

(a)     potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi III k temu protokolu;

(b)     v primerih iz člena 21(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik navede na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki zadevni izdelek opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Besedilo izjave o poreklu je v Prilogi IV k temu protokolu.

2.       Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 26, veljajo ugodnosti iz določb tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

Člen 16

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

1.       Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2.       V ta namen izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in obrazec zahtevka, katerih vzorca sta v Prilogi III k temu protokolu. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ustrezni sporazum in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3.       Izvoznik, ki zaprosi za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri je bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4.       Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice EU ali Gruzije, če zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz EU ali Gruzije oziroma Turčije in izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

5.       Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren. Zagotovijo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6.       Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v okencu 11.

7.       Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 17

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

1.       Ne glede na člen 16(7) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

(a)     ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin, ali

(b)     se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu zaradi tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2.       Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svojo zahtevo.

3.       Carinski organi lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo naknadno šele potem, ko so preverili, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4.       Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku:

„ISSUED RETROSPECTIVELY“

5.       Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 18

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

1.       Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, pripravljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2.       Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

„DUPLICATE“

3.       Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4.       Dvojnik nosi datum izdaje prvotnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.

Člen 19

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada v pogodbenici, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1, z namenom da se pošljejo vsi ali nekateri od teh izdelkov drugam znotraj te pogodbenice. Nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani.

Člen 20

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1.       Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strani za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano „metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja“ (v nadaljnjem besedilu: metoda).

2.       Metoda zagotavlja, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke „s poreklom“, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3.       Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4.       Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5.       Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6.       Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

Člen 21

Pogoji za izjavo o poreklu

1.       Izjavo o poreklu iz člena 15(1)(b) lahko da:

(a)     pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 ali

(b)     kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2.       Ne glede na odstavek 3 je izjavo o poreklu mogoče dati, če zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz EU ali Gruzije in če izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

3.       Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4.       Izvoznik da izjavo o poreklu tako, da na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument natipka, vtisne z žigom ali natisne izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi IV k temu protokolu, pri čemer uporabi eno izmed jezikovnih različic iz navedene priloge, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5.       Izjave o poreklu vsebujejo izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 22 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6.       Izjavo o poreklu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Člen 22

Pooblaščeni izvoznik

1.       Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika („pooblaščenega izvoznika“), ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov v skladu s tem protokolom, da daje izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2.       Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.

3.       Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4.       Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5.       Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

1.       Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2.       Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do roka.

3.       V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, kadar so jim izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 24

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom pogodbenice uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu, lahko pa zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje zadevnega sporazuma.

Člen 25

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelka XVI in XVII ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži le eno dokazilo o poreklu.

Člen 26

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1.       Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se ta navedba lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži navedenemu dokumentu.

2.       Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov, potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3.       Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

Člen 27

Dokazilne listine

Dokumenti iz člena 16(3) in člena 21(3), ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki, ki jih zajema potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in da izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola, lahko med drugim vključujejo:

(a)     neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)     dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdanei ali sestavljene v zadevni pogodbenici, v kateri se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)     dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici, če se ti dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(d)     potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave o poreklu, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v zadevni pogodbenici v skladu s tem protokolom;

(e)     ustrezna dokazila o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj zadevne pogodbenice, v skladu s členom 11, ki dokazujejo, da so zahteve iz navedenega člena izpolnjene.

Člen 28

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1.       Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 16(3).

2.       Izvoznik, ki daje izjavo o poreklu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave o poreklu in dokumente iz člena 21(3).

3.       Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 16(2).

4.       Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave o poreklu, ki so jim bile predložene.

Člen 29

Razlike in oblikovne napake

1.       Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2.       Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

1.       Za uporabo določb člena 21(1)(b) in člena 26(3), kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih, vsaka od zadevnih držav določi letno.

2.       Za pošiljko se uporabljajo določbe člena 21(l)(b) ali člena 26(3) glede na valuto, v kateri je sestavljen račun, v skladu z zneskom, ki ga je določila zadevna država.

3.       Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v navedeni nacionalni valuti zneskov, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4.       Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, ohrani nespremenjeno, če je v času letne prilagoditve iz odstavka 3 preračun navedenega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5.       Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Pododbor za carinsko sodelovanje. Pododbor za carinsko sodelovanje pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 31

Upravno sodelovanje

1.       Carinski organi pogodbenic si prek Evropske komisije posredujejo vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

2.       Da bi zagotovili pravilno izvajanje tega protokola, si pogodbenici prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav o poreklu ter pravilnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 32

Preverjanje dokazil o poreklu

1.       Naknadno preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.

2.       Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organ pogodbenice uvoznice carinskemu organu pogodbenice izvoznice vrne potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navede razloge za zahtevek za preverjanje. Pridobljeni dokumenti in informacije, ki kažejo, da so podatki, navedeni na dokazilu o poreklu, napačni, se posredujejo v podporo zahtevku za preverjanje.

3.       Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.

4.       Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se jim zdijo potrebni.

5.       Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Iz teh rezultatov mora biti jasno razvidno, ali so dokumenti pristni ter ali se zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice in ali izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

6.       Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahtevka za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so preverjanje zahtevali, razen v izjemnih primerih, zavrnejo upravičenost do preferencialov.

Člen 33

Reševanje sporov

1.       Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 tega protokola, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so pristojni za izvedbo tega preverjanja, se predajo v reševanje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določeno v členu 408(4) tega sporazuma. Poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se ne uporablja.

2.       Kadar pride do sporov v zvezi z razlago postopkov tega protokola, razen tistih v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 tega protokola, se predajo v reševanje Pododboru za carinsko sodelovanje. Če Pododboru za carinsko sodelovanje v šestih mesecih ne uspe rešiti spora, ki mu je bil predložen, se lahko sproži postopek reševanja sporov v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3.       V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo navedene pogodbenice.

Člen 34

Kazni

Kaznuje se vsak, ki sestavi dokument ali povzroči sestavo dokumenta, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 35

Proste cone

1.       Pogodbenici storita vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne zamenjajo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega kvarjenja.

2.       Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 tega člena izdelki s poreklom iz pogodbenice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave in predelave, zadevni pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu s tem protokolom.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 36

Uporaba tega protokola

1.       Izraz „Evropska unija“ ne zajema Ceute in Melille.

2.       Za izdelke s poreklom iz Gruzije se ob uvozu v Ceuto ali Melillo uporablja enak carinski režim, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja EU na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropski skupnosti. Gruzija odobri za uvoz izdelkov iz tega sporazuma s poreklom iz Ceute in Melille enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz EU.

3.       Za uporabo odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 37.

Člen 37

Posebni pogoji

1.       Pod pogojem, da se prevažajo neposredno v skladu z določbami iz člena 12, se štejejo kot:

(1)     izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:

(a)     izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli,

(b)     izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a) tega člena, pod pogojem da:

(i)      so navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5 ali če

(ii)     gre za izdelke s poreklom iz pogodbenice, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6;

(2)     izdelki s poreklom iz Gruzije:

(a)     izdelki, v celoti pridobljeni v Gruziiji,

(b)     izdelki, pridobljeni v Gruziji, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso izdelki iz točke (a) tega člena, pod pogojem da:

(i)      so navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5 ali če

(ii)     gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali EU, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določajo postopki iz člena 6.

2.       Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

3.       Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „Gruzija“ ter „Ceuta in Melilla“ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali na izjave o poreklu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v okencu 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah o poreklu.

4.       Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Spremembe tega protokola

1.       Pododbor za carinsko sodelovanje se lahko odloči spremeniti določbe tega protokola.

2.       Pododbor za carinsko sodelovanje se v enem letu po pristopu Gruzije k Regionalni konvenciji o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu lahko tudi odloči, da se pravila o poreklu iz tega protokola nadomestijo s pravili, priloženimi navedeni konvenciji.

Člen 39

Prehodne določbe za blago v tranzitu ali skladišču

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki izpolnjuje določbe tega protokola in ki je na datum začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi v tranzitu bodisi v pogodbenicah v začasnem skladiščenju v carinskih skladiščih ali v prostih conah, pod pogojem da se carinskim organom pogodbenice uvoznice v štirih mesecih od navedenega datuma predloži naknadno izdano potrdilo o poreklu, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo, da se blago prevaža neposredno v skladu z določbami člena 13.

________________

PRILOGA I K PROTOKOLU I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II K PROTOKOLU ii

Opomba 1:

Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 5 tega protokola.

Opomba 2:

2.1.    Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, medtem ko drugi stolpec vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3 ali 4. Kadar je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu „ex“, to pomeni, da se pravila v stolpcu 3 oziroma 4 uporabljajo samo za del navedene tarifne številke, opisane v stolpcu 2.

2.2.    Kadar je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja ter je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4 nanašajo na vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo pod tarifne številke navedenega poglavja ali pod katero koli tarifno številko, navedeno v stolpcu 1.

2.3.    Če so na seznamu navedena različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4.

2.4.    Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcih 3 in 4, ima izvoznik možnost izbrati uporabo bodisi pravila iz stolpca 3 bodisi tistega iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo, določeno v stolpcu 3.

Opomba 3:

3.1.    Določbe člena 5 tega protokola o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se ti izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

Primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v EU iz ingota brez porekla, je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Tako se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima kovani material poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti ali drugi tovarni v EU. Vrednost ingota brez porekla se tako pri seštevanju vrednosti uporabljenih materialov brez porekla ne upošteva.

3.2.    Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del zahtevane obdelave ali predelave, zato izdelki z več predelave ali obdelave tudi pridobijo status porekla; nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takšnega materiala ni dovoljena.

3.3.    Brez vpliva na opombo 3.2 se lahko, kadar pravilo uporablja izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere(-ih) koli tarifne(-ih) številke(-) (celo materiali z enakim poimenovanjem in tarifno številko kakor izdelek), vendar ob upoštevanju vseh posebnih omejitev, ki so morda zajete v pravilu.

Vendar pa izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke“ ali „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 seznama.

3.4.    Kadar pravilo iz seznama določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi kateri koli ali več materialov. Ne zahteva, da se uporabijo vsi.

Primer:

Pravilo za tkanine iz tarifnih številk od 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna in da se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje.

3.5.    Če pravilo iz seznama določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom.)

Primer:

Pravilo za pripravljena živila iz tarifne številke 1904, ki izrecno izključuje uporabo žit in izdelkov iz njih, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.

Vendar to ne velja za izdelke, ki sicer ne morejo biti izdelani iz določenih materialov iz seznama, lahko pa so izdelani iz materiala z enakimi značilnostmi na zgodnejši stopnji izdelave.

Primer:

V primeru oblačila iz ex poglavja 62, narejenega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu, čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo, to je na stopnji vlaken.

3.6.    Kadar pravilo v seznamu za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, navaja dva odstotna deleža, se ta ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati večjega od navedenih odstotnih deležev. Poleg tega ne smejo biti preseženi posamezni odstotni deleži, ki se nanašajo na določene materiale.

Opomba 4:

4.1.    Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

4.2.    Izraz ‚naravna vlakna‘ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3.    Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4.    Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1.    Kadar se za izdelek na seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za katere koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, predstavljajo 10 ali manj odstotkov skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov (glej tudi opombi 5.3 in 5.4).

5.2.    Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so izdelani iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so naslednji:

–        svila,

–        volna,

–        groba živalska dlaka,

–        fina živalska dlaka,

–        konjska žima,

–        bombaž,

–        materiali za izdelavo papirja in papir,

–        lan,

–        konoplja,

–        juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

–        sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

–        kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

–        sintetični filamenti,

–        umetni filamenti,

–        prevodni filamenti,

–        sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

–        sintetična rezana vlakna iz poliestra,

–        sintetična rezana vlakna iz poliamida,

–        sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

–        sintetična rezana vlakna iz poliimida,

–        sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena;

–        sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida);

–        sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida);

–        druga sintetična rezana vlakna,

–        umetna rezana vlakna iz viskoze,

–        druga umetna rezana vlakna,

–        preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, vključno z ovito prejo,

–        preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, vključno z ovito prejo,

–        izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema;

–        drugi materiali iz tarifne številke 5605.

Primer:

Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabljajo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne izpolnjujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), če njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje.

Primer:

Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njena/njuna skupna teža ne presega 10 % teže tkanine.

Primer:

Taftan tekstilni material iz tarifne številke 5802, izdelan iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.

Primer:

Če bi bil zadevni taftan tekstilni material izdelan iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi bila seveda uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in bi bil v skladu s tem tudi taftan tekstilni material mešan izdelek.

5.3.    V primeru izdelkov, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je to odstopanje pri preji 20 %.

5.4.    Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri tem traku dovoljeno odstopanje 30 %.

Opomba 6:

6.1.    Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v stolpcu 3 seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.

6.2.    Brez poseganja v opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

Primer:

Če pravilo s seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kakor so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v poglavja od 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, čeprav zadrge običajno vključujejo tekstil.

6.3.    Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63.

Opomba 7:

7.1.    V tarifnih številkah ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)     vakuumska destilacija;

(b)     ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)     razbijanje (kreking);

(d)     preoblikovanje;

(e)     ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)      obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)     polimerizacija;

(h)     alkilizacija;

(i)      izomerizacija.

7.2.    Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)     vakuumska destilacija;

(b)     ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)     razbijanje (kreking);

(d)     preoblikovanje;

(e)     ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)      obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)     polimerizacija;

(h)     alkilizacija;

(i)      izomerizacija;

(j)      samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(k)     samo za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(l)      samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifični proces;

(m)    samo za kurilna olja iz tarifne številke ex 2710, atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

(n)     samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710, obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(o)     samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712, izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.

7.3.    Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 se porekla ne pridobi z enostavnimi postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla z mešanjem izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti s katero koli kombinacijo teh ali podobnih postopkov.

________________

PRILOGA II K PROTOKOLU I

SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK PRIDOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM

Proizvodi s seznama morda niso vsi zajeti v tem sporazumu. Zato je treba upoštevati druge dele tega sporazuma.

Tarifna številka HS || Poimenovanje izdelka || Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla,  ki jim dodeli status blaga s poreklom

(1) (2) || (3)                                      ali                 (4)

Poglavje 1 || Žive živali || Vse živali iz poglavja 1 so v celoti pridobljene. ||

Poglavje 2 || Meso in užitni klavnični odpadki || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni. ||

Poglavje 3 || Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni. ||

ex poglavje 4 || Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen: || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni. ||

0403 || Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne || Izdelava, pri kateri: –      so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni, –      so vsi uporabljeni sadni sokovi (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) iz tarifne številke 2009 že izdelki s poreklom in –      vrednost uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 5 || Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen: || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 5 v celoti pridobljeni. ||

ex 0502 || Pripravljene ščetine in dlake domačega in divjega prašiča || Čiščenje, razkuževanje, razvrščanje in izravnavanje ščetin in dlak. ||

Poglavje 6 || Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje || Izdelava, pri kateri: –      so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni in –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 7 || Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni. ||

Poglavje 8 || Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon in lubenic || Izdelava, pri kateri: –      je vse uporabljeno sadje in oreški v celoti pridobljeno in –      vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 9 || Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe; razen: || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 9 v celoti pridobljeni. ||

0901 || Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke ||

0902 || Čaj, pravi, aromatiziran ali ne || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke ||

ex 0910 || Mešanice začimb || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke ||

Poglavje 10 || Žita || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni. ||

ex poglavje 11 || Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten; razen: || Izdelava, pri kateri so vse uporabljene žitarice, užitne vrtnine, koreni in gomolji iz tar. št. 0714 ali sadje v celoti pridobljene. ||

ex 1106 || Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713 || Sušenje in mletje stročnic iz tar. št. 0708 ||

Poglavje 12 || Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 12 v celoti pridobljeni. ||

1301 || Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 1301 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

1302 || Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani: || ||

|| –     Sluzi in zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani || Izdelava iz nemodificiranih sluzi in sredstev za zgoščevanje ||

|| –     Drugo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 14 || Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 14 v celoti pridobljeni. ||

ex poglavje 15 || Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

1501 || Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503: || ||

|| –     maščobe iz kosti ali odpadkov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tar. št. 0506. ||

|| –     drugo || Proizvodnja iz mesa ali užitnih klavničnih odpadkov prašičev iz tar. št. 0203 ali 0206 ali iz mesa in užitnih klavničnih odpadkov perutnine iz tar. št. 0207. ||

1502 || Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503: || ||

|| –     maščobe iz kosti ali odpadkov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tar. št. 0506. ||

|| –     drugo || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni. ||

1504 || Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani: || ||

|| –     trdne frakcije || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1504 ||

|| –     drugo || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni. ||

ex 1505 || Prečiščeni lanolin || Izdelava iz surove maščobe iz volne iz tar. št. 1505. ||

1506 || Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane: || ||

|| –     trdne frakcije || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1506 ||

|| –     drugo || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni. ||

1507 do 1515 || Rastlinska olja in njihove frakcije: || ||

|| –     – sojino olje, olje iz arašidov, palmovo olje, olje iz kopre, palmovih jedrc, orehov palme babassu, tungovo in oiticica olje, mirtin vosek in japonski vosek, frakcije jojoba olja in olj za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

|| –     trdne frakcije, razen iz jojoba olja || Izdelava iz drugih materialov iz tar. št. 1507 do 1515. ||

|| –     drugo || Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. ||

1516 || Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani || Izdelava, pri kateri: –      so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni in –      so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifnih številk 1507, 1508, 1511 in 1513. ||

1517 || Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516 || Izdelava, pri kateri: –      so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 4 v celoti pridobljeni in –      so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifnih številk 1507, 1508, 1511 in 1513. ||

Poglavje 16 || Izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev || Izdelava: –      iz živali iz poglavja 1 in/ali –      pri katerih so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni. ||

ex poglavje 17 || Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 1701 || Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju, z dodanimi snovmi za aromatiziranje ali barvili || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

1702 || Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel: || ||

|| –     kemično čista maltoza in fruktoza, || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1702 ||

|| –     drugi sladkorji v trdnem stanju, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila, || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     drugo || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali že materiali s poreklom. ||

ex 1703 || Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

1704 || Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 18 || Kakav in kakavovi izdelki || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

1901 || Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu: || ||

|| –     ekstrakt slada || Izdelava iz žit iz poglavja 10 ||

|| –     drugo || Izdelava: -       iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in -       pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

1902 || Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanja, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen: || ||

|| –     ki vsebujejo 20 mas. % ali manj mesa, klavničnih odpadkov, rib, rakov ali mehkužcev, || Izdelava, pri kateri morajo biti vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni ||

|| -      ki vsebujejo 20 mas. % mesa, klavničnih proizvodov, rib, rakov ali mehkužcev. || Izdelava, pri kateri: –      so vsa uporabljena žita in izdelki iz njih (razen pšenice vrste „durum“ in izdelkov iz nje) v celoti pridobljeni in –      so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni. ||

1903 || Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno || Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108. ||

1904 || Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1806, –      pri kateri so vsa uporabljena žita in moka (razen pšenice vrste „durum“ ter koruze vrste Zea indurata in izdelkov iz njih) v celoti pridobljeni in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

1905 || Kruh, pecivo, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz poglavja 11. ||

ex poglavje 20 || Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen: || Izdelava, pri kateri so vse uporabljeno sadje, oreški ali vrtnine v celoti pridobljeni ||

ex 2001 || Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 2004 in ex 2005 || Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev, pripravljen ali konzerviran drugače kakor v kisu ali ocetni kislini || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

2006 || Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

2007 || Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2008 || –     Oreški, brez dodanega sladkorja ali alkohola || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih oreškov in oljnih semen s poreklom iz tarifne številke 0801, 0802 in od 1202 do 1207 presega 60 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

|| –     drugi, razen sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

2009 || Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 21 || Razna živila; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

2101 || Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri je vsa uporabljena cikorija v celoti pridobljena. ||

2103 || Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica: || ||

|| –     Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica. ||

|| –     gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke ||

ex 2104 || Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe || Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen pripravljenih ali konzerviranih vrtnin iz tarifnih številk od 2002 do 2005. ||

2106 || Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 22 || Pijače, alkoholne tekočine in kis; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali materiali, pridobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeno. ||

2202 || Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009 || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna in –      pri kateri so vsi uporabljeni sadni sokovi (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) že izdelki s poreklom ||

2207 || Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 2207 ali 2208, in, –      pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali material, dobljen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi do 5 vol. % araka ||

2208 || Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 2207 ali 2208, in, –      pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali material, dobljen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi do 5 vol. % araka ||

ex poglavje 23 || Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 2301 || Kitov zdrob; moka, zdrob in peleti iz rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni. ||

ex 2303 || Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod, več kot 40 mas. % || Izdelava, pri kateri je vsa uporabljena koruza v celoti pridobljena. ||

ex 2306 || Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja, ki vsebujejo več kot 3 mas. % oljčnega olja || Izdelava, pri kateri so vse uporabljene olive v celoti pridobljene ||

2309 || Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali || Izdelava, pri kateri: –      so vsa uporabljena žita, sladkor ali melase, meso ali mleko že s poreklom in –      so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 3 v celoti pridobljeni. ||

ex poglavje 24 || Tobak in izdelani tobačni nadomestki razen: razen: || Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 24 v celoti pridobljeni. ||

2402 || Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov || Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom. ||

ex 2403 || Tobak za kajenje || Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. % uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom. ||

ex poglavje 25 || Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 2504 || Naravni grafit z obogateno vsebino ogljika; prečiščen in mlet || Bogatenje vsebnosti ogljika, prečiščevanje in mletje surovega grafita. ||

ex 2515 || Marmor, razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm || Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, marmorja (tudi če je že razžagan), debeline nad 25 cm. ||

ex 2516 || Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm || Rezanje kamna, z žaganjem ali drugače (tudi če je že žagan), debeline nad 25 cm ||

ex 2518 || Dolomit, žgan || Žganje nežganega dolomita ||

ex 2519 || Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit). ||

ex 2520 || Mavec, posebej pripravljen za zobozdravstvo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2524 || Naravna azbestna vlakna || Izdelava iz azbestnega koncentrata ||

ex 2525 || Sljuda v prahu || Mletje sljude ali odpadkov sljude. ||

ex 2530 || Zemeljske barve, žgane ali v prahu || Žganje ali mletje zemeljskih barv. ||

Poglavje 26 || Rude, žlindre in pepeli || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 27 || Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 2707 || Olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. % ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vštevši mešanice naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([2]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2709 || Nafta, dobljena iz bituminoznih mineralov, surova || Destruktivna destilacija bituminoznih mineralov ||

2710 || Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. % ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([3]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

2711 || Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([4]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

2712 || Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek z rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([5]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

2713 || Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([6]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

2714 || Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni ali oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([7]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

2715 || Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr.: bituminozni kit, „cutback“) || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([8]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 28 || Anorganski kemični proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov in izotopov; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2805 || „Mischmetall“ || Izdelava z elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2811 || Žveplov trioksid || Izdelava iz žveplovega dioksida || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2833 || Aluminijev sulfat || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2840 || Natrijev perborat || Izdelava iz dinatrijevega tetraborata pentahidrata || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2852 || Živosrebrove spojine notranjih etrov in njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivatov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| Živosrebrove spojine nukleinskih kislin in njihovih soli, kemično določenih ali nedoločenih; druge heterociklične spojine || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932, 2933 in 2934 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 29 || Organski kemijski proizvodi; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2901 || Aciklični ogljikovodiki za pogonsko gorivo ali kurjavo || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([9]) ali ||

|| || drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2902 || Cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([10]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 2905 || Kovinski alkoholati alkoholov iz te tarifne številke in iz etilnega alkohola || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905. Lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2915 || Nasičene aciklične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro-, ali nitrozoderivati || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2932 || –      – notranji etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      – ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2933 || Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932 in 2933 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2934 || Nukleinske kisline in njihove soli, kemično opredeljene ali neopredeljene; druge heterociklične spojine || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2939 || Koncentrat makove slame, ki vsebuje najmanj 50 mas % alkaloidov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 30 || Farmacevtski izdelki; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

3002 || Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi: || ||

|| –      Proizvodi, ki so sestavljeni iz dveh sestavin ali več, pomešani za terapevtske ali profilaktične namene ali nepomešani izdelki za te namene, pripravljeni v odmerjenih dozah ali oblikah, ali pakiranje za prodajo na drobno || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      Drugo || ||

|| –      človeška kri || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     živalska kri, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično uporabo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     krvne frakcije, razen antiserumov, hemoglobina, globulina iz krvi in globulina iz serumov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     hemoglobin, krvni globulin in serumski globulini || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

3003 in 3004 || Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006): || ||

|| –     pridobljena iz amikacina iz tar. št. 2941 || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     druga || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 3006 || –     Odpadni farmacevtski izdelki, navedeni v opombi 4(k) k temu poglavju || Ohrani se poreklo proizvoda in njegova prvotna uvrstitev ||

|| –     Sterilne kirurške ali zobarske zapore proti sprijemanju, absorpcijske ali ne: || ||

|| –     iz plastičnih mas || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     iz tkanin || Izdelava iz (7): –      naravnih vlaken, –      umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki niso mikana ali česana ali drugače pripravljena za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

|| –     Pripomočki, ki se uporabljajo za stomo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 31 || Gnojila; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3105 || Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente – dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase, razen: –     natrijevega nitrata, –     kalcijevega cianamida, –     kalijevega sulfata, –     magnezijevega kalijevega sulfata. || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 32 || Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3201 || Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati || Izdelava iz ekstraktov za strojenje rastlinskega izvora. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3205 || Lak barve; preparati, predvideni v opombi 3 v tem poglavju na osnovi „lak barv“ ([11]) || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen materialov iz tarifnih številk 3203, 3204 in 3205. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3205, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 33 || Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3301 || Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z materiali iz druge „skupine“ ([12]) v tej tarifni številki. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto skupino, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 34 || Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3403 || mazalni preparati, ki vsebujejo manj kot 70 mas. % naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov || Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov ([13]) ali drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3404 || Umetni voski in pripravljeni voski: || ||

|| –     Na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz: –     hidrogeniziranih olj, ki imajo lastnosti voskov iz tar. št. 1516, || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| || –     maščobnih kislin, ki niso kemično definirane ali maščobnih industrijskih alkoholov, ki imajo lastnost voskov iz tar. št. 3823, in ||

|| || –     materialov iz tar. št. 3404. ||

|| || Ti materiali se lahko uporabijo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 35 || Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3505 || Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov: || ||

|| –     škrobni etri in estri || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 3505 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1108. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3507 || Pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 36 || Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 37 || Izdelki za fotografske in kinematografske namene; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3701 || Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih: || ||

|| –     plan filmi za trenutno (hitro) barvno fotografijo, v kasetah || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3702, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3701 in 3702, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3702 || Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre) fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3704 || Fotografske plošče, filmi, papir, karton in tekstil, osvetljeni toda nerazviti || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 3701 do 3704. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 38 || Razni kemijski proizvodi; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3801 || –     koloidni grafit v oljni suspenziji in polkoloidni grafit; ogljikove paste za elektrode || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     grafit v obliki paste kot mešanica z mineralnimi olji z več kot 30 mas. % grafita || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3403 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3803 || Rafinirano talovo olje || Rafiniranje surovega talovega olja. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3805 || Sulfatna terpentinska olja, prečiščena || Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3806 || Smolni estri || Izdelava iz smolnih kislin. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3807 || Lesni katran (lesna katranska smola) || Destilacija lesnega katrana || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3808 || Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr.: žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3809 || Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3810 || Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za mehko spajkanje in trdo spajkanje ali varjenje; praški in paste za mehko spajkanje, trdo spajkanje ali varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3811 || Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja: || ||

|| –     Pripravljeni aditivi za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     Drugo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3812 || Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije; sestavljeni plastifikatorji za gumo ali plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3813 || Preparati in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3814 || Sestavljena organska topila in razredčila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; pripravljena sredstva za odstranjevanje premazov ali lakov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3818 || Kemični elementi, dopirani za uporabo v elektroniki, v obliki kolutov, ploščic ali v podobnih oblikah; kemične spojine, dopirane za uporabo v elektroniki || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3819 || Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 % masnega deleža naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3820 || Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Ex 3821 || Pripravljene podlage za razvoj ali vzdrževanje mikroorganizmov (vključno z virusi in podobnimi organizmi) ali rastlinskih, človeških ali živalskih celic || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3822 || Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu), pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006; standardni referenčni vzorci || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3823 || Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi: || ||

|| –     industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

|| –     industrijski maščobni alkoholi || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 3823 ||

3824 || Pripravljena vezivna sredstva za livarske kalupe; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: || ||

|| –     Naslednji iz te tarifne številke: –     pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra na osnovi naravnih smolnih proizvodov, –     naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri –     sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905 || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     petrolejevi sulfonati, razen petrolejevih sulfonatov alkalnih kovin, amonijaka ali etanolaminov; tiofenirane sulfonske kisline, iz olj pridobljenih iz bituminoznih mineralov, in njihove soli –     ionski izmenjalci –     lovilci (geterji) za vakuumske cevi || ||

|| –     alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina –     amoniakova voda in izkoriščeni oksidi, dobljeni pri čiščenju plina iz premoga –     sulfonaftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri –     fuzelno in dipelovo olje –     mešanice soli, ki vsebujejo različne anione –     paste za kopiranje na osnovi želatine, s podlogo iz papirja ali tekstila ali brez nje || ||

|| –     Drugo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

3901 do 3915 || Plastične mase v primarnih oblikah, odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas; razen tar. št. ex 3907 in 3912, za kateri so pravila določena spodaj: || ||

|| –     Izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. % celotne vsebine polimerov, || Izdelava, pri kateri: –     vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in –     v zgornjih mejah, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ([14]) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     Drugo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ([15]) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3907 || –     Kopolimeri, narejeni iz polikarbonata in akrilonitril-butadien-stiren kopolimera (ABS) || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ([16]) ||

|| –     Poliester || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna in/ali izdelava iz tetrabrom-(bisfenol A) polikarbonata. ||

3912 || Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ||

3916 do 3921 || Polizdelki in izdelki iz plastičnih mas; razen iz tar. št. ex 3916, ex 3917, ex 3920 in ex 3921, za katere so pravila določena spodaj: || ||

|| –     Ploščati izdelki, bolj kot le površinsko obdelani ali rezani v druge oblike, razen pravokotnih (vključno z kvadratnimi); drugi izdelki, bolj obdelani kot le površinsko obdelani || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     Drugo: || ||

|| –     izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. % celotne vsebine polimerov, || Izdelava, pri kateri: –     vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in –     v zgornjih mejah, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ([17]) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     drugo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ([18]) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3916 in ex 3917 || Profilni izdelki in cevi || Izdelava, pri kateri: –     vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in –     v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3920 || –     Folije ali filmi iz ionomerov || Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrija; || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     Folije iz regenerirane celuloze, poliamida ali poletilena || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna ||

ex 3921 || Folije iz plastičnih mas, metalizirane || Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov ([19]) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

3922 do 3926 || Izdelki iz plastičnih mas || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 40 || Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 4001 || Laminirane plošče ali krep iz kavčuka za čevlje || Laminacija listov iz naravnega kavčuka ||

4005 || Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov, razen naravnega kavčuka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

4012 || Protektirane ali rabljene pnevmatike; polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji in ščitniki iz gume: || ||

|| –     Protektirane pnevmatike, polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami || Protektiranje rabljenih gum. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4011 in 4012. ||

ex 4017 || Izdelki iz trde gume || Izdelava iz trde gume. ||

ex poglavje 41 || Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 4102 || Surove kože ovac ali jagnjet, brez volne || Odstranjevanje volne s kože ovac ali jagnjet, z volno ||

4104 do 4106 || Strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane || Ponovno strojenje strojenega usnja ali Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

4107, 4112 in 4113 || Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez volne ali dlake, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tar. št. 4114 || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4104 do 4113. ||

ex 4114 || Lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje || Izdelava iz materialov iz tar. št. 4104 do 4106, 4107, 4112 ali 4113 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 42 || Izdelki iz usnja; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta) || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 43 || Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 4302 || Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno: || ||

|| –     plošče, križi in podobne oblike || Beljenje ali barvanje, poleg rezanja in sestavljanja nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna. ||

4303 || Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki || Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tar. št. 4302. ||

ex poglavje 44 || Les in lesni izdelki; oglje; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 4403 || Les, grobo obdelan (obtesan) || Izdelava iz grobo obdelanega lesa, olubljenega ali ne, ali samo grobo tesanega. ||

ex 4407 || Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm || Skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih ||

ex 4408 || Furnirski listi (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstato spojeni ter drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan, brušen, ali na koncih spojen, debeline do vključno 6 mm || Spajanje, skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih ||

ex 4409 || Les, profiliran vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, vključno skobljan, brušen ali na koncih spojen: || ||

|| –     brušen ali na koncu spojen || Brušenje in spajanje na koncu ||

|| –     profiliran les (pero in utori) in okrasne letve || Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve. ||

ex 4410 do ex 4413 || Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami || Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve. ||

ex 4415 || Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa || Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost. ||

ex 4416 || Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski izdelki in njihovi deli, iz lesa || Izdelava iz klanih dog, nadalje neobdelanih, razen razžaganih na dveh glavnih površinah. ||

ex 4418 || –     Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži. ||

|| –     profiliran les (pero in utori) in okrasne letve || Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve. ||

ex 4421 || Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev || Izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409. ||

ex poglavje 45 || pluta in plutasti izdelki; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

4503 || Izdelki iz naravne plute || Izdelava iz plute iz tar. št. 4501. ||

Poglavje 46 || Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

Poglavje 47 || Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papirni ali kartonski odpadki in ostanki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 48 || Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 4811 || Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati || Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. ||

4816 || Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel || Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. ||

4817 || Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona || Izdelava: –     iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –     pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 4818 || Toaletni papir || Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. ||

ex 4819 || Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali koprene iz celuloznih vlaken || Izdelava: –     iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –     pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 4820 || Bloki s pisemskim papirjem || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 4823 || Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike. || Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47. ||

ex poglavje 49 || Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi izdelki grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

4909 || Poštne razglednice; čestitke in karte z osebnimi sporočili, tiskane, ilustrirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911. ||

4910 || Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki: || ||

|| –     koledarji vrste „večni“ ali zamenljivi bloki na podlagah, ki niso iz papirja ali kartona || Izdelava: –     iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –     pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911. ||

ex poglavje 50 || Svila; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 5003 || Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani || Mikanje ali česanje svilenih odpadkov. ||

5004 do ex 5006 || Svilena preja in preja iz svilenih odpadkov || Izdelava iz ([20]): –     surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     drugih naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5007 || Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov: || ||

|| –     z vtkanimi gumijastimi nitmi || Izdelava iz enojne preje ([21]) ||

|| –     drugo || Izdelava iz (1): ||

|| || –     preje iz kokosovega vlakna, –     naravnih vlaken, –     umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     papirja ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

ex poglavje 51 || Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja ali tkanine iz konjske žime; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

5106 do 5110 || Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime || Izdelava iz ([22]): –     surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5111 do 5113 || Tkanine iz volne, fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime: || ||

|| –     z vtkanimi gumijastimi nitmi || Izdelava iz enojne preje ([23]) ||

|| –     drugo || Izdelava iz (1): ||

|| || –     preje iz kokosovega vlakna, –     naravnih vlaken, –     umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     papirja ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

ex poglavje 52 || Bombaž; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

5204 do 5207 || Bombažna preja in sukanec || Izdelava iz ([24]): –     surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5208 do 5212 || Bombažne tkanine: || ||

|| –     z vtkanimi gumijastimi nitmi || Izdelava iz enojne preje (1) ||

|| –        drugo || Izdelava iz ([25]): ||

|| || –        preje iz kokosovega vlakna, –     naravnih vlaken, –     umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     papirja ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

ex poglavje 53 || Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

5306 do 5308 || Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja || Izdelava iz ([26]): –     surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5309 do 5311 || Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje: || ||

|| –     z vtkanimi gumijastimi nitmi || Izdelava iz enojne preje ([27]) ||

|| –     druge || Izdelava iz (1): –     preje iz kokosovega vlakna, –     preje iz jute, –     naravnih vlaken, –     umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     papirja ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

5401 do 5406 || Preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov || Izdelava iz ([28]): –     surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5407 in 5408 || Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov: || ||

|| –     z vtkanimi gumijastimi nitmi || Izdelava iz enojne preje ([29]) ||

|| –     Druge || Izdelava iz (1): ||

|| || –     preje iz kokosovega vlakna, –     naravnih vlaken, –     umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     papirja ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

5501 do 5507 || Umetna in sintetična rezana vlakna || Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše. ||

5508 do 5511 || Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken || Izdelava iz ([30]): –     surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5512 do 5516 || Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken: || ||

|| –     z vtkanimi gumijastimi nitmi || Izdelava iz enojne preje (1) ||

|| –     Druge || Izdelava iz ([31]): –     preje iz kokosovega vlakna, –     naravnih vlaken, –     umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     papirja ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

ex poglavje 56 || Vata, klobučevina in netkani materiali; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen: || Izdelava iz ([32]): –     preje iz kokosovega vlakna, –     naravnih vlaken, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5602 || Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano: || ||

|| –        Iglana klobučevina || Izdelava iz (1): –     naravnih vlaken ali –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše Vendar se lahko uporabijo: ||

|| || –     polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402, –     polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali –     filamenti iz polipropilena iz tar. št. 5501, pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –        Drugo || Izdelava iz ([33]): –     naravnih vlaken, –     umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, pridobljenih iz kazeina ali –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

5604 || Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso: || ||

|| –     Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom || Izdelava iz gumijastih niti in vrvi, ki niso prekrite s tekstilom. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz ([34]): –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5605 || Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tar. št. 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino || Izdelava iz ([35]): –     naravnih vlaken, –     umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki niso mikana ali česana ali drugače pripravljena za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

5606 || Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tar. št. 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tar. št. 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja || Izdelava iz (1): –     naravnih vlaken, –     umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki niso mikana ali česana ali drugače pripravljena za predenje, –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali –     materialov za izdelavo papirja. ||

Poglavje 57 || Preproge in druga tekstilna talna prekrivala || ||

|| –     Iz iglane klobučevine || Izdelava iz ([36]): –     naravnih vlaken ali –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše Vendar se lahko uporabijo: ||

|| || –        polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402, –        polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali –        filamenti iz polipropilena iz tar. št. 5501, pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga. ||

|| –     Iz druge klobučevine || Izdelava iz ([37]): –     naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje, ali –     kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

|| –     Druge || Izdelava iz (1): –     preje iz kokosovega vlakna ali jute, –     preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov, –     naravnih vlaken ali –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje. Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga. ||

ex poglavje 58 || Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen: || ||

|| –      Kombinirane z gumijasto nitjo || Izdelava iz enojne preje ([38]) ||

|| –      Drugo || Izdelava iz (1): ||

|| || –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

5805 || Ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne, in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

5810 || Vezenina v metraži, trakovih ali motivih || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

5901 || Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov || Izdelava iz preje ||

5902 || Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona: || ||

|| –      z vsebnostjo do vključno 90 mas. % tekstilnih materialov || Izdelava iz preje ||

|| –      druge || Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše. ||

5903 || Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tar. št. 5902 || Izdelava iz preje ali tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

5904 || Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike || Izdelava iz preje ([39]) ||

5905 || Zidne tapete iz tekstilnih materialov: || ||

|| –     impregnirane, premazane, prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali || Izdelava iz preje ||

|| –     druge || Izdelava iz ([40]): ||

|| || –      preje iz kokosovega vlakna, –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali ||

|| || tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

5906 || Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902: || ||

|| –      Pleteni ali kvačkani materiali || Izdelava iz ([41]): –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

|| –      Druge tkanine iz sintetične filamentne preje, ki vsebuje več kot 90 mas. % tekstilnih materialov || Izdelava iz kemičnih materialov. ||

|| –      Drugo || Izdelava iz preje ||

5907 || Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene || Izdelava iz preje ali tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna ||

5908 || Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani: || ||

|| –      Žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirano || Izdelava iz cevasto pletenih plinskih mrežic. ||

|| –      Drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

5909 do 5911 || Tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene || ||

|| –      Diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tar. št. 5911 || Izdelava iz preje ali odpadnih tkanin ali krp iz tar. št. 6310. ||

|| –      Tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tar. št. 5911 || Izdelava iz ([42]): –      preje iz kokosovega vlakna, –      Naslednjih materialov: –      preje iz politetrafluoroetilena ([43]), –      preje, večnitne, iz poliamida, prekrite, impregnirane ali prevlečene s fenolno smolo, –      preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljenih s polikondenzacijo m-fenilendiamina in izoftalne kisline, ||

|| || –      monofilamenta iz politetrafluoroetilena ([44]), –      preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli(p-fenilen tereftalamida), –      preje iz steklenih vlaken, prekrite s fenolno smolo in ojačane z akrilno prejo (1), ||

|| || –      kopoliesterskih monofilamentov iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1,4-cikloheksandinetanola in izoftalne kisline, –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

|| –      Drugo || Izdelava iz ([45]): –      preje iz kokosovega vlakna, –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

Poglavje 60 || Pleteni ali kvačkani materiali || Izdelava iz (1): –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

Poglavje 61 || Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani: || ||

|| –      Dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko || Izdelava iz preje ([46])([47]) ||

|| –      Drugo || Izdelava iz (1): –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

ex poglavje 62 || Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani: razen: || Izdelava iz preje ([48])([49]) ||

ex 6202, ex 6204, ex 6206, ex 6209 in ex 6211 || Oblačila in pribor za oblačila, za ženske, deklice in dojenčke, vezeni || Izdelava iz preje (2) ali Izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (2) ||

ex 6210 in ex 6216 || Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra || Izdelava iz preje ([50]) ali izdelava iz neprevlečenih tkanin, če vrednost uporabljenih neprevlečenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (1) ||

6213 in 6214 || Robčki, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki: || ||

|| –        Vezeni || Izdelava iz nebeljene enojne preje ([51])([52]) ali Izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (2) ||

|| –        Drugo || Izdelava iz nebeljene enojne preje (1)(2) ali ||

|| || izdelava, ki ji sledi tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vse uporabljene nepotiskane tkanine iz tar. št. 6213 in 6214 ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna. ||

6217 || Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov razen tistih iz tarifne številke 6212: || ||

|| –     Vezeni || Izdelava iz preje ([53]) ali Izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (1) ||

|| –     Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra || Izdelava iz preje (1) ali izdelava iz neprevlečenih tkanin, če vrednost uporabljenih neprevlečenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (1) ||

|| –     Medvloge za ovratnike in manšete, urezane || Izdelava: –     iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –     pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz preje ([54]) ||

ex poglavje 63 || Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

6301 do 6304 || Odeje, potovalne odeje, posteljno perilo, itd.; zavese, itd.; drugi izdelki za notranjo opremo: || ||

|| –     Iz klobučevine ali netkanega tekstila || Izdelava iz ([55]): –      naravnih vlaken ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

|| –     Drugo: || ||

|| –     Vezeni || Izdelava iz nebeljene enojne preje ([56])([57]) ali izdelava iz nevezenih tkanin (razen pletenih ali kvačkanih), če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     Drugo || Izdelava iz nebeljene enojne preje ([58])([59]) ||

6305 || Vreče in vrečke za pakiranje blaga || Izdelava iz ([60]): –      naravnih vlaken, –      umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

6306 || Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali suhozemna vozila); izdelki za taborjenje: || ||

|| –      Netkani || Izdelava iz (3)(1): –      naravnih vlaken ali –      kemičnih materialov ali tekstilne kaše ||

|| –      Drugo || Izdelava iz nebeljene enojne preje ([61])([62]) ||

6307 || Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

6308 || Garniture, ki so sestavljene iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno || Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna ||

ex poglavje 64 || Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406. ||

6406 || Deli obutve (vključno z zgornjimi deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 65 || Pokrivala in njihovi deli; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

6505 || Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno s podloženimi ali okrašenimi || Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken ([63]) ||

ex poglavje 66 || Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

6601 || Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 67 || Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 68 || Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 6803 || Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca || Izdelava iz obdelanega skrilavca. ||

ex 6812 || Izdelki iz azbesta; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke ||

ex 6814 || Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov || Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo) ||

Poglavje 69 || Keramični izdelki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 70 || Steklo in stekleni izdelki; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 7003, ex 7004 ind ex 7005 || Steklo s plastjo proti refleksiji || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 ||

7006 || Steklo iz tarifne številke 7003, 7004 ali 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neuokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali: || ||

|| –      Podlaga iz steklene plošče, prevlečena s tanko izolacijsko plastjo polprevodniške vrste v skladu s standardi SEMII ([64]) || Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tarifne številke 7006 ||

|| –      Drugo || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 ||

7007 || Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 ||

7008 || Večplastni panelni elementi za izolacijo, iz stekla || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 ||

7009 || Steklena ogledala, z okvirom ali brez njega, vključno tudi vzvratna ogledala || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001 ||

7010 || Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ali rezanje steklovine, če skupna vrednost nerazrezane steklovine ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ||

7013 || Stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018) || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ali rezanje steklovine, če skupna vrednost nerazrezane steklovine ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ali ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 7019 || Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje) || Izdelava iz: –      nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti ali –      steklene volne ||

ex poglavje 71 || Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 7101 || Naravni ali kultivirani biseri, sortirani in začasno nanizani zaradi lažjega transporta || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 7102, ex 7103 in ex 7104 || Obdelani dragi in poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani) || Izdelava iz neobdelanih dragih ali poldragih kamnov ||

7106, 7108 in 7110 || Plemenite kovine: || ||

|| –      Neobdelane || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifnih številk 7106, 7108 in 7110, ali elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifne številke 7106, 7108 ali 7110 ali legiranje plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami. ||

|| -       V obliki polizdelkov ali prahu || Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin ||

ex 7107, ex 7109 ind ex 7111 || Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov || Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami. ||

7116 || Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

7117 || Imitacije nakita || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ali ||

|| || izdelava iz delov iz navadnih kovin, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 72 || Železo in jeklo razen; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

7207 || Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla || Izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205 ||

7208 do 7216 || Ploščati toplo valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz železa ali nelegiranega jekla || Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206 ||

7217 || Žica iz železa ali nelegiranega jekla || Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7207 ||

ex 7218, 7219 do 7222 || Polizdelki, ploščato valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz nerjavnega jekla || Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7218 ||

7223 || Žica iz nerjavnega jekla || Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7218 ||

ex 7224, 7225 do 7228 || Polizdelki, ploščato valjani izdelki, toplo valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel || Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206, 7218 ali 7224 ||

7229 || Žica iz drugih legiranih jekel || Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7224 ||

ex poglavje 73 || Izdelki iz železa in jekla razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 7301 || Piloti || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 ||

7302 || Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206 ||

7304, 7305 in 7306 || Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla || Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206, 7207, 7218 ali 7224 ||

ex 7307 || Pribor za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov || Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna. ||

7308 || Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Zvarjeni kotniki in profili iz tarifne številke 7301 se ne smejo uporabiti. ||

ex 7315 || Verige zoper drsenje || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 74 || Baker in bakreni izdelki; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

7401 || Bakrov kamen; cementni baker (precipitat-oborina bakra) || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

7402 || Neprečiščen baker; bakrene anode za elektrolitsko rafinacijo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

7403 || Rafiniran baker in bakrove zlitine, surovi: || ||

|| –      Prečiščeni baker || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

|| –      Bakrove zlitine in rafiniran baker, ki vsebuje še druge elemente || Izdelava iz rafiniranega surovega bakra ali bakrovih odpadkov in ostankov; ||

7404 || Bakrovi odpadki in ostanki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

7405 || Predzlitine bakra || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 75 || Nikelj in nikljevi izdelki; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

7501 do 7503 || Nikljev kamen („matte“), sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj; nikljevi odpadki in ostanki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 76 || Aluminij in aluminijasti izdelki; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

7601 || Aluminij, surov || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ali izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijevih odpadkov in ostankov ||

7602 || Aluminijevi odpadki in ostanki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 7616 || Izdelki iz aluminija razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj ali tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vštevši tudi neskončne trakove) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija; in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 77 || Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu || ||

ex poglavje 78 || Svinec in svinčeni izdelki; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

7801 || Surovi svinec: || ||

|| –      Prečiščen svinec || Izdelava iz obdelanega svinca (“bullion” ali “work”) ||

|| –      Drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7802. ||

7802 || Svinčeni odpadki in ostanki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 79 || Cink in cinkovi izdelki; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

7901 || Cink, surov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7902. ||

7902 || Cinkovi odpadki in ostanki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 80 || Kositer in kositrni izdelki; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

8001 || Kositer, surov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 8002. ||

8002 in 8007 || Kositrni odpadki in ostanki; drugi kositrni izdelki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

Poglavje 81 || Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki || ||

|| –      Druge navadne kovine, obdelane; njihovi izdelki || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna ||

|| –      Drugo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex poglavje 82 || Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

8206 || Orodje iz dveh ali več tarifnih številk od 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tistih iz tarifnih številk od 8202 do 8205. Vendar pa se orodje iz tarifnih številk od 8202 do 8205 lahko vstavi v garniture pod pogojem, da njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna. ||

8207 || Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna in zemlje || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8208 || Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 8211 || Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži) razen nožev iz tarifne številke 8208 in rezil zanje || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo rezila in ročaji iz navadnih kovin. ||

8214 || Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno pilice za nohte) || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin. ||

8215 || Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin. ||

ex poglavje 83 || Razni izdelki iz navadnih kovin; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 8302 || Drugo okovje, pribor in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in avtomatična zapirala za vrata || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8302, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 8306 || Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8306, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 84 || Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8401 || Gorilni elementi za jedrske reaktorje || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ([65]) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8402 || Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z nizkim tlakom); kotli za pregreto paro || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8403 in ex 8404 || Kotli za centralno kurjavo, razen kotlov iz tar. št. 8402, in pomožne naprave za kotle za centralno kurjavo || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 8403 in 8404. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8406 || Turbine na vodno in drugo paro || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8407 || Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8408 || Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8409 || Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tarifne številke 8407 ali 8408 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8411 || Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8412 || Drugi pogonski stroji in motorji || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 8413 || Tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8414 || Industrijski ventilatorji || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8415 || Klimatizacijske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8418 || Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, razen klimatizacijskih naprav iz tar. št. 8415 || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8419 || Stroji in naprave za lesno industrijo, za proizvodnjo papirne mase, papirja in kartona || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8420 || Kalandri in drugi stroji za valjanje, razen za kovine ali steklo, in valji zanje || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8423 || Tehtnice − tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi tehtanja; uteži za tehtnice vseh vrst || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8425 do 8428 || Stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8429 || Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni: || ||

|| –      Cestni valjarji || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      Drugi || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8430 || Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8431 || Deli, primerni za uporabo izključno ali pretežno s cestnimi valjarji || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8439 || Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirjev ali kartona || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8441 || Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Ex 8443 || Tiskalniki za pisarniške stroje (npr. stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, stroje za obdelavo besedila itd.) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8444 do 8447 || Stroji iz tar. št. za uporabo v tekstilni industriji || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 8448 || Pomožni stroji in naprave za uporabo s stroji iz tar. št. 8444 in 8445 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8452 || Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tar. št. 8440; omarice, stojala in pokrovi, predvideni za šivalne stroje; igle za šivalne stroje: || ||

|| -       Šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do 16 kg brez motorja oziroma do 17 kg z motorjem || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla pri sestavljanju glave (brez motorja) ne presega vrednosti vsega uporabljenega materiala s poreklom in –      so uporabljeni mehanizmi za zategovanje niti, kvačkanje in cik-cak že izdelki s poreklom. ||

|| -       Drugo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8456 do 8466 || Obdelovalni stroji in naprave ter njihovi deli in pribor iz tarifnih številk 8456 do 8466 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8469 do 8472 || Pisarniški stroji (npr.: pisalni stroji, računski stroji, računalniki, stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, razmnoževalni stroji, stroji za spajanje z žičnimi sponkami) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8480 || Livarski okvirji za livarne kovin; modelne plošče; modeli za kalupe; kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), kovinske karbide, steklo, mineralne materiale, gumo in plastične mase || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

8482 || Kotalni ležaji || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8484 || Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 8486 || –      Stroji za obdelovanje materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala z laserjem ali drugim svetlobnim ali fotonskim snopom, ultrazvokom, elektroerozijo, elektrokemičnim postopkom, elektronskim snopom, ionskim snopom ali snopom plazme ter njihovi deli in pribor –      obdelovalni stroji (vključno s stiskalnicami) za obdelavo kovin z upogibanjem, prepogibanjem, ravnanjem, uravnavanjem ter njihovi deli in pribor –      stroji za obdelavo kamna, keramike, betona, azbesta, cementa in podobnih mineralnih materialov ali za hladno obdelavo stekla ter njihovi deli in pribor –      instrumenti za označevanje, ki so aparati, ki izdelajo obliko, potrebno za izdelavo mask ali drugih izdelkov iz podlag, prevlečenih s fotoobstojnimi snovmi; njihovi deli in pribor || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      kalupi za brizganje ali kompresijo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8487 || Deli strojev brez električnih priključkov, izolatorjev, tuljav, kontaktov ali drugih električnih delov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 85 || Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke razen: razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8501 || Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov) || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8502 || Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8501 in 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8504 || Napajalniki za stroje za avtomatično obdelavo podatkov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 8517 || drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528 || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8518 || Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8519 || Aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in -       vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8521 || Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV - sprejemno enoto) ali ne || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8522 || Deli in pribor, uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tarifnih številk 8519 do 8521 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8523 || –      Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37 || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      matrice in galvanski odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37 || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      približevalne kartice in „pametne kartice“ z dvema ali več elektronskimi integriranimi vezji || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      „pametne kartice“ z enim elektronskim integriranim vezjem || Izdelava, pri kateri: -       vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in -       zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. ali postopek difuzije, če so integriranja vezja izdelana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustrezne dopirne snovi, vključno s sestavljenimi in preskušanimi v državi, razen držav iz členov 3 in 4. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8525 || Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videokamere || Izdelava, pri kateri: -       vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in -       vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8526 || Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje || Izdelava, pri kateri: -       vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in -       vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8527 || Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8528 || –     Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8529 || Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528: || ||

|| –     izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati za snemanje in reprodukcijo slike || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –     namenjeni samo ali zlasti za uporabo z monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tar. št. 8471 || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     Drugo || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8535 || Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost nad 1 000 V || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8536 || –     Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost, ki ne presega 1000 V || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

|| –     Spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken || ||

|| –      iz plastičnih mas || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      iz keramičnih materialov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

|| –      iz bakra || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

8537 || Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tarifne številke 8535 ali 8536, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz poglavja 90 in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tarifne številke 8517 || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8541 || Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi, razen rezin, ki še niso zrezane v čipe || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8542 || Elektronska integrirana vezja: || ||

|| –      Monolitna integrirana vezja || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. ali postopek difuzije, če so integriranja vezja izdelana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustrezne dopirne snovi, vključno s sestavljenimi in preskušanimi v državi, razen držav iz členov 3 in 4. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

  || –      Več čipov, ki so deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||  

|| –      Drugo || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8544 || Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8545 || Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8546 || Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8547 || Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8548 || –      Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju || ||

|| –      Elektronski mikrosestavi Drugo || Izdelava, pri kateri: -       vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in -       v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      Drugo || || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 86 || Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (tudi elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst; razen: || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8608 || Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska (vključno elektromehanska) oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje prometa v železniškem, tramvajskem in cestnem prometu, prometu na notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih; njihovi deli || Izdelava: -       iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in -       pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 87 || Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen: || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

8709 || Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil || Izdelava: -       iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in -       pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8710 || Tanki in druga oklepna bojna motorna vozila, vključno s tistimi, ki so opremljena z oborožitvenimi sredstvi, in njihovi deli || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8711 || Motorna kolesa (vključno z mopedi) kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice: || ||

|| –      Z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem z izmeničnim gibanjem bata s prostornino cilindra || ||

|| –      do vključno 50 cm3 || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      nad 50 cm3 || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      Drugo || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8712 || Kolesa brez krogličnih ležajev || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 8714. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8715 || Otroški vozički in njihovi deli || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8716 || Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila, nesamovozna; njihovi deli || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 88 || Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8804 || Rotošuti || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 8804 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8805 || Krovna prestrezala letal in podobne naprave; krovna prestrezala letal in podobne naprave; naprave za treniranje letenja na tleh; deli navedenih izdelkov || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 89 || Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ne smejo se uporabiti ladijski trupi iz tarifne številke 8906. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 90 || Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor; razen: || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9001 || Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tarifne številke 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9002 || Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9004 || Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 9005 || Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala, razen astronomskih refrakcijskih teleskopov in njihovih podstavkov || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna; in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9006 || Fotografski aparati (razen kinematografskih); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na razelektrenje || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9007 || Kinematografske kamere in projektorji, vključno s tistimi z vdelanimi aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9011 || Optični mikroskopi, tudi tisti za mikrofotografijo, mikrokinematografijo in mikroprojekcijo || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka, –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9014 || Drugi navigacijski instrumenti in aparati || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9015 || Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, oceanografski, hidrološki, meteorološki ali geofizikalni instrumenti in aparati, razen kompasov; daljinomeri || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9016 || Tehtnice z občutljivostjo do vključno 5 centigramov, z utežmi ali brez njih || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9017 || Instrumenti in aparati za risanje, označevanje ali matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribori v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9018 || Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno z scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida: || ||

|| –      Zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi napravami ali zobozdravniškimi pljuvalniki || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 9018 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| –      Drugo || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9019 || Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9020 || Drugi dihalni aparati in plinske maske, razen varovalnih mask brez mehanskih delov in zamenljivih filtrov || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9024 || Stroji in aparati za preskušanje trdote, natezne tlačne trdnosti, elastičnosti ali drugih mehanskih lastnosti materiala (npr. kovin, lesa, tekstilnega materiala, papirja, plastične mase) || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9025 || Hidrometri in podobni plavajoči instrumenti, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9026 || Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tarifne številke 9014, 9015, 9028 ali 9032 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9027 || Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9028 || Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje: || ||

|| –      Deli in pribor || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –        Drugo || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9029 || Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti in tahometri, razen tistih, ki se uvrščajo v tarifno številko 9014 ali 9015; stroboskopi || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9030 || Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tarifne številke 9028; instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9031 || Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9032 || Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali krmiljenje || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9033 || Deli in pribori (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz Poglavja 90 || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 91 || Ure in njihovi deli; razen: || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

9105 || Druge ure || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9109 || Drugi urni mehanizmi, kompletni in sestavljeni || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9110 || Kompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), nesestavljeni ali delno sestavljeni (mehanizmi v kompletih); nekompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), sestavljeni; grobi urni mehanizmi za osebne ali druge ure || Izdelava, pri kateri: –      vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in –      v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9114 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9111 || Ohišja za osebne ure in deli ohišij || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9112 || Ohišja za hišne, pisarniške in podobne ure in ohišja podobne vrste za druge proizvode iz tega poglavja, deli ohišij || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9113 || Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice: || ||

|| –      Iz navadne kovine, vključno pozlačene ali posrebrene, ali iz kovine, prevlečene s plemenito kovino || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

|| –      Drugi || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 92 || Glasbila; njihovi deli in pribor || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna. ||

Poglavje 93 || Orožje in strelivo; njihovi deli in pribor || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 94 || Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9401 in ex 9403 || Pohištvo iz navadnih kovin, z vdelano nenapolnjeno bombažno tkanino, katere teža ne presega 300 g/m2 || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ali Izdelava iz bombažne tkanine, ki je že pripravljena za uporabo z materiali iz tar. št. 9401 ali 9403, pod pogojem da: || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

|| || –      vrednost vseh tkanin ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna in –      so vsi drugi uporabljeni materiali s poreklom in se uvrščajo v vse druge tarifne številke, razen v tar. št. 9401 ali 9403 ||

9405 || Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene plošče z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

9406 || Montažne zgradbe || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex poglavje 95 || Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 9503 || Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom; sestavljanke (puzzles) vseh vrst || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 9506 || Palice za golf in deli zanje || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi. ||

ex poglavje 96 || Razni izdelki razen: razen: || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

ex 9601 in ex 9602 || Izdelki iz materialov živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje; || Izdelava iz obdelanih materialov za rezljanje iz iste tarifne številke, kakor je tarifna številka izdelka ||

ex 9603 || Metle in ščetke (razen metel iz protja ter ščetk iz materialov veveričje ali podlasičje dlake), ročno vodeni mehanični čistilci tal, brez motorja, soboslikarski vložki in valji, brisalniki za pod, okna ipd., omela || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

9605 || Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke || Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna ||

9606 || Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

9608 || Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609 || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Vendar se lahko uporabljajo peresa ali konice peres iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka. ||

9612 || Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje || Izdelava: –      iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in –      pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 9613 || Vžigalniki piezo || Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna. ||

ex 9614 || Tobačne pipe ali glave za pipe || Izdelava iz grobo obdelanih kosov ||

Poglavje 97 || Umetniški izdelki, zbirke in starine || Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka ||

________________

PRILOGA III K PROTOKOLU I

VZOREC POTRDILA O GIBANJU BLAGA EUR.1 IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

Navodila za tiskanje

1.       Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm ali plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, z najmanjšo težo 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

2.       Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru se vsak obrazec sklicuje na tako pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.

POTRDILO O GIBANJU BLAGA

1.     Izvoznik (ime, polni naslov, država) ||         EUR.1    št. A     000 000

|| Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.

|| 2.     To potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med         .......................................................................................

3.     Prejemnik (ime, polni naslov, država) (neobvezno) ||                                                  in         ....................................................................................... (navedite ustrezne države, skupine držav ali ozemlja)

|| 4.     Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov || 5.     Namembna država, skupina držav ali ozemlje

6.     Podatki v zvezi s prevozom (neobvezno) || 7.     Opombe

8.     Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov1; poimenovanje blaga || 9.     Bruto masa (kg) ali druga merska enota (l, m3, itd.) || 10.   Računi         (neobvezno)

11. ZAZNAMEK CARINSKEGA URADA Overjena izjava Izvozni dokument2 Obrazec ..................................št. ….……... z dne ………………………………………. Carinski urad .................................…… Država ali ozemlje izdaje ......................     Žig ................................................................... ................................................................... Kraj in datum ……………...................... ................................................................... ……............................................................ (Podpis) || 12. IZJAVA IZVOZNIKA Podpisani izjavljam, da zgoraj poimenovano blago izpolnjuje pogoje, potrebne za izdajo tega potrdila. Kraj in datum ……………...................... .......................................................................... (Podpis)

1. Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite „v razsutem stanju“.

2. Izpolnite samo, če to zahtevajo predpisi države izvoznice ali ozemlja.

13. ZAHTEVEK ZA PREVERJANJE, poslati na: || 14. REZULTAT PREVERJANJA

|| Na podlagi izvedenega preverjanja je bilo ugotovljeno, da: ¨ je to potrdilo1 resnično izdal navedeni carinski urad in da so navedbe, ki jih vsebuje, točne. ¨ to potrdilo1 ne izpolnjuje zahtevanih pogojev verodostojnosti in točnosti (glej priložene opombe).

Vložen je zahtevek za preverjanje verodostojnosti in točnosti tega potrdila. ...............................................……………................................. (Kraj in datum)         Žig .....................................................…… (Podpis) || .........................................……………………………….. (Kraj in datum)         Žig .....................................................… (Podpis) _____________ (1) Označite ustrezno polje z X.

OPOMBE

1.                Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora parafirati oseba, ki je potrdilo izpolnila, in overiti carinski organ države ali ozemlja izdaje.

2.                Izdelki, navedeni v potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno, in pred vsakim izdelkom mora biti zaporedna številka izdelka. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljeni prostor mora biti prečrtan tako, da je naknadno dodajanje podatkov onemogočeno.

3.                Blago mora biti poimenovano v skladu s poslovno prakso in dovolj natančno, da se lahko identificira.

ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA

1.     Izvoznik (ime, polni naslov, država) ||         EUR.1    št. A     000 000

|| Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni strani.

|| 2.     Zahtevek za potrdilo se uporablja za preferencialno trgovino med         .......................................................................................

3.     Prejemnik (ime, polni naslov, država) (neobvezno) ||                                                  in         ....................................................................................... (navedite ustrezne države, skupine držav ali ozemlja)

|| 4.     Država, skupina držav ali ozemlje porekla izdelkov || 5.     Namembna država, skupina držav ali ozemlje

6.     Podatki v zvezi s prevozom (neobvezno) || 7.     Opombe

8.     Zaporedna številka; oznake in številke; število in vrsta paketov1; poimenovanje blaga || 9.     Bruto masa (kg) ali druga merska enota (l, m3, itd.) || 10.   Računi         (neobvezno)

1. Če blago ni pakirano, po potrebi navedite število izdelkov ali navedite „v razsutem stanju“.

IZJAVA IZVOZNIKA

Podpisani, izvoznik blaga, poimenovanega na prednji strani,

IZJAVLJAM,      da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;

NAVAJAM    okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje:

……………………………………………………………………………………………...

……………………………………………………………………………………………...

……………………………………………………………………………………………...

……………………………………………………………………………………………...

PRILAGAM  naslednja dokazila(1):

……………………………………………………………………………………………...

……………………………………………………………………………………………...

……………………………………………………………………………………………...

……………………………………………………………………………………………...

SE OBVEZUJEM,       da bom na zahtevo pristojnih organov predložil vsa dodatna dokazila, ki jih ti zahtevajo za izdajo priloženega potrdila, in tudi pristajam, če je to potrebno, da pristojni organi pregledajo moje knjigovodstvo in preverijo postopke izdelave navedenega blaga;

PROSIM         za izdajo priloženega potrdila za to blago.

(Kraj in datum)

…………

(Podpis)

…………

(1)       Na primer: uvozne dokumente, potrdila o gibanju blaga, račune, izjave proizvajalca itd., ki se nanašajo na izdelke, uporabljene v izdelavi, ali na blago, ponovno izvoženo v enakem stanju.

________________

PRILOGA IV K PROTOKOLU I

BESEDILO IZJAVE O POREKLU

Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № …(1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход (2).

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n° …(1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial …(2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení …(1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v …(2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. ...(1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ...(2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ...(1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte ...(2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. ...(1)) deklareerib, et need tooted on ...(2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ΄αριθ. ...(1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής ...(2).

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière n° ...(1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ...(2).

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br………...(1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi…………(2) preferencijalnog podrijetla.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ...(1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale ...(2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. …(1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme …(2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. …(1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra …(2) preferencinės kilmės produktai.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: …(1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális …(2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. …(1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta" oriġini preferenzjali …(2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. ...(1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële ... oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr …(1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają …(2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo‑assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n° (1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial ...(2).

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizaţia vamală nr. …(1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferenţială …(2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št …(1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno …(2) poreklo.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia …(1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v …(2).

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o ...(1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja ... alkuperätuotteita (2).

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. ...(1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ... ursprung (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No ...(1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ...(2) preferential origin.

Gruzijska različica

"ამ საბუთით (საბაჟოს მიერ გაცემული უფლებამოსილების N… (1)) წარმოდგენილი საქონლის ექსპორტიორი აცხადებს, რომ ეს საქონელი არის ... (2) შეღავათიანი წარმოშობის თუ სხვა რამ არ არის პირდაპირ მითითებული"

……………………………………………………………............................................3

(Kraj in datum)

...……………………………………………………………………..............................4

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo)

1        Kadar izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka dovoljenja pooblaščenega izvoznika  Kadar izjave o poreklu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

2        Navedba porekla izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako „CM“ v dokumentu, na katerem se daje izjava.

3        Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

4        Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, tudi ni potrebna navedba imena podpisnika.

________________

SKUPNA IZJAVA

o Kneževini Andori

1.       Gruzija sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma.

2.       Protokol I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.

SKUPNA IZJAVA

o Republiki San Marino

1.       Gruzija sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma.

2.       Protokol I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.

SKUPNA IZJAVA

o poreklu iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“  in načinih upravnega sodelovanja

1.       Pogodbenici se strinjata, da bosta na zahtevo ene od njiju pregledali pravila o poreklu iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja ter preučili potrebne spremembe. Pri takem preučevanju pogodbenici upoštevata razvoj tehnologij, proizvodne postopke, nihanje cen in vse druge dejavnike, ki bi lahko upravičevali spremembe pravil.

2.       Priloga II k Protokolu I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se bo prilagajala v skladu z rednimi spremembami harmoniziranega sistema

________________

PROTOKOL II

O VZAJEMNI UPRAVNI POMOČI

V CARINSKIH ZADEVAH

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

(a)     „carinska zakonodaja“ pomeni pravne ali druge predpise, ki se uporabljajo na ozemljih pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz, tranzit blaga ter kakršen koli režim ali postopek carinjenja blaga, vključno z ukrepi prepovedi, omejevanja in nadzora;

(b)     „organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in ki prosi za pomoč na podlagi tega protokola;

(c)     „zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga je v ta namen imenovala pogodbenica in prejme prošnjo za pomoč na podlagi tega protokola;

(d)     „osebni podatki“ pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika;

(e)     „kršitev carinske zakonodaje“ pomeni vsako kršitev ali poskus kršitve carinske zakonodaje.

Člen 2

Področje uporabe

1.       Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi v tem protokolu, da zagotovita pravilno uporabo svoje carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem in preiskavo kršitev carinske zakonodaje, ter z bojem proti takšnim kršitvam.

2.       Pomoč v carinskih zadevah, določena v tem protokolu, velja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v predpise, ki urejajo vzajemno pomoč v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema izmenjave informacij, dobljenih s pooblastili, ki se izvajajo na zahtevo sodnih organov, razen če navedeni organ to odobri.

3.       Ta protokol ne zajema pomoči pri pobiranju dajatev, davkov ali denarnih kazni.

Člen 3

Pomoč, ki se zagotovi na prošnjo

1.       Na prošnjo organa prosilca zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, na podlagi katerih se lahko zagotovi pravilna uporaba carinske zakonodaje, vključno z informacijami o ugotovljenih ali načrtovanih dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja.

2.       Zaprošeni organ na prošnjo organa prosilca le-tega obvesti:

(a)     ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice, po potrebi z navedbo carinskega postopka, uporabljenega za to blago;

(b)     ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice, po potrebi z navedbo carinskega postopka, uporabljenega za to blago.

3.       Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s svojimi pravnimi in drugimi predpisi sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora:

(a)     fizičnih ali pravnih osebah, za katere obstaja utemeljen sum, da opravljajo ali so opravljale dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(b)     krajev, kjer se zbirajo zaloge blaga ali se lahko zbirajo tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(c)     blaga, ki se ali se lahko prevaža tako, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(d)     prevoznih sredstev, ki se ali se lahko uporabljajo tako, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 4

Pomoč, ki se zagotovi brez prošnje

Pogodbenici si na lastno pobudo vzajemno in v skladu s svojimi pravnimi in drugimi predpisi pomagata, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebej z zagotavljanjem informacij o:

(a)     dejavnostih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico;

(b)     novih sredstvih ali metodah, ki se uporabljajo pri kršitvah carinske zakonodaje;

(c)     blagu, pri katerem običajno prihaja do kršitev carinske zakonodaje;

(d)     fizičnih ali pravnih osebah, za katere obstaja utemeljen sum, da opravljajo ali so opravljale dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja;

(e)     prevoznih sredstvih, za katera obstaja utemeljen sum, da so bila, so ali bi se lahko uporabljala v dejavnostih, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

Člen 5

Predložitev, obveščanje

1.       Na zahtevo organa prosilca zaprošeni organ v skladu s pravnimi in drugimi predpisi, ki se uporabljajo zanj, sprejme vse ustrezne ukrepe, da predloži vse dokumente oziroma o vseh sklepih, ki jih izda organ prosilec in spadajo v področje uporabe tega protokola, obvesti naslovnika, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.

2.       Zahtevki za predložitev dokumentov ali obvestila o odločitvah se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.

Člen 6

Oblika in vsebina prošenj za pomoč

1.       Prošnje v skladu s tem protokolom se oddajo pisno. Priložijo se jim dokumenti, potrebni za njihovo obravnavo. V nujnih primerih se lahko sprejmejo ustne prošnje, vendar jih je treba takoj potrditi pisno.

2.       Prošnje v skladu z odstavkom 1 morajo vsebovati naslednje informacije:

(a)     ime organa prosilca;

(b)     zaprošeni ukrep;

(c)     predmet prošnje in razlog zanjo;

(d)     zakonske in druge določbe ter druge zadevne pravne elemente;

(e)     čim natančnejše in celovitejše navedbe o fizičnih ali pravnih osebah v postopku preiskave; in

(f)      povzetek vseh pomembnih dejstev in že opravljenih poizvedb.

3.       Prošnje se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv. Ta zahteva ne velja za dokumente, ki spremljajo prošnjo iz odstavka 1.

4.       Če prošnja ne izpolnjuje navedenih uradnih zahtev iz tega člena, se lahko zahteva popravek ali dopolnitev prošnje; vendar pa se lahko medtem odredijo previdnostni ukrepi.

Člen 7

Obravnava prošenj

1.       Da bi ugodil prošnji za pomoč, mora zaprošeni organ v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov ravnati, kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugih organov iste pogodbenice, ter sporočiti podatke, ki jih že ima, izpeljati ustrezne poizvedbe ali poskrbeti, da se te izpeljejo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil prošnjo v primeru, da ta ne more sam ukrepati.

2.       Prošnje za pomoč se obravnavajo v skladu z zadevnimi pravnimi in drugimi predpisi zaprošene pogodbenice.

3.       Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko s soglasjem druge pogodbenice in pod pogoji, ki jih določi slednja, v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa iz odstavka 1 dobijo informacije, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola in ki se nanašajo na dejavnosti, ki so ali bi lahko bile dejavnosti, s katerimi se krši carinska zakonodaja.

4.       Ustrezno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko sporazumno z drugo pogodbenico ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, navzoči pri poizvedbah, ki se opravljajo na območju slednje pogodbenice.

Člen 8

Predložitev informacij

1.       Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu ter mu pošlje ustrezne dokumente, overjene kopije dokumentov in drugo.

2.       Te informacije so lahko v elektronski obliki.

3.       Izvirniki dokumentov se pošljejo le na zahtevo, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Ti izvirniki se vrnejo čim prej.

Člen 9

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

1.       Pogodbenica lahko pomoč zavrne ali jo pogojuje z izpolnjevanjem nekaterih pogojev ali zahtev, če meni, da bi pomoč po tem protokolu:

(a)     lahko posegala v suverenost Gruzije ali države članice, ki je bila zaprošena za pomoč po tem protokolu;

(b)     lahko posegala v javni red, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2) tega protokola; ali

(c)     pomenila kršitev industrijske, poslovne ali poklicne tajnosti.

2.       Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali sodni postopek. V tem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč zagotoviti pod pogoji, ki jih določi zaprošeni organ.

3.       Kadar organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi bil zanjo zaprošen, na to opozori v svoji prošnji. Zaprošeni organ se potem odloči, kako se bo odzval na takšno prošnjo.

4.       V primerih iz odstavkov 1 in 2 je treba organu prosilcu nemudoma sporočiti odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo.

Člen 10

Izmenjava informacij in zaupnost

1.       Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupna ali interna glede na pravila, ki jih uporabljata pogodbenici. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, zavaruje se kot podobne informacije v skladu z ustreznimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije.

2.       Osebni podatki se lahko izmenjujejo le, če se pogodbenica prejemnica zaveže, da bo za te podatke zagotovila varstvo, ki se v pogodbenici, ki je te podatke predložila, šteje za zadovoljivo.

3.       Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v sodnih ali upravnih postopkih, sproženih v zvezi s kršitvami carinske zakonodaje, se šteje za uporabo za namene tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi obvestita pristojne organe, ki so poslali navedene informacije ali omogočili dostop do navedenih dokumentov.

4.       Informacije, pridobljene na podlagi tega protokola, se smejo uporabljati le za namene, določene v tem protokolu. Kadar želi ena od pogodbenic take informacije uporabiti za druge namene, mora pridobiti vnaprejšnje pisno soglasje zaprošenega organa, ki je informacije predložil. Za tako uporabo veljajo omejitve, ki jih določi zaprošeni organ.

Člen 11

Izvedenci in priče

Uradnik zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopi kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter za potrebe teh postopkov lahko predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije. V prošnji za navzočnost uradnika, ki jo izda organ prosilec, se podrobno navede pred katerimi sodnimi ali pravnimi organi bo moral nastopiti uradnik, v katerih zadevah in v kakšni vlogi (naziv ali kvalifikacije).

Člen 12

STROŠKI POMOČI

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih v skladu s tem protokolom, razen stroškom za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.

Člen 13

Izvajanje

1.       Za izvajanje tega protokola so pristojni osrednji carinski organi Gruzije na eni strani ter pristojne službe Evropske komisije in po potrebi carinski organi držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, ob upoštevanju predpisov, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov.

2.       Pogodbenici se med seboj posvetujeta in obveščata o podrobnih predpisih za izvajanje, sprejetih v skladu z določbami tega protokola.

Člen 14

Drugi sporazumi

1.       Ob upoštevanju pristojnosti Unije oziroma držav članic določbe tega protokola:

(a)     ne vplivajo na obveznosti pogodbenic po drugih mednarodnih sporazumih ali konvencijah;

(b)     dopolnjujejo sporazume o vzajemni pomoči, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami in Gruzijo; in

(c)     ne vplivajo na določbe Unije, ki urejajo izmenjavo informacij, pridobljenih v skladu s tem protokolom, ki bi lahko bile v interesu Evropske unije, med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic.

2.       Ne glede na določbe odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o vzajemni pomoči, ki so bili ali bodo morda sklenjeni med posameznimi državami članicami in Gruzijo, če določbe takšnega dvostranskega sporazuma niso v skladu z določbami tega protokola.

Člen 15

Posvetovanja

V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici posvetujeta, da bi zadevo rešili v okviru Pododbora za carinsko sodelovanje, ustanovljenega na podlagi člena 74 tega sporazuma.

[1]        Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije se uporablja za izdelke, ki niso kmetijski proizvodi, kakor je opredeljeno v Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in Turčijo, in ki niso izdelki, kakor so opredeljeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Republiko Turčijo o trgovini s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

[2]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[3]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.

[4]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.

[5]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.

[6]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[7]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[8]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[9]        Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[10]       Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[11]       Opomba 3 k Poglavju 32 določa, da gre za preparate, ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali ki se uporabljajo kot sestavine za proizvodnjo barvil, pod pogojem, da niso uvrščeni v drugo tarifno številko v Poglavju 32.

[12]       Izraz „skupina“ pomeni kateri koli del besedila te tarifne številke med dvema podpičjema.

[13]       Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

[14]       Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

[15]       Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

[16]       Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

[17]       Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

[18]       Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

[19]       Naslednje folije se štejejo za visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003-16, t. i. Hazefactor) je manjša od 2 %. Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[20]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[21]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[22]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[23]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[24]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[25]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[26]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[27]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[28]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[29]       Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih tkanin, ki se uporabljajo pri strojih za izdelavo papirja.

[30]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[31]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[32]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[33]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[34]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[35]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[36]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[37]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[38]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[39]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[40]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[41]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[42]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[43]       Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih tkanin, ki se uporabljajo pri strojih za izdelavo papirja.

[44]       Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih tkanin, ki se uporabljajo pri strojih za izdelavo papirja.

[45]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[46]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[47]       Glej uvodno opombo 6.

[48]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[49]       Glej uvodno opombo 6.

[50]       Glej uvodno opombo 6.

[51]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[52]       Glej uvodno opombo 6.

[53]       Glej uvodno opombo 6.

[54]       Glej uvodno opombo 6.

[55]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[56]       Glej uvodno opombo 6.

[57]       Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej uvodno opombo 6.

[58]       Glej uvodno opombo 6.

[59]       Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej uvodno opombo 6.

[60]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[61]       Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

[62]       Glej uvodno opombo 6.

[63]       Glej uvodno opombo 6.

[64]       SEMII – Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale.

[65]       To pravilo se uporablja do 31. decembra 2005.