Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52014DC0671

    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o odhodkih EKJS Sistem zgodnjega opozarjanja št. 9–10/2014

    /* COM/2014/0671 final */

    52014DC0671

    POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o odhodkih EKJS Sistem zgodnjega opozarjanja št. 9–10/2014 /* COM/2014/0671 final */


    KAZALO

    1........... Uvod............................................................................................................................. 3

    2........... Namenski prejemki za EKJS......................................................................................... 3

    3........... Pripombe k začasnemu izvrševanju proračuna EKJS za leto 2014............................... 4

    4........... Izvrševanje namenskih prejemkov za EKJS................................................................. 6

    5........... Sklepne ugotovitve....................................................................................................... 6

    Priloga 1: || Začasna poraba odobritev EKJS do 31. avgusta 2014

     

    1. Uvod

    V Prilogi 1 je za obdobje od 16. oktobra 2013 do 31. avgusta 2014 in v zvezi z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) predstavljena dejanska raven izvrševanja proračuna v primerjavi s sestavo odhodkov, kot je predvidena s kazalnikom, določenim na podlagi določb člena 28 Uredbe (EU) št. 1306/2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike[1].

    2. Namenski prejemki za EKJS

    Na podlagi določb člena 43 Uredbe (EU) št. 1306/2013 so prihodki, ki izhajajo iz finančnih popravkov na podlagi sklepov o potrditvi obračunov in skladnosti, iz nepravilnosti in dajatev za mleko, označeni kot namenski prejemki za financiranje odhodkov sklada EKJS. Namenski prejemki se lahko v skladu s temi določbami uporabijo za financiranje katerih koli odhodkov EKJS. Če se del teh prejemkov v proračunskem letu ne porabi, se neporabljeni del samodejno prenese v naslednje proračunsko leto[2].

    Proračun EKJS za leto 2014 vključuje oboje: najnovejše ocene Komisije glede potreb za financiranje pričakovanih odhodkov za tržne ukrepe in neposredne pomoči ter ocene namenskih prejemkov, ki naj bi bili prejeti med zadevnim proračunskim letom, in prenesenega zneska namenskih prejemkov, ki je ostal iz prejšnjega proračunskega leta. Komisija je v svojem predlogu za odobritev proračuna EKJS za leto 2014 upoštevala skupne pričakovane namenske prejemke in za proračun za leto 2014 zahtevala raven odobritev, izračunanih tako, da so bili ocenjeni namenski prejemki odšteti od ocenjenih potreb.  Proračunski organ je sprejel proračun EKJS, v katerem je upošteval pričakovane namenske prejemke.

    Ob pripravi proračuna za leto 2014 so razpoložljivi namenski prejemki po ocenah Komisije znašali 1 464 milijonov EUR, in sicer:

    – pričakovani namenski prejemki v proračunskem letu 2014 so bili ocenjeni na 849 milijonov EUR; pričakovani so bili prejemki iz popravkov pri potrditvi skladnosti v višini 638 milijonov in prejemki iz nepravilnosti v višini 165 milijonov EUR. Prejemki iz dajatev za mleko so bili ocenjeni na 46 milijonov EUR;

    – znesek pričakovanih namenskih prejemkov, ki naj bi se prenesli iz proračunskega leta 2013 v leto 2014, je bil ocenjen na 615 milijonov EUR.

    Komisija je v proračunu za leto 2014 te sprva ocenjene prejemke v višini 1 464 milijonov EUR namenila dvema shemama, in sicer:

    – 464 milijonov EUR za operativne sklade za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter

    – 1 000 milijonov EUR za shemo enotnega plačila.

    Proračunski organ je v skladu s predlogom Komisije za ti dve shemi sprejel odobritve v višini 285 milijonov EUR oziroma 30 083 milijonov EUR. Vsota navedenih sprejetih odobritev in namenskih prejemkov ustreza skupni oceni razpoložljivih odobritev v višini 749 milijonov EUR za operativna sredstva za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ter 31 083 milijonov EUR za shemo enotnega plačila.

    V Prilogi 1, ki prikazuje začasno izvrševanje proračuna za leto 2014 za obdobje do 31. avgusta 2014, proračunska sredstva za člene za sektor sadja in zelenjave ter za ločene neposredne pomoči predstavljajo sprejete odobritve za navedeni shemi, ki znašajo 676,7 milijonov EUR oziroma 38 252 milijonov EUR, pri čemer niso upoštevani zgoraj navedeni namenski prejemki. Če prištejemo namenske prejemke za ta sektorja, znašajo skupne odobritve v proračunu za leto 2014 za sektor sadja in zelenjave 1 140,7 milijona EUR, za sektor ločenih neposrednih pomoči pa 39 252 milijonov EUR.

    3. Pripombe k začasnemu izvrševanju proračuna EKJS za leto 2014

    Začasno izvrševanje proračuna za obdobje od 16. oktobra 2013 do 31. avgusta 2014 je prikazano v Prilogi 1. Ta raven izvrševanja se primerja s sestavo odhodkov na podlagi kazalnika, določenega v skladu z določbami iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1306/2013. V nadaljevanju je kratko pojasnilo v zvezi z nekaterimi proračunskimi členi, pri katerih se kažejo največje razlike med dejansko in pričakovano ravnijo izvrševanja proračuna za leto 2014.

    3.1. Tržni ukrepi

    Črpanje odobritev za intervencije na kmetijskih trgih je bilo za 67 milijonov EUR večje od ravni odobrenih proračunskih sredstev, določene glede na vrednost kazalnika z dne 31. avgusta 2014. To razhajanje je neto učinek poteka izvrševanja, predvsem v sektorjih sadja in zelenjave, vina in mleka. 

    3.1.1. Sadje in zelenjava (+202,2 milijona EUR v primerjavi s sprejetimi odobritvami)

    Pri sprejetih odobritvah je ta raven izvrševanja predvsem posledica odhodkov za operativne sklade za shemo organizacij proizvajalcev, ki se financirajo s sprejetimi odobritvami in namenskimi prejemki za to shemo v proračunu za leto 2014 (opomba: podrobnosti so v točki 2). Ta raven izvrševanja je rezultat uporabe kazalnika za obdobje do 31. avgusta 2014 za odobrena proračunska sredstva, ki ne vključujejo namenskih prejemkov za ta sektor.

    Opomba * v preglednici začasnega izvrševanja v Prilogi 1 kaže, kakšno bi bilo stanje, če bi se kazalnik z dne 31. avgusta 2014 uporabil za skupne odobritve, ki naj bi bile po pričakovanjih na razpolago za financiranje tega sektorja. Kot je navedeno v točki 2, skupno financiranje, predvideno za ta sektor, sestavljajo odobrena proračunska sredstva v višini 676,7 milijona EUR in namenski prejemki za ta sektor, ocenjeni na 464 milijonov EUR. Če bi se kazalnik uporabil za skupno financiranje v višini 1 140,7 milijona EUR, ki naj bi bilo na voljo za ta sektor, bi bila poraba premajhna za –127,6 milijona EUR, kar je neto učinek hitrejšega plačevanja za operativne sklade za shemo organizacij proizvajalcev in počasnejšega plačevanja za sistem razdeljevanja sadja v šolah ter pomoč skupinam proizvajalcev za predhodno priznanje v primerjavi z vrednostmi kazalnika z dne 31. avgusta 2014. Komisija meni, da se ob koncu proračunskega leta lahko pričakuje določena premajhna poraba za shemo razdeljevanja sadja v šolah in skupine proizvajalcev za predhodno priznanje, in še naprej spremlja porabo odobritev za sheme organizacij proizvajalcev.

    3.1.2. Proizvodi sektorja za pridelavo grozdja (–109,6 milijona EUR)

    Takšna premajhna poraba je posledica počasnejšega plačevanja držav članic v primerjavi s sestavo odhodkov uveljavljenega kazalnika za nacionalne vinogradniške programe. Za zdaj to stanje velja za začasno, saj napovedani odhodki držav članic za ta člen kažejo pospešeni ritem za prihodnje mesece.

    3.1.3. Mleko in mlečni izdelki (–6,8 milijona EUR)

                  Takšna premajhna poraba je posledica počasnejšega plačevanja držav članic v primerjavi s sestavo odhodkov uveljavljenega kazalnika za shemo šolskega mleka. Za zdaj to stanje velja za začasno, saj napovedani odhodki držav članic za ta člen kažejo, da bo ta shema v celoti izvršena do konca proračunskega leta.

    3.2. Neposredne pomoči

    Poraba odobritev za neposredne pomoči je bila v primerjavi z vrednostmi kazalnika z dne 31. avgusta 2014 večja za 659,4 milijona EUR.

    3.2.1. Ločene neposredne pomoči (719,1 milijona EUR v primerjavi z sprejetimi odobritvami)

    Pri sprejetih odobritvah je ta raven izvrševanja predvsem posledica odhodkov za shemo enotnega plačila, ki se financira z odobrenimi proračunskimi sredstvi in namenskimi prejemki za to shemo v proračunu za leto 2014 (opomba: podrobnosti so v točki 2). Ta raven izvrševanja je rezultat uporabe kazalnika za obdobje do 31. avgusta 2014 za odobrena proračunska sredstva, ki ne vključujejo namenskih prejemkov za ta sektor. 

    Opomba * v preglednici začasnega izvrševanja v Prilogi 1 kaže, kakšno bi bilo stanje, če bi se kazalnik z dne 31. avgusta 2014 uporabil za skupne odobritve, ki naj bi bile po pričakovanjih na razpolago za financiranje ločenih neposrednih pomoči. Kot je navedeno v točki 2, skupno financiranje, predvideno za ločene neposredne pomoči, sestavljajo odobrena proračunska sredstva v višini 38 252 milijonov EUR in namenski prejemki za ločene neposredne pomoči, ocenjeni na 1 000 milijonov EUR. Če bi se kazalnik uporabil za skupno financiranje v višini 39 252 milijonov EUR, ki bo predvidoma na voljo za ločene neposredne pomoči, bi se ugotovljena previsoka poraba zmanjšala na premajhno porabo –279,9 milijona EUR.

    Doslej so države članice že plačale 99,2 % od ocenjenih 2014 ločenih neposrednih pomoči. Komisija pričakuje, da bi morali razpoložljive sprejete odobritve in namenski prejemki za to postavko zadostovati za potrebe po financiranju tega člena in da se ob koncu proračunskega leta lahko pričakuje določena premajhna poraba.

    3.2.2. Druge neposredne pomoči (–59,3 milijona EUR)

    Ta premajhna poraba sprejetih odobritev za druge neposredne pomoči v primerjavi s sestavo odhodkov uveljavljenega kazalnika z dne 31. avgusta 2014 je posledica počasnejšega plačevanja za nekatere sheme v tem sektorju, zlasti za posebno vezano podporo na podlagi člena 68. Komisija meni, da se ob koncu proračunskega leta lahko pričakuje določena premajhna poraba, in še naprej spremlja porabo odobritev za ta proračunski člen. .

    3.3. Revizija odhodkov za kmetijstvo (+5,5 milijona EUR)

    Poleg neposrednih plačil za spremljanje in preventivne ukrepe v višini 6,8 milijona EUR je proračun za leto 2014 vključeval ocenjena plačila za reševanje sporov v višini 53,4 milijona EUR. Na podlagi najnovejših informacij bodo države članice plačale izravnalne obresti za reševanje sporov, ki bodo višje od tistih, ki so predvidene v proračunu za leto 2014. Komisija poleg tega pričakuje, da bo državam članicam povrnila znesek v višini okrog 20 milijonov EUR zaradi pozitivnih sklepov o potrditvi obračunov v njihovo korist. Komisija pričakuje previsoko porabo proračunskih sredstev za leto 2014 za poglavje Revizija odhodkov za kmetijstvo. . 

    4. Izvrševanje namenskih prejemkov za EKJS

    Preglednica v Prilogi 1 prikazuje, da so bili do 31. avgusta 2014 zbrani namenski prejemki v višini 1 669,1 milijona EUR, in sicer:

    – prejemki, ki izvirajo iz popravkov na podlagi sklepov o potrditvi obračunov in skladnosti, so znašali 769,6 milijona EUR, pri čemer se do konca proračunskega leta pričakujejo še dodatni zneski;

    – prejemki, ki izvirajo iz nepravilnosti, so znašali 141,3 milijona EUR, pri čemer se do konca proračunskega leta pričakujejo še dodatni zneski, in

    – do zdaj je bila zbrana večina prejemkov iz dajatev za mleko, ki znašajo približno 48 milijona EUR.

    Znesek namenskih prejemkov, ki so bili dejansko preneseni iz leta 2013 v leto 2014, je znašal 710,2 milijona EUR. Ta znesek je znatno višji od prvotno ocenjenega zneska v višini 615 milijonov EUR in je bil v celoti uporabljen za plačila, kot je bilo predvideno v proračunu za leto 2014.

    Tako znesek namenskih prejemkov, ki so na voljo za financiranje odhodkov EKJS, 31. avgusta 2014 znaša 1 669,1 milijona EUR, dodatni zneski na novo zbranih namenskih prejemkov pa se pričakujejo do konca proračunskega leta.

    5. Sklepne ugotovitve

    Začasno izvrševanje proračunskih sredstev EKJS za leto 2014 za obdobje do 31. avgusta 2014 kaže, da so mesečna povračila državam članicam za približno 728,2 milijona EUR presegla na kazalniku utemeljeno sestavo odhodkov za izvrševanje proračuna.

    Na voljo so že namenski prejemki v višini 1 669,1 milijona EUR, v letu 2014 pa naj bi bili zbrani še dodatni zneski. Komisija meni, da bodo namenski prejemki, ki bodo na voljo do konca leta, zadostovali za financiranje operativnih skladov za organizacije proizvajalcev, shemo enotnega plačila in zneskov, ki se bodo po pričakovanjih plačali v okviru poglavja Revizija odhodkov za kmetijstvo.

    Poleg tega se predvideva, da bo Komisija glede na končno izvršitev odobritev za proračunsko leto 2014 neporabljene odobritve prerazporedila v finančno leto 2015 za povračilo zneskov kmetom, za katere se bo nato izvajala finančna disciplina. Ta prerazporeditev ne sme presegati 2 % začetnih odobritev EKJS za leto 2014 za ukrepe v okviru deljenega upravljanja in znesek finančne discipline, ki se upošteva za proračunsko leto 2014[3].

    Komisija ocenjuje, da bo znesek odobritev, za katere obveznosti niso prevzete, v višini 874,7 milijona EUR, kar ustreza najvišji ravni 2 %[4], na voljo do konca proračunskega leta 2014 za to prerazporeditev. Preostali ocenjeni presežek EKJS bo vključen v Dopolnilno pismo št. 1 k predlogu proračuna za leto 2015. 

    [1]                  UL L 347, 20.12.2013, str. 549.

    [2]                  V členu 14 Uredbe (EU, EURATOM) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, je določeno, da se notranji namenski prejemki prenesejo samo za eno leto. Zato se za dobro upravljanje proračuna ti namenski prejemki na splošno porabijo najprej, pred sprejetimi odobritvami zadevnega proračunskega člena.

    [3]               Člen 169 Uredbe (EU, EURATOM) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije.

    [4]               Znesek finančne discipline, ki se upošteva za proračun za leto 2014 v višini 902,9 milijona EUR, je bil višji od meje 2 % začetnih odobritev EKJS za leto 2014 za ukrepe v okviru deljenega upravljanja, tako da slednji predstavlja referenčni znesek za prerazporeditev.

    Top