Tento dokument je výňatkem z internetových stránek EUR-Lex
Dokument 52014DC0196
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Towards more democratic European Parliament elections Report on the implementation of the Commission's recommendations of 12 March 2013 on enhancing the democratic and efficient conduct of the elections to the European Parliament
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za bolj demokratične volitve v Evropski parlament Poročilo o izvajanju priporočil Komisije z dne 12. marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za bolj demokratične volitve v Evropski parlament Poročilo o izvajanju priporočil Komisije z dne 12. marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament
/* COM/2014/0196 final */
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Za bolj demokratične volitve v Evropski parlament Poročilo o izvajanju priporočil Komisije z dne 12. marca 2013 o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament /* COM/2014/0196 final */
1.
Uvod
Evropske volitve so temelj demokratičnega
procesa v EU, kot je določeno v Pogodbah[1].
Večina državljanov EU meni, da je udeležba na volitvah v Evropski parlament
najboljši način za zagotovitev, da nosilci odločanja v EU slišijo njihov glas[2]. Volitve leta 2014 bodo še zlasti
pomembne. To bodo prve volitve od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki je
okrepila demokratične temelje Unije ter vlogo in pooblastila Evropskega
parlamenta. Prav tako bodo potekale v ključnem trenutku evropske integracije, ko
EU izvaja odločne ukrepe za izhod iz krize, ki ima daljnosežne posledice za
državljane. Na podlagi rezultatov letošnjih evropskih
volitev bodo sprejete pomembne odločitve za nadaljnji razvoj EU. Tokrat je bolj
kot kadar koli doslej pomembno, da se državljani EU volitev udeležijo v velikem
številu. Zato je potrebno odločno ukrepanje za premostitev vrzeli med politiko
EU in državljani. Državljani bodo volili samo, če vidijo, da imajo možnost
izbire in da njihov glas šteje[3]. Vse evropske institucije si prizadevajo
okrepiti preglednost evropskega demokratičnega procesa in spodbuditi večjo
lastno odgovornost med evropskimi volivci. Komisija je 12. marca 2013 sprejela
Priporočilo 2013/142/EU o krepitvi demokratične in učinkovite izvedbe
volitev v Evropski parlament[4],
ki je bilo naslovljeno na države članice ter
evropske in nacionalne politične stranke. Tudi Evropski parlament je sprejel
dve resoluciji[5]
na to temo. Priporočilo 2013/142/ES je bilo razdeljeno na
dva glavna sklopa: Prvi sklop priporočil je bil namenjen krepitvi
preglednosti volitev in demokratične legitimnosti postopka odločanja v Uniji.
Komisija je priporočila, da se pred volitvami volivce seznani s povezavami med
nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami. Nacionalne in evropske
politične stranke bi morale tudi navesti, katerega kandidata za predsednika
Evropske komisije bodo podprle, in podrobno opisati njegov program. Nacionalne
politične stranke bi morale svoje politične oddaje uporabiti za to, da
seznanijo državljane s svojim kandidatom in njegovim programom. Takšni ukrepi
bi vzpostavili praktične in vidne povezave med glasovanjem državljanov in
evropskimi političnimi strankami. Prispevali bi k demokratični legitimnosti
postopka odločanja v EU ter spodbudili resnično vseevropsko razpravo o viziji
kandidatov za Evropo. Komisija je priporočila tudi, naj se sprejme dogovor o
enotnem volilnem dnevu za celotno EU. Drugi sklop priporočil, ki je bil naslovljen
na države članice, je bil namenjen povečanju učinkovitosti volitev s
poenostavitvijo pravil za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice za
državljane Unije v državah članicah prebivanja, določenih v Direktivi 93/109/ES[6]. Ta priporočila naj bi,
ko jih države članice izvedejo, dodatno izboljšala učinkovitost volitev in
hkrati zmanjšala upravno breme držav članic. V tem poročilu je opisano, kako so države
članice ter nacionalne in evropske politične stranke izvedle ta priporočila.
Opisano je tudi, kako so jih sprejele druge institucije in civilna družba.
2.
Demokratična izvedba volitev
Komisija je septembra 2013 države članice
pozvala, naj predložijo informacije o stanju izvajanja prvega sklopa
priporočil, na kar se je odzvala večina držav članic[7]. Komisija je zbrala
tudi informacije od nacionalnih strokovnjakov za volitve ter evropskih političnih
strank[8].
Pregled informacij, zbranih v času priprave
tega poročila, je na voljo v preglednici v Prilogi. Spletna različica
preglednice[9]
se bo redno posodabljala na podlagi nadaljnjih prispevkov držav članic.
2.1.
Informacije za volivce o povezavah med nacionalnimi
in evropskimi političnimi strankami
Komisija je priporočila, da bi države
članice morale „spodbujati in poenostaviti zagotavljanje informacij
volivcem o povezavah med nacionalnimi strankami in evropskimi političnimi
strankami pred volitvami v Evropski parlament in v času volitev, med drugim
tako, da se omogoči in spodbuja navajanje takih povezav na glasovnicah za
volitve, ki so v uporabi na teh volitvah”. Komisija je priporočila tudi, da bi nacionalne
politične stranke morale „pred temi volitvami javno oznaniti svoje povezave
z evropskimi političnimi strankami“ in „označiti svoje povezave z evropskimi
političnimi strankami v vsem gradivu, sporočilih in političnih oddajah v zvezi
s kampanjo”. Države članice so v svojih odgovorih na
splošno pozdravile to priporočilo in se strinjale, da bi bila poglobljena
kampanja pomembna za boljše obveščanje državljanov in povečanje ozaveščenosti.
Velika večina držav članic, ki so poslale odgovore, je poročala, da je
nacionalne politične stranke seznanila s potrebo po povečanju preglednosti in
izboljšanju obveščanja volivcev zaradi krepitve demokratične izvedbe evropskih
volitev. Toda izkazalo se je, da volilna zakonodaja v
več državah članicah[10]
ne dopušča uporabe imen ali logotipov evropskih političnih strank na
glasovnicah. Tri od teh držav članic proučujejo možnost spremembe svoje
zakonodaje, tako da bi dopuščala uporabo teh informacij. Nekatere države članice[11] menijo, da je
najprimerneje, da nacionalne politične stranke o svojih povezavah same
obvestijo svoje volilno telo. Ena država članica se je spraševala o morebitnem
diskriminatornem učinku, ki bi ga lahko imelo poudarjanje povezav med
nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami na tiste nacionalne stranke,
ki niso sklenile takšnih zavezništev. – Belgija,
Hrvaška, Estonija, Nemčija, Grčija, Finska, Luksemburg, Malta, Nizozemska,
Portugalska, Španija in Združeno kraljestvo so seznanili svoje
nacionalne stranke s priporočilom za večjo vidnost povezave med nacionalnimi in
evropskimi strankami: – Avstrija,
Belgija, Irska, Nizozemska, Španija, Združeno kraljestvo in od nedavnega
Slovenija[12]
dopuščajo uporabo imen in/ali logotipov evropskih političnih strank na
glasovnicah. – Bolgarija,
Hrvaška, Češka, Danska, Estonija, Nemčija, Grčija, Finska, Madžarska, Latvija,
Luksemburg, Malta, Romunija, Slovaška in Švedska ne dopuščajo uporabe
imen ali logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah. – Hrvaška,
Grčija in Romunija ocenjujejo prihodnje spremembe svoje nacionalne
zakonodaje, da bi dopuščala uporabo imen in logotipov na glasovnicah. V mnenjih, ki so bila doslej prejeta v okviru
političnega dialoga z Evropsko komisijo, so tudi nacionalni parlamenti[13] pozdravili priporočilo
in pozitivno ocenili njegove cilje, zlasti pozitiven učinek volilnih ureditev
za obveščanje volivcev o povezavah med evropskimi in nacionalnimi političnimi
strankami. Evropske politične stranke so Komisijo obvestile, da bodo spodbujale in podpirale sporočila
političnih kampanj, ki poudarjajo povezave nacionalnih strank. Vendar so nekatere
med njimi jasno navedle, da ne bodo spodbujale enotne strategije med
nacionalnimi strankami, s katerimi so povezane, saj se v skladu z volilno
zakonodajo vključevanje imen ali logotipov evropskih političnih strank na
glasovnicah ne dopušča v vseh državah članicah. Nekatere evropske stranke so
odgovorile, da bi v primeru kakršne koli spremembe zakonodajnega okvira bolj
dosledno spodbujale nacionalne stranke, naj izkoristijo to možnost. Ena
evropska politična stranka je menila, da dodajanje takšnih logotipov ne prinaša
nobene dodatne vrednosti in da bi bilo treba proučiti druge metode obveščanja o
povezavah med nacionalnimi in evropskimi političnimi strankami.
2.2.
Podpora kandidatu za predsednika Evropske komisije
Komisija je priporočila, da bi morale evropske in nacionalne politične stranke „pred volitvami v Evropski parlament oznaniti kandidata za funkcijo
predsednika Evropske komisije, ki so mu namenile podporo, in njegov program”
ter da bi morale nacionalne
politične stranke „zagotoviti, da se njihove politične
oddaje v povezavi z volitvami v Evropski parlament uporabijo tudi za obveščanje
državljanov o kandidatu za funkcijo predsednika Evropske komisije, ki so mu
namenile podporo, in o njegovem programu”. Evropske politične stranke so upoštevale priporočilo, naj oznanijo svoje kandidate za predsednika
Evropske komisije. Do zdaj je šest evropskih političnih strank imenovalo svoje
kandidate, ki so: Jean-Claude Juncker za Evropsko ljudsko stranko (EPP), Martin
Schulz za Stranko evropskih socialistov (PES), Guy Verhofstadt za Zavezništvo
liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) in za Evropsko demokratsko stranko
(EDP), José Bové in Ska Keller za Evropsko stranko
zelenih ter Alexis Tsipras za Stranko evropske levice. Gibanje za Evropo
svoboščin in demokracije (MELD) in Zveza evropskih konservativcev in
reformistov (AECR) sta sporočila, da ne bodo imenovali kandidata. Evropske politične stranke nameravajo tudi povečevati
ozaveščenost o svojih kandidatih in njihovih programih. Nekatere stranke so že
izdale manifeste in vzpostavile spletna mesta kampanj, kjer so objavljeni
program njihovega kandidata in večji napovedani dogodki. Druge stranke so
napovedale, da bodo kmalu storile enako. Za doseganje volivcev se bodo
uporabljali družbeni mediji. Na ravni EU bodo organizirani večje kampanje in
dogodki. Kandidati se bodo udeleževali javnih volilnih prireditev v različnih
državah EU, in sicer z nacionalnimi strankami, ki bodo ključni akterji v
kampanjah. Kot del institucionalne komunikacijske kampanje Evropskega parlamenta
za volitve[14]
bo Evropska zveza za radiodifuzijo (EBU) 15. maja 2014 pripravila
razpravo med glavnimi kandidati za predsednika Komisije. Začele se bodo tudi
druge medijske dejavnosti, vključno s tistimi v družbenih medijih, morda v
povezavi z dejavnostmi, ki jih načrtujejo države članice. Evropski parlament bo v sodelovanju z
Evropskim forumom mladih, Evropsko komisijo in drugimi partnerji od 9. do 11. maja 2014
v Strasbourgu organiziral evropsko mladinsko prireditev, ki se je bo
udeležilo več tisoč mladih[15].
Morda se je bodo udeležili tudi kandidati za predsednika Komisije. Razpravo podpirajo tudi druge institucije
EU. Evropski vrh regij in mest, ki ga je Odbor regij organiziral v Atenah 8. marca 2014,
je gostil razpravo na visoki ravni o bližajočih se evropskih volitvah. Evropski
ekonomsko-socialni odbor bo organiziral razprave v državah članicah ter svoje
spletno mesto in sporočila uskladil s kampanjo Evropskega parlamenta. Načrtuje
tudi posebno usposabljanje o evropskih volitvah za svoje nacionalne kontaktne
točke. Evropski varuh človekovih pravic je 4. marca 2014 organiziral
prireditev „Your wish list for Europe“ („Vaš seznam želja za Evropo“)[16], da bi državljane ter
predsednika Komisije in Evropskega parlamenta pritegnil k razpravi v času
evropskih volitev leta 2014. Države članice so
Komisijo seznanile s širšimi komunikacijskimi ukrepi, ki so jih izvajale za
povečanje volilne udeležbe, na primer informacijske kampanje za tiste, ki
volijo prvič, spletne strani o volitvah, tiskovne konference ter okrogle mize
in seminarje. Primeri
dobre prakse: – Finska
je vzpostavila spletno mesto, namenjeno evropskim volitvam, z izčrpnimi
informacijami o Evropskem parlamentu, evropskih političnih strankah in njihovi
morebitni povezanosti z nacionalnimi strankami (www.vaalit.fi).
Spletno mesto vsebuje tudi napotke za državljane drugih držav članic EU, kako
uresničiti svojo volilno pravico. Finski parlament je nevladnim organizacijam dodelil
100 000 EUR za izvajanje informacijskih kampanj med potekom evropskih
volitev. – Poljska bo volilno kampanjo povezala z 10. obletnico članstva v EU.
Promocijo evropskih volitev si je zastavila kot prednostno nalogo, cilj pa je
povečati volilno udeležbo. Kampanja bo poudarila uspešno desetletno članstvo v
EU in predstavila konkretne primere vpliva Evropske unije na vsakodnevno
življenje poljskih državljanov. Načrtovan je televizijski program, v katerem
bodo pojasnili načela EU ter pomen desetih let članstva v EU za Poljsko in
njene državljane. Poljska bo tudi vzpostavila stik s poljskimi državljani, ki
živijo v drugih državah EU, da bi povečala njihovo ozaveščenost o možnosti
glasovanja v državi, v kateri prebivajo.
2.3.
Enotni volilni dan
Komisija je priporočila, da bi se morale države
članice „dogovoriti o enotnem dnevu za volitve v Evropski parlament, pri
čemer bi se volišča morala zapreti ob istem času“, da se odpravi razdrobljenost
in zagotovi večja usklajenost vseevropskih volitev, tako da potekajo na isti
dan po celotni EU. Nekatere države članice so se strinjale z
organizacijo volitev v nedeljo, 25. maja 2014, druge pa so to zamisel
zavrnile s pojasnilom, da bi volitve na delovni dan ali v soboto povečale
udeležbo. Kot pojasnilo za zavrnitev enotnega volilnega dneva so navajale tudi
nacionalne tradicije[17]. Zakonodaja EU določa stroga pravila glede roka
objave volilnih rezultatov[18].
Ta pravila prepovedujejo zlasti uradno objavo rezultatov v eni državi članici,
preden se zaprejo volišča v vseh državah članicah. Namen tega je preprečiti, da
bi na volivce EU vplivali rezultati v državah članicah, kjer se je glasovanje
že zaključilo, in tako zaščititi načelo svobodnih volitev. Komisija pozorno
spremlja izvajanje teh pravil v državah članicah, sprejela pa je tudi ukrepe[19] za zagotovitev, da se
bodo ta pravila spoštovala na volitvah v Evropski parlament leta 2014. Zbirne rezultate volitev bo Evropski parlament
objavil 25. maja zvečer, in sicer v skupnem sporočilu v celotni EU.
2.4.
Vloga civilne družbe
Poleg priporočila Komisije, naslovljenega na
države članice ter evropske in nacionalne politične stranke, organizacije
civilne družbe začenjajo delovati kot dragoceni multiplikatorji pri obveščanju
državljanov o novi demokratični spodbudi za evropske volitve leta 2014.
Organizacije civilne družbe lahko s svojimi člani razpravljajo o prednostih in
slabostih manifestov različnih kandidatov. Mnoge od teh organizacij vidijo v
kampanjah kandidatov za predsednika Komisije dragoceno priložnost, da razširijo
svoje sporočilo in vplivajo na programe kandidatov. To lahko spodbudi razpravo
med državljani in kandidati ter vodi k odkriti podpori za določenega kandidata,
hkrati pa spodbuja evropski javni prostor in vseevropske razprave ob volitvah. Civilna družba na splošno igra pomembno vlogo
pri obveščanju državljanov o pomenu in koristih udeležbe na evropskih
volitvah. Veliko ustreznih pobud se že izvaja ali se pripravlja. Primeri
dobre prakse: Navodila in
informacije o volitvah: – AEGEE-Europe
(The European Students’ Forum (Društvo evropsko usmerjenih študentov)): „Y Vote
2014“ („Zakaj glasovati v letu 2014“). Organizirane dejavnosti bodo
vključevale pripravo navodil za volitve, avtobusne izlete in mladinske
konvencije[20]. Orodja za
e-volitve/orodja za profiliranje: Ta elektronska
orodja volivcem pomagajo pri izbiri kandidata z iskanjem vzporednic med
njihovimi profili in nazori ter profili in programi kandidatov. – Evropski
forum mladih – League of Young Voters (Liga mladih volivcev) in elektronsko
orodje VoteWatch[21]. – Orodje za
izdelavo volilnega profila spletne aplikacije za svetovanje glede glasovanja
euandi v okviru observatorija demokracije Evropske unije[22]. – Orodje za
izdelavo volilnega profila WeCitizens[23]. Razprave,
forumi in spletni klepeti s kandidati: – Na
spletni strani Debating Europe[24]
bodo organizirani spletne razprave, klepeti v živo in osebna srečanja, ki bodo
državljanom EU omogočili, da poslancem Evropskega parlamenta in morebitnim
bodočim poslancem Evropskega parlamenta postavijo vprašanja o temah, s katerimi
se sooča Evropa, in jim pomagali sprejeti ozaveščeno odločitev na evropskih
volitvah. – Spletno
mesto Move Europe organizacije Young European Federalists (Mladi evropski
federalisti)[25]
bo vključevalo razprave in kampanje, namenjene mladim. – Evropska
civilna pobuda (ECAS) upravlja projekt JoiEU („Joint Citizen Action for a
Stronger, Citizen-Friendly Union“) („Skupna državljanska akcija za močnejšo,
državljanom prijazno Unijo“) s poudarkom na udeležbi na volitvah EU[26]. – Združenje
Alliance for the European Year of Citizens (EYCA) (Združenje za evropsko leto
državljanov)[27]
bo marca 2014 organiziralo dan civilne družbe, na katerega bo povabilo
glavne kandidate. Komisija je poleg drugih pobud za krepitev
evropskega javnega prostora, med katerimi je bilo več kot 50 dialogov z
državljani[28],
ki so neposredno ali posredno dosegli več kot 500 000 ljudi, izpolnila svojo
zavezo iz Poročila o državljanstvu EU iz leta 2013 (ukrep 12a), da bo
v vseh uradnih jezikih EU objavila uporabniku prijazen priročnik o glavnih
pravicah državljanov EU, vključno z njihovo aktivno in pasivno volilno pravico
na evropskih volitvah[29].
3.
Učinkovita izvedba volitev
3.1.
Poenostavitev upravnih postopkov
Za zagotovitev legitimnosti evropskih volitev
Direktiva 93/109/ES[30]
določa postopke za preprečitev, da bi državljani EU glasovali ali kandidirali
na istih volitvah v matični državi članici in državi članici prebivanja.
Komisija je po posvetovanjih s strokovnjaki iz držav članic v Priporočilu 2013/142/EU
določila seznam ukrepov za poenostavitev obstoječega mehanizma za izmenjavo
podatkov[31],
da bi zmanjšala upravno breme držav članic pri njegovi uporabi in izboljšala
njegovo varnost ter učinkovitost pri preprečevanju zlorab. Komisija je zlasti priporočila, naj države
članice ustanovijo enotni organ za stike, ki bo v vsaki državi članici omogočal
lažjo izmenjavo podatkov o volivcih z drugimi državami članicami; države
članice prebivanja je spodbudila, naj posredujejo dodatne osebne podatke, ki bi
bili morda potrebni, da bi organi matične države članice učinkoviteje
identificirali volivce; vse države članice naj uporabljajo enotno elektronsko
obliko za zapisovanje podatkov in varno, šifrirano elektronsko metodo za
izmenjavo podatkov, da bi zaščitile osebne podatke volivcev; države članice naj
posamezni matični državi posredujejo podatke v enem samem svežnju, po potrebi
pozneje še v enem svežnju; države članice naj pri izmenjavi podatkov upoštevajo
različne volilne koledarje v celotni EU. Komisija od sprejetja teh priporočil sodeluje
s strokovnjaki držav članic, da bi jim pomagala pri njihovem izvajanju. Vse
države članice so se strinjale, da bodo za evropske volitve leta 2014
vzpostavile en sam organ za stike, ki bo pošiljal in prejemal obvestila v
okviru mehanizma za izmenjavo informacij, razen Združenega kraljestva, ki
namerava obvestila o volivcih EU pošiljati prek lokalnih volilnih organov. Komisija je zagotovila, da so bile vse države
članice v celoti obveščene o vrsti podatkov, ki jih države članice zahtevajo za
učinkovito preverjanje istovetnosti svojih državljanov, ki so se vpisali v
volilni imenik države članice, v kateri prebivajo. Skoraj vse države članice so izboljšale
varnost izmenjave podatkov, ki poteka pred volitvami, z uporabo skupne
elektronske oblike in šifrirnega sistema v skladu s priporočili Komisije. Komisija je vsem državam članicam dala na
voljo tudi volilne koledarje iz vse EU zaradi časovnega usklajevanja obveščanj. Velika večina držav članic je opravila veliko
dela v zvezi s pripravami za izvedbo teh priporočil. Izvedba teh ukrepov pri
volitvah v Evropski parlament bi morala prispevati k poenostavitvi volilnih
postopkov in zmanjšati upravno breme.
3.2.
Nadaljnji ukrepi Komisije za učinkovitejše
izvajanje volitev
Poleg priporočila so bili sprejeti nadaljnji
ukrepi za učinkovitejše izvajanje volitev v Evropski parlament. Direktiva 2013/1/EU[32] je poenostavila
postopek kandidiranja za državljane EU v državi članici prebivanja, saj bodo
morali predložiti samo osebni dokument in izjavo, da izpolnjujejo pogoje za
upravičenost, namesto da bi morali priskrbeti potrdilo ustreznih organov svoje
matične države članice. Komisija meni, da je pravočasen prenos te direktive
prednostna naloga, tako da bodo ugodnosti izboljšanega postopka državljanom EU na
voljo od volitev v Evropski parlament leta 2014. Komisija pozorno spremlja
ukrepe držav članic za prenos. Po poteku roka za prenos direktive, 28. januarja
2014, je Komisija 5. februarja 2014 sklenila sprožiti postopke za ugotavljanje
kršitev proti 14 državam članicam, ki niso pravočasno poslale obvestil o svojih
ukrepih za prenos. Medtem je velika večina držav članic poslala obvestila o
svojih ukrepih za prenos. Komisija o težavah pri prenosu Direktive 93/109/ES,
ki jih je predhodno ugotovila, razpravlja z državami članicami[33]. Med njimi so zlasti
dodatne zahteve za vpis v volilni imenik (kar ovira uresničevanje volilne
pravice državljanov EU) in nepravilen prenos določb za ohranitev legitimnosti
volitev. Vsi primeri, razen dveh, so zdaj zaključeni. V
preostalih je ena država članica nedavno sprejela novo zakonodajo, ki obravnava
težave s prenosom[34],
druga država članica pa jo bo sprejela kmalu[35].
4.
Sklepi
Priporočilo Komisije za krepitev demokratične
in učinkovite izvedbe evropskih volitev je bilo na splošno dobro sprejeto. To
je predhodno poročilo o pobudah, ki jih razvijajo države članice ter nacionalne
in evropske politične stranke za povečanje preglednosti, ozaveščanje
državljanov in spodbujanje vseevropskih kampanj za kandidate in njihove
programe. Namen tega poročila je spodbuditi izmenjavo dobrih praks in podpreti
nove pobude, ki bi okrepile demokratično življenje v EU glede na prihajajoče
evropske volitve leta 2014. Komisija bo še naprej spremljala, kako države
članice in politične stranke izvajajo njeno priporočilo v obdobju pred
volitvami, in redno posodabljala spletno preglednico[36] z nadaljnjimi
informacijami, prejetimi od držav članic, zlasti desetih, ki v času priprave
tega poročila niso odgovorile na zahtevo Komisije po informacijah. Komisija bo po evropskih volitvah izdelala
celovito poročilo, v katerem bo ocenila izvajanje zadevne zakonodaje EU,
vključno z izvedbo priporočila. V njem bo izpostavila nadaljnje pobude,
sprejete v obdobju pred evropskimi volitvami, in proučila vlogo organizacij
civilne družbe. To bi moralo prispevati k prepoznavanju novih možnosti za
prihodnost, ki bi vodile k vse bolj demokratičnim evropskim volitvam. [1] Člen 10 Pogodbe o Evropski
uniji. [2] Skoraj 60 % državljanov EU je prepričanih, da je
udeležba na evropskih volitvah najboljši način, da zagotovijo, da bodo tisti,
ki v EU odločajo, slišali njihov glas. Raziskava Eurobarometer Evropskega
parlamenta EB/EP 77.4, „Evropejci dve leti pred volitvami 2014“, Bruselj, 20. avgusta 2012. [3] Več kot 70 % državljanov EU je prepričanih, da bi
bila volilna udeležba večja, če bi nacionalne politične stranke v vsem gradivu
za kampanjo prikazale, s katero evropsko politično stranko so povezane, in več
kot 80 % državljanov EU trdi, da bi bila njihova motivacija za udeležbo na
evropskih volitvah večja, če bi dobili več informacij o programih in ciljih
kandidatov in strank v Evropskem parlamentu, o vplivu EU na njihovo življenje
ter o volitvah samih. Raziskava Flash Eurobarometer 364 o volilnih pravicah
državljanov EU; terensko delo, opravljeno novembra 2012. [4] UL L 79, 21.3.2013, str. 29. [5] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 22. novembra 2012
o volitvah v Evropski parlament leta 2014 (2012/2829(RSP)); Resolucija
Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2013 o izboljšavi praktičnih
dogovorov za izvedbo evropskih volitev leta 2014 (2013/2102(INI)). [6] Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993
o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na
volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi
članici, niso pa njeni državljani. UL L 329, 30.12.1993, str. 34. [7] Med pripravo tega poročila je osemnajst držav članic
poslalo informacije v odgovor na dopis Komisije, in sicer Belgija, Češka,
Danska, Estonija, Grčija, Španija, Finska, Hrvaška, Madžarska, Luksemburg,
Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška in
Združeno kraljestvo. [8] Komisija je februarja 2014, ko je pripravljala to
poročilo, pisala vsem evropskim političnim strankam. Z informacijami so ji
odgovorile naslednje stranke: Evropska ljudska stranka (EPP), Stranka evropskih
socialistov (PES), Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), Zveza
evropskih konservativcev in reformistov (AECR), Gibanje za Evropo svoboščin in
demokracije (MELD), Evropska demokratična stranka (EDP). [9] http://ec.europa.eu/justice/citizen/voting-rights/index_en.htm. [10] Glej Prilogo. [11] Glej Prilogo. [12] Slovenija je Komisijo obvestila o nameri, da bo spremenila
svojo zakonodajo, in pozneje o spremembi Komisijo uradno obvestila 20. februarja 2014. [13] Mnenje odbora za evropske zadeve portugalskega parlamenta
(4. junij 2013); mnenji poslanske zbornice romunskega parlamenta (25. junij 2013)
in senata romunskega parlamenta (30. september 2013). [14] http://www.elections2014.eu/sl. [15] http://www.europarl.europa.eu/eye2014/en/news/news.html. [16] http://www.ombudsman.europa.eu/sl/activities/calendarevent.faces. [17] Glej Prilogo. [18] Akt o volitvah predstavnikov Evropskega parlamenta s
splošnimi neposrednimi volitvami iz leta 1976, ki je priložen Sklepu 76/787/ESPJ,
EGS, Euratom z dne 20. septembra 1976, kakor je bil nazadnje
spremenjen s Sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002,
str. 1). [19] Nizozemska ni spoštovala teh pravil na volitvah v Evropski
parlament leta 2009. Po posredovanju Komisije se je pisno zavezala k
sprejetju ukrepov za upoštevanje teh pravil in občinskim organom izdala ustrezna
navodila za evropske volitve leta 2014. [20] http://www.aegee.org/aegee-europe-launches-y-vote-2014/. [21] http://www.myvote2014.eu/en. [22] http://www.eui.eu/Projects/EUDO/EUandI/Index.aspx/. [23] http://www.wecitizens.be/fr/elections-2014/. [24] http://www.debatingeurope.eu/vote2014/. [25] http://www.jef.eu/activities/projects/moveurope2014/. [26] http://joieu.net/. [27] http://ey2013-alliance.eu/. [28] Poročilo Komisije „ Dialog z
državljani kot prispevek k razvoju evropskega javnega prostora“, COM(2014) 173. [29] http://bookshop.europa.eu/uri?target=EUB:NOTICE:NA0414127:SL. [30] Direktiva Sveta 93/109/ES z dne 6. decembra 1993
o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na
volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi
članici, niso pa njeni državljani, UL L 329, 30.12.1993, str. 34. [31] Mehanizem sestavlja izmenjava podatkov med državami
članicami o državljanih EU, ki so vpisani v volilni imenik ali kandidirajo v
državi članici prebivanja. Na podlagi podatkov, ki jih pošlje država članica
prebivanja, mora matična država članica zadevne državljane odstraniti iz
volilnega imenika (ali jim drugače preprečiti, da volijo ali kandidirajo). [32] Direktiva 2013/1/EU o spremembi Direktive 93/109/ES v
zvezi z nekaterimi podrobnimi ureditvami za uresničevanje pasivne volilne
pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v
državi članici, niso pa njeni državljani, UL L 26, 26.1.13,
str. 27. [33] Poročilo v skladu s členom 25 PDEU „O napredku na
področju dejanskega uveljavljanja državljanstva EU v obdobju 2011–2013“, COM(2013) 270. [34] Komisija proučuje nedavno sporočeno slovaško zakonodajo. [35] Češka. [36] http://ec.europa.eu/justice/citizen/voting-rights/index_en.htm. PRILOGA:
Odgovori držav članic glede izvajanja priporočil Komisije o volitvah
v Evropski parlament[1] DRŽAVA || PRIPOROČILO DEMOKRATIČNA IZVEDBA VOLITEV Države članice bi morale spodbujati in poenostaviti zagotavljanje informacij volivcem o povezavah med nacionalnimi strankami in evropskimi političnimi strankami (1. priporočilo) || Politične stranke bi morale zagotoviti informacije o svojih povezavah z evropskimi političnimi strankami (2. priporočilo) || Politične stranke (evropske in nacionalne) bi morale navesti svoje kandidate za predsednika Evropske komisije (3. priporočilo) || Države članice bi se morale dogovoriti o enotnem volilnem dnevu (4. priporočilo) AVSTRIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. BELGIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo logotipa evropske politične skupine/stranke ob logotipu nacionalne politične stranke. || Nacionalna zakonodaja strankam dopušča, da navedejo svoje evropske povezave v času kampanj. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Prepuščeno presoji nacionalnih strank. || BOLGARIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. HRVAŠKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Ustrezni organi preučujejo spremembe sedanjih pravil o uporabi imen in logotipov na glasovnicah*. || || || V skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili se volitve v Evropski parlament izvedejo v nedeljo. CIPER || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. ČEŠKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || V skladu z nacionalno zakonodajo ni pravne obveznosti zagotavljanja informacij o povezavah. Država ne bi smela posegati v politične stranke. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || || Češka se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva na evropski ravni. Volitve tradicionalno potekajo v petek in soboto. Po njenem mnenju bi lahko organizacija volitev v nedeljo negativno vplivala na volilno udeležbo. DANSKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalna zakonodaja strankam dopušča, da v času kampanj volivce obveščajo o svojih evropskih povezavah. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || || ESTONIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalna zakonodaja strankam dopušča, da navedejo svoje evropske povezave v času kampanj. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || || FINSKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || || FRANCIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo logotipov evropskih političnih strank na glasovnicah*. || Zagotovitev informacij o povezavah z evropskimi strankami je prepuščena presoji nacionalnih strank*. || Prepuščeno presoji nacionalnih strank. || V skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili se volitve v Evropski parlament izvedejo v nedeljo*. NEMČIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Nacionalna zakonodaja političnim strankam dopušča, da navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami na svojih listah kandidatov*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. GRČIJA || Sedanja nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Toda sprejeta bo nova določba, ki bo nacionalnim strankam omogočila, da na glasovnicah jasno pokažejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi so seznanili grški parlament in nacionalne stranke s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi so seznanili grški parlament in nacionalne stranke s priporočilom, naj navedejo, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprli. || MADŽARSKA || Sedanja nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Stranke odločajo, ali bodo dale informacije o evropskih povezavah v času kampanje. || || || V skladu s sedanjimi nacionalnimi predpisi se volitve v Evropski parlament izvedejo v nedeljo. IRSKA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. ITALIJA || Nacionalni organi so nacionalne politične stranke pozvali, naj zagotovijo informacije o svojih povezavah z evropskimi strankami z navedbo teh povezav v svojih logotipih na glasovnicah*. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Ni odgovora. || Ni odgovora. LATVIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. || || || Latvija je previdna glede možnosti enotnega volilnega dneva na evropski ravni in je skladno s tem za izvedbo volitev izbrala soboto. Latvija ima dolgo tradicijo volitev na ta dan. LITVA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Zagotovitev informacij o povezavah z evropskimi strankami je prepuščena presoji nacionalnih strank*. || Prepuščeno presoji nacionalnih strank. || V skladu s sedanjimi nacionalnimi predpisi se volitve v Evropski parlament izvajajo v nedeljo*. LUKSEMBURG || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom Komisije. || MALTA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. O tem vprašanju poteka razprava z glavnimi nacionalnimi strankami. || Nacionalni organi so nacionalne stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. || Nacionalni organi so politične stranke o tem obvestili in jih spodbudili, naj navedejo, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprle. || Malta se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva na evropski ravni in je skladno s tem za izvedbo volitev izbrala soboto. Sobota velja za primernejši dan. NIZOZEMSKA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen (ne pa logotipov) evropskih strank na glasovnicah. Toda to je prepuščeno presoji nacionalnih strank in možnost je na voljo samo, če nacionalna stranka registrira svojo evropsko povezavo s svojim nizozemskim imenom stranke. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili s priporočilom, naj navedejo svojo povezanost z evropskimi strankami. Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Nacionalni organi so politične stranke seznanili priporočilom, naj navedejo, katerega kandidata za predsednika Evropske komisije bodo podprle. Navedba kandidata je prepuščena presoji nacionalnih strank. || POLJSKA || || || || PORTUGALSKA || || || || ROMUNIJA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Izvajajo se ukrepi za omogočanje uporabe informacij na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. SLOVAŠKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah. Slovaška se ne strinja s priporočilom, saj meni, da bi bilo razkritje teh informacij diskriminatorno do nacionalnih strank, ki niso povezane z evropskimi strankami. || || || Slovaška se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva na evropski ravni in je skladno s tem za izvedbo volitev izbrala soboto, 24. maj. Sobota velja za primernejši dan za volivce. SLOVENIJA || Po nedavni spremembi nacionalne zakonodaje je dopuščena uporaba imen in logotipov evropskih strank na glasovnicah (Slovenija je Komisijo o zakonodaji, sprejeti v ta namen, obvestila 20. februarja 2014). || || || ŠPANIJA || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom Komisije. || Nacionalni organi bodo nacionalne stranke seznanili s priporočilom Komisije. || ŠVEDSKA || Nacionalna zakonodaja ne dopušča uporabe imen in/ali logotipov evropskih strank na glasovnicah*. || Ni odgovora. || Ni odgovora. || Ni odgovora. ZDRUŽENO KRALJESTVO || Nacionalna zakonodaja dopušča uporabo imen in logotipov evropskih strank na glasovnicah. || Zagotovitev teh informacij je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Navedba kandidata je prepuščena presoji nacionalnih strank. || Združeno kraljestvo se ne strinja z uskladitvijo enotnega dneva in je skladno s tem za izvedbo volitev izbralo četrtek. Meni, da enoten dan za vso EU ne bi povečal volilne udeležbe. [1] Osemnajst držav članic je
poslalo informacije v odgovor na dopis Komisije z dne 13. septembra 2013:
Belgija, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Španija, Finska, Hrvaška,
Madžarska, Luksemburg, Latvija, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska,
Slovenija, Slovaška in Združeno kraljestvo. Komisija je zahtevo po informacijah
naslovila tudi na nacionalne strokovnjake za volitve in zvezdica (*) pomeni, da
so informacije poslali ti nacionalni strokovnjaki.