This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0008
COMMUNICATION FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL, THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE AND THE COMMITTEE OF THE REGIONS Blue Energy Action needed to deliver on the potential of ocean energy in European seas and oceans by 2020 and beyond
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Modra energija Ukrepi, potrebni za izkoriščanje potenciala energije oceanov v evropskih morjih in oceanih do leta 2020 in po njem
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Modra energija Ukrepi, potrebni za izkoriščanje potenciala energije oceanov v evropskih morjih in oceanih do leta 2020 in po njem
/* COM/2014/08 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Modra energija Ukrepi, potrebni za izkoriščanje potenciala energije oceanov v evropskih morjih in oceanih do leta 2020 in po njem /* COM/2014/08 final */
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU
PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Modra energija Ukrepi, potrebni za izkoriščanje
potenciala energije oceanov v evropskih morjih in oceanih do leta 2020 in
po njem 1. Prispevek k ciljem na
področju zaposlovanja, inovacij, podnebja in energije Naša morja in oceani imajo potencial postati
pomemben vir čiste energije. Morska energija iz obnovljivih virov, ki
vključuje vetrno energijo na morju in energijo oceanov[1], predstavlja možnost za
gospodarsko rast in delovna mesta v EU, zagotovitev varnejše oskrbe z energijo
ter povečanje konkurenčnosti prek tehnoloških inovacij. Po
sporočilu o vetrni energiji na morju iz leta 2008[2] to sporočilo
omenja potencialni prispevek sektorja energije oceanov k ciljem strategije
Evropa 2020[3]
in dolgoročnim ciljem EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih
plinov. Poleg tega na to obetavno novo tehnologijo gleda bolj daljnosežno in
določa okvirni akcijski načrt za boljše izkoriščanje njenega
potenciala. Trajnostni izkoristek gospodarskega potenciala
naših morij in oceanov je ključni element pomorske politike EU[4]. Sektor energije
oceanov je bil pred kratkim omenjen v strategiji Komisije o modri rasti[5] kot eno od petih
razvijajočih se področij „modrega gospodarstva“, ki bi lahko
omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest na priobalnih območjih.
Druge pobude Komisije, kot sta sporočilo o energijskih tehnologijah in
inovacijah[6]
ter akcijski načrt za atlantsko območje[7], priznavajo pomen
energije oceanov ter skušajo spodbuditi skupno izvedbo raziskav in razvoja ter
čezmejno sodelovanje, ki bi spodbudilo njen razvoj. Raziskovalno in svetovalno delo, ki je izvedeno
kot del ocene učinka in ki spremlja to sporočilo, kaže, da bi dodatna
podpora temu nastajajočemu sektorju omogočila znatne gospodarske in
okoljske koristi za EU. V oceni učinka so zlasti poudarjena naslednja
vprašanja: ·
Globalno dostopen energijski vir oceanov presega
naše sedanje in predvidene prihodnje potrebe po energiji. Največji
potencial za razvoj energije oceanov v EU ima atlantska obala, prisoten pa je
tudi v sredozemskem in baltskem bazenu ter v najbolj oddaljenih regijah.
Izkoriščanje tega domačega vira bi pomagalo ublažiti
odvisnost EU od fosilnih goriv pri proizvodnji električne energije in
okrepiti varnost oskrbe z energijo. To bi lahko bilo zlasti pomembno za
otoške narode in regije, kjer lahko energija oceanov pripomore k energetski samozadostnosti
in nadomesti drago dizelsko električno energijo. ·
Sektor energije oceanov bi lahko postal pomemben
del modrega gospodarstva, ki bi spodbudil gospodarsko rast v obalnih
regijah in v notranjosti. Z razširitvijo sektorja bi se lahko razvile
vseevropske dobavne verige, ki bi vključevale inovativna MSP ter
večje proizvodne družbe z ustreznimi zmogljivostmi, na primer na
področju ladjedelništva, strojništva, elektrotehnike in ladijskega
inženirstva, pa tudi oceno okoljskega učinka ter vodenje zdravja in
varnosti. Med drugim se lahko pričakuje tudi povečanje povpraševanja
po specializiranih ladjah. Te bodo najverjetneje zgrajene v evropskih
ladjedelnicah. ·
Sedanji položaj evropske industrije na globalnem
trgu energije oceanov je dober. To dokazuje dejstvo, da ima večina
razvijalcev tehnologij svoj sedež v Evropi. Pričakovati pa je mogoče
vse večjo konkurenčnost Kitajske, Kanade in drugih industrializiranih
narodov. Družba Carbon Trust s sedežem v Združenem kraljestvu je ocenila, da bi
lahko bil globalni trg energije iz valovanja ter energije plime in oseke med
letoma 2010 in 2050 vreden do 535 milijard EUR[8]. Vzpostavitev pogojev,
pod katerimi bi se lahko sektor v tem času najbolje razvijal, bi EU
omogočila večji delež trga v prihodnosti. Inovacije, pridobljene prek
raziskav in razvoja, pa bi EU omogočile nove izvozne možnosti na
področju tehnologije in strokovnega znanja. Zato je nujno zagotoviti
ohranitev globalnega industrijskega vodstva EU. ·
Energija oceanov ima potencial za ustvarjanje
novih visokokakovostnih delovnih mest na področju razvoja
projektov, proizvodnje sestavnih delov in drugih operacij. Okvirne ocene števila
delovnih mest na podlagi ocene učinka kažejo, da bi se lahko do leta 2035
ustvarilo 10 500–26 500 stalnih delovnih mest in do 14 000 začasnih
delovnih mest. Drugi bolj optimistični viri ocenjujejo nastanek 20 000
delovnih mest zgolj v Združenem kraljestvu do leta 2035[9], v Franciji pa 18 000 delovnih
mest do leta 2020[10].
Znaten delež teh možnosti zaposlovanja se bo pojavil na obalnih območjih
Atlantika, ki jih trenutno pesti visoka brezposelnost. ·
Povečano pridobivanje energije oceanov bi
lahko prispevalo k evropskim ciljem dekarbonizacije. Stroškovno
učinkovit razvoj vseh virov nizkoogljične energije bo pomemben za
izpolnjevanje zaveze EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 80–95 %
do leta 2050. ·
Električna energija, proizvedena iz energije
oceanov, je drugačna od energije iz drugih obnovljivih virov energije. To
pomeni, da bi energija oceanov lahko pomagala uravnotežiti proizvodnjo
drugih obnovljivih virov energije, kot sta vetrna in sončna energija,
ter zagotoviti enakomerno skupno oskrbo omrežja z energijo iz obnovljivih virov.
Energija oceanov bi bila zato koristna pridobitev za energetski
portfelj EU. ·
Naprave, povezane z energijo oceanov, so
običajno v celoti ali delno nameščene pod vodo, zato nimajo velikega
vizualnega učinka. Z vse manjšim možnim obsegom proizvodnje energije iz
obnovljivih virov na kopnem morski prostor ponuja rešitev vprašanja strinjanja
javnosti v zvezi z vizualnim učinkom, ki bi lahko omejil razvoj
energije iz obnovljivih virov na kopnem. 2. Morski obnovljivi viri danes Včasih se primerjata
sedanji sektor energije oceanov ter zgodnji razvoj vetrne energije na morju v
osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat sektor vetrne
energije, vključno z vetrno energijo na morju, eksponentno raste, saj
prejema usmerjeno podporo politike na ravni držav članic in EU. Zmogljivost vetrne energije na morju se je leta 2012 povečala za 33 %
in s tem presegla stopnjo rasti v vetrnem sektorju na kopnem[11]. Konec leta 2012 je sektor vetrne energije
na morju obsegal skoraj 5 GW nameščenih zmogljivosti na 55 morskih
farmah v 10 evropskih državah, ki so proizvajale dovolj električne
energije za pokritje 0,5 % skupne porabe električne energije v
EU. V prvih šestih mesecih leta 2013 je bilo priključenih 277
novih turbin za proizvodnjo vetrne energije na morju z nadaljnjim skupnim 1 GW
zmogljivosti. Do leta 2020 naj bi skupne nameščene zmogljivosti
dosegle 43 GW ter naj bi proizvajale približno 3 % skupne porabe
električne energije v EU. S tehnološkimi izboljšavami in dodatno podporo
javnosti v zgodnji fazi razvoja bi se sektor energije oceanov lahko čez
čas razvil na podobni ravni kot sektor vetrne energije na morju. Energija
oceanov je trenutno mlada gospodarska panoga, znotraj katere sta tehnologiji
valovanja ter plime in oseke sorazmerno bolj razviti od drugih tehnologij. V EU
je trenutno nameščenih 10 MW[12]
zmogljivosti za pridobivanje energije iz valovanja ter energije plime in oseke,
kar je skoraj trikrat več od 3,5 MW pred štirimi leti. Ti projekti se
izvajajo v Združenem kraljestvu, Španiji, na Švedskem in na Danskem ter so
večinoma predkomercialni, kar kaže na zanesljivost in sposobnost
preživetja preskušenih naprav. Predvideno je že veliko povečanje, v
pripravi je namreč približno 2 GW projektov (zlasti v Združenem
kraljestvu, Franciji in na Irskem). Če bi se izvajali vsi ti projekti, bi
lahko z električno energijo oskrbovali več kot 1,5 milijona
gospodinjstev. Obetaven je tudi koncept plavajočih
vetrnih elektrarn na morju. Zaradi vse globljega morskega dna na priobalnih
območjih Atlantika postajajo morske turbine s pritrjenimi temelji
predrage. Plavajoča platforma, ki je zasidrana na morsko dno, bi bila
lahko zato v teh vodah bolj stroškovno učinkovita rešitev. Trenutno se na
Portugalskem in na Norveškem izvajata dva predstavitvena projekta
plavajočih vetrnih elektrarn na morju. Tehnologija pretvorbe toplotne
energije oceana (OTEC) ima zaradi tropske lokacije, kjer je največja
temperaturna razlika med površinskimi in globinskimi vodami, velik potencial v
najbolj oddaljenih regijah. Uvedba na lokalni ravni bi lahko pokrila potrebe
otokov po pitni vodi, hlajenju in električni energiji. Trenutno se
izvajajo študije izvedljivosti na Martiniku in Reunionu. Čeprav so vrednosti, povezane z uporabo
energije oceanov, skromne v primerjavi s sektorjem vetrne energije na morju, se
tržni interes za sektor povečuje, kar dokazuje tudi vse več naložb v
velike proizvajalce in javne storitve. Nedavni dokument o viziji dejavnosti,
povezani z oceani, je dodaten znak, da lahko sektor določi svoje potrebe
in omejitve ter opredeli rešitve zanje. Zasebni sektor je v zadnjih sedmih
letih vložil že več kot 600 milijonov EUR, kar naj bi se ob
ugodnih pogojih za razvoj teh naprav še naprej povečevalo. 3. Obstoječa podpora Rast sektorjev vetrne in sončne energije
v zadnjih letih jasno kaže, da lahko usklajena prizadevanja za vzpostavitev
ustreznega političnega okvira in okvira financiranja zagotovijo spodbude,
ki jih sektor zahteva za doseganje rezultatov. Na nacionalni ravni skušajo
države članice spodbuditi naložbe v tehnologije energije iz obnovljivih
virov prek shem podpor za dopolnjevanje prihodkov, nepovratnih kapitalskih
sredstev in financiranja raziskav, le nekaj pa jih je namenilo podporo za
energijo oceanov. Na ravni EU obstajajo številne
določbe za lažji razvoj obnovljivih virov. Direktiva o obnovljivih virih
energije in sistem za trgovanje z emisijami zagotavljata potreben ureditveni
okvir. Strateški načrt za energetsko tehnologijo[13] je že od leta 2008
ključen za pospeševanje uvedbe in razvoja nizkoogljičnih energetskih tehnologij.
Uredba o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo[14] se skuša spoprijeti z
infrastrukturnim izzivom z opredelitvijo integriranega električnega
omrežja na morju kot prednostnega omrežja. Poleg tega določa postopek
opredelitve in spremljanja izbranih infrastrukturnih projektov, ki nato
prejemajo prednostno regulativno obravnavo, kot so pospešeni postopki za
pridobitev dovoljenj, in finančno podporo. Vendar trenutno obstaja le
nekaj projektov, v okviru katerih so načrtovane povezane rešitve za
omrežja na morju. EU omogoča tudi financiranje ukrepov,
namenjenih tehnologijam energije oceanov. Na primer, v okviru Evropske zveze za
energetsko raziskovanje (EERA) je bil oblikovan skupni program za energijo
oceanov. Prek nove mreže evropskega raziskovalnega prostora (ERA-net), ki
vključuje nacionalne in regionalne raziskovalne programe ter je bila
oblikovana posebej za energijo oceanov, se spodbuja sodelovanje držav
članic. Mreža bo podpirala usklajevanje raziskovalnih dejavnosti, spodbujala
večjo čezmejno udeležbo pri raziskavah, opredeljevala prednostne
naloge in okrepila obseg v EU. Za tri projekte energije oceanov je bila v prvem
krogu programa NER-300 dodeljena skupna vsota približno 60 milijonov EUR,
ki bo omogočila predstavitev nizov od leta 2016. Nekateri projekti
prejemajo tudi podporo iz strukturnih skladov. Razvoj energije oceanov je bil
poudarjen v najnovejšem sporočilu Komisije – Akcijski načrt za
atlantsko območje[15],
ki spodbuja nacionalne in regionalne vlade k premisleku o tem, kako bi lahko
izkoristile strukturne in investicijske sklade EU ter sredstva za
raziskave ali sredstva Evropske investicijske banke za podporo razvoja
sektorja. EU od osemdesetih let prejšnjega stoletja
financira tudi različne projekte znotraj okvirnih programov za raziskave
in programa Inteligentna energija Evropa v višini do 90 milijonov EUR.
Namen nove pobude s področja raziskav in inovacij Obzorje 2020 bo
nasloviti pomembne družbene izzive, vključno s čisto energijo in
pomorskimi raziskavami. Pobuda je pomemben nov instrument, s pomočjo
katerega bi bilo sektor energije oceanov mogoče usmeriti k
industrializaciji, ustvarjanju novih delovnih mest in gospodarski rasti. 4. Preostali izzivi Nekateri izzivi, s
katerimi se spoprijema sektor energije oceanov, so podobni izzivom pridobivanja
vetrne energije na morju. To zlasti zadeva vprašanja priključitev na
omrežje, razvoja dobavne verige ter upravljanja in vzdrževanja v slabih
vremenskih razmerah. Energija oceanov pa je zdaj v
odločilni fazi. Prehod s prototipske predstavitve h komercializaciji je
bil za nastajajoče tehnologije od nekdaj težaven. V sedanjem gospodarskem
ozračju pa je še posebno velik izziv. Energija oceanov bo imela, tako kot
druga energija iz obnovljivih virov, jasno in stabilno podporo političnega
okvira, da bi lahko privabila naložbe in razvijala svoj potencial. Na podlagi
posvetovanj z deležniki in ocene učinka je Komisija opredelila naslednja
vprašanja, ki se jim je treba posvetiti v kratkoročnem do
srednjeročnem okviru, da bi se spodbudil sektor in bi se omogočila
njegova stroškovna konkurenčnost z drugimi oblikami pridobivanja
električne energije. ·
Stroški tehnologije so
trenutno visoki, dostop do financiranja pa otežen. Večina obstoječih
tehnologij mora še dokazati svojo zanesljivost in sposobnost preživetja v
morskem okolju. Stroški proizvedene električne energije so zato trenutno
visoki, vendar se bodo z razvojem tehnologij z izkušnjami zmanjšali.
Predstavitev naprav na morju je drago in tvegano, MSP pa pogosto nimajo dovolj potrebnih
sredstev za uvedbo svojih prototipov. Zaradi raznolikosti tehnologij, ki
so trenutno v postopku preskušanja, je uspešno znižanje stroškov
investicijskega vzdrževanja dolgotrajna naloga. ·
Za potrebe prihodnjega obsega energije oceanov in
njegovega prevoza do središč povpraševanja sta nujni razširitev in
okrepitev infrastrukture prenosnega omrežja na morju, pa tudi na kopnem
in čez mejo. Medtem ko lahko najnovejše smernice TEN-E[16] zagotovijo prihodnje
izboljšave, še vedno obstajajo pomisleki glede pravočasne
priključitve na omrežje. Nasloviti je treba tudi druga infrastrukturna
vprašanja, vključno z neustreznim dostopom do primernih pristanišč
in pomanjkanjem specializiranih plovil za namestitev in vzdrževanje. ·
Kompleksen postopek za pridobitev licenc in soglasij
lahko povzroči zamude in zviša stroške projektov. Negotovost v zvezi s
pravilno uporabo okoljske zakonodaje lahko še podaljša postopke za pridobitev
soglasij. Zato je pomembna vključitev energije oceanov v nacionalno pomorsko
prostorsko načrtovanje. ·
Nekateri vplivi objektov za pridobivanje energije
oceanov na okolje v tej fazi še niso popolnoma znani. Za razumevanje in
ublažitev morebitnih negativnih učinkov objektov za pridobivanje energije
oceanov na morske ekosisteme bo potrebnih več raziskav in boljša izmenjava
informacij o vplivih na okolje. V okviru doseganja dobrega okoljskega
statusa na podlagi okvirne direktive o morski strategiji in dobrega ekološkega
statusa na podlagi okvirne direktive o vodah bi bilo treba oceniti tudi skupne
učinke z drugim človekovim delovanjem. Za reševanje pomislekov v
zvezi z morsko varnostjo je pomembna tudi vključitev energije oceanov v
nacionalno pomorsko prostorsko načrtovanje. ·
Zaradi sedanjega gospodarskega ozračja je
več vlad znatno zmanjšalo nepovratna sredstva in podporo za
dopolnjevanje prihodkov za obnovljive vire ter v nekaterih primerih celo
uvedlo retrospektivne spremembe. Taki dogodki lahko izpodbijejo zaupanje
vlagateljev in ogrozijo nadaljnji razvoj sektorja. Pomanjkanje stabilne
finančne podpore, ki bi kazala položaj tehnologij v razvojnem ciklu, lahko
podaljša potrebni čas za doseganje dobičkonosnosti projektov. 5. Akcijski načrt za
energijo oceanov Uspešno reševanje teh izzivov bo ključno
za prihodnji razvoj sektorja energije oceanov in njegove zmožnosti proizvajanja
velikega obsega nizkooogljične električne energije za Evropo. Skupni
program EERA, mreža evropskega raziskovalnega prostora ERA-Net za energijo
oceanov in pobuda Obzorje 2020 bodo ključni za uživanje
prednosti vseevropskega sodelovanja na področju raziskav in razvoja ter
bodo zlasti pomagali razrešiti preostala tehnična vprašanja. Za
predkomercialne tehnologije energije oceanov pa je ključen stabilen okvir
z nizkim tveganjem, saj zagotavlja finančno privlačnost projektov in
tako omogoča razvoj nameščenih zmogljivosti. Komisija je pred kratkim
izdala smernice o najboljši praksi za programe podpore obnovljivi energiji[17]. Smernice poleg
zavzemanja za večji poudarek na načelu stroškovne učinkovitosti
poudarjajo tudi, da bi morali biti programi podpore oblikovani tako, da bi
spodbujali tehnološke inovacije. Smernice tako omogočajo projekte, ki se
prvič uveljavljajo na komercialni ravni, in prepoznavajo potrebo po usmerjenem
okviru podpore za tehnologije, kot je energija oceanov. Kljub temu so potrebni dodatni usmerjeni
ukrepi na ravni EU, ki bi dopolnili te pobude in druge pobude, sprejete na
nacionalni ravni, za premostitev navedenih ozkih grl v razvoju sektorja
energije oceanov. V tem sporočilu je zato določen akcijski
načrt, ki bo v dveh korakih pomagal razviti potencial tega obetavnega
sektorja dejavnosti ter kar najbolj okrepil obstoječe delo in projekte,
kot so ORECCA, SI OCEAN ali SOWFIA. Na podlagi ugotovitev iz ocene
učinka je bilo opredeljenih več stroškovno učinkovitih ukrepov.
Nekateri od njih so bili označeni kot začetni „poziv k ukrepanju“, ki
bi se ga pozneje lahko dopolnilo z dodatnimi ukrepi, če bi bili potrebni
nadaljnji koraki. Ta pristop v dveh korakih je koristen, saj omogoča
oblikovanje kritične mase akterjev in razvija skupni odziv na zadevna
vprašanja na način od spodaj navzgor, s čimer ustvarja občutek
lastništva med zadevnimi deležniki. 5.1. Prva faza delovanja
(2014–2016) i. Forum za energijo oceanov Vzpostavljen bo forum za energijo oceanov, na
podlagi katerega se bodo deležniki srečali na več delavnicah, kjer
bodo razvili skupno razumevanje zadevnih težav in skupaj oblikovali izvedljive
rešitve. Forum bo ključen za povečevanje zmogljivosti, oblikovanje
kritične mase ter spodbujanje sodelovanja z vključitvijo številnih
deležnikov. Poleg tega bo proučeval tudi sinergije z drugimi pomorskimi
dejavnostmi, zlasti pridobivanjem vetrne energije na morju, na področjih,
povezanih z dobavnimi verigami, priključitvijo na omrežje, operacijami,
vzdrževanjem, logistiko in prostorskim načrtovanjem. Predstavnike zadevnih
sektorjev bi lahko povabili k sodelovanju glede na vprašanja, o katerih se
razpravlja. Komisija bo imela v forumu podporno in usklajevalno vlogo. Forum bo
razdeljen v tri delovne sklope: a) Delovni sklop „Tehnologija in viri“ Komercializacija sektorja energije oceanov bo
zahtevala dodaten tehnološki razvoj ter nadaljnje izboljšave v
priključitvah na omrežje in v drugi infrastrukturi vzdolž dobavne verige
na morju. Nujno je izboljšati cenovno dostopnost,
zanesljivost, zmožnost preživetja, doseganje obratovalno tehničnih zahtev
in stabilnost naprav za pridobivanje energije oceanov[18]. Do zdaj že obstaja
določen konsenz o prednostnih področjih tehnoloških raziskav, vključno,
na primer, s potrebo po boljših priveznih sistemih ali novih materialih. Poleg
tega bi bilo mogoče opredeliti možnosti za skupinsko delo, ki bi
omogočalo učinkovitejšo rabo virov in bi olajšalo tehnološko
konvergenco. Oblikovan bo jasen časovni okvir, vključno s
ključnimi tehnološkimi mejniki. Ta delovni sklop bo vključeval podrobno oceno
virov energije oceanov in priobalnih infrastruktur, kot so pristanišča in
plovila, saj bi izboljšave na teh področjih pomagale optimizirati
upravljanje naprav za pridobivanje energije oceanov, s čimer bi ustrezno
zmanjšale stroške. Ta delovni sklop bi si prizadeval tudi za
nadaljnje izboljšave pri vključevanju priobalnih obnovljivih virov v
energetski sistem. Sektor bi imel možnost izraziti svoje potrebe, na primer v
zvezi z raziskavami in razvojem, povezanimi s tehnologijo omrežij, poleg tega
bi bilo mogoče proučiti tudi možnosti v zvezi z napovedjo proizvedene
energije in tehnologijami za shranjevanje energije. Rezultati se bodo nato
prenesli ustreznim akterjem, kot so regulativni organi, operaterji prenosnih
omrežij in ustrezni forumi, kot je pobuda glede priobalnega omrežja
severnomorskih držav. b) Delovni sklop „Upravna vprašanja in
financiranje“ Dolgi roki zaradi dolgotrajnih postopkov za
pridobitev dovoljenj in licenc ter težek dostop do financiranja so bili
opredeljeni kot izzivi, ki jih je treba nasloviti najprej. Cilj tega delovnega sklopa bo proučiti
upravne postopke, povezane z objekti za pridobivanje energije oceanov v državah
članicah, in učinke navedenih objektov za pridobivanje energije
oceanov na pomorski promet. Ta upravna in varnostna vprašanja morajo organi
držav članic in sektor skupaj proučiti na tej delavnici, da bi se
sporazumeli o izzivih, s katerimi se spoprijemajo vse strani, in se
odločili, kako jih bodo reševali. Informacije, zbrane v razpravah, bodo
uporabljene pri izdelavi kataloga najboljše prakse, ki bo dopolnjen s študijami
primerov. Proučila se bodo tudi vprašanja v zvezi s
financami. Glede na novost in kompleksnost tehnologij se vlagatelji morda ne
zavedajo možnosti, ki jih ponuja ta sektor. Ta delovni sklop bi moral
vključevati nacionalne organe, razvojne banke, zasebne financerje in
razvijalce projektov, ki bi razpravljali o tem, kako najbolje privabiti
potrebne naložbe. Ocenjena bo tudi ustreznost različnih mehanizmov delitve
tveganja, kot so ugodna posojila, sovlaganje in javna jamstva. Zlasti bodo
poudarjene možnosti financiranja, ki so na voljo znotraj programov EU za
raziskave in razvoj, kot so pobuda Obzorje 2020, program NER300 in
program financiranja obnovljive energije Evropske investicijske banke. c) Delovni sklop „Okolje“ Ocene vplivov na okolje so ključne za
zagotovitev trajnostnega razvoja tega sektorja v nastajanju. Zbiranje osnovnih
okoljskih podatkov pa je veliko breme za razvijalce posameznih projektov, ki je
odvisno od velikosti posameznih projektov. Delovni sklop bo spodbujal
sodelovanje pri spremljanju vplivov obstoječih in načrtovanih
objektov na okolje ter pri odkrivanju inovativnih načinov blaženja vplivov
energije oceanov na morsko okolje. Podatke o vplivih na okolje in spremljanju
je treba na podlagi okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o morski
strategiji rutinsko posredovati nacionalnim organom. Celovit zakonodajni okvir EU, ki bi zajemal
ohranjanje narave, oceno vplivov na okolje in obnovljivo energijo, že obstaja
in ga dopolnjuje predlog direktive Komisije o pomorskem prostorskem
načrtovanju. V tem delovnem sklopu pa bi bilo treba oceniti potrebo po
sektorskih smernicah izvajanja, ki bi bile podobne že obstoječim smernicam
za vetrno energijo ter bi dopolnjevale direktivi o habitatih in pticah,
člen 13 direktive o obnovljivih virih energije in morebitno prihodnjo
direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju. ii. Strateški časovni
načrt v zvezi z energijo oceanov Na podlagi rezultatov foruma za energijo
oceanov bo oblikovan strateški časovni načrt, v katerem bodo
določeni jasni cilji razvoja dejavnosti v sektorju in časovni okvir
njihovega doseganja. Pri določanju tehnoloških prednostnih nalog se bodo v
njem upoštevali ključna načela in razvojni dosežki, ki jih napoveduje
Sporočilo o energijskih tehnologijah in inovacijah[19], poleg tega pa bo
prispeval k „integriranemu časovnemu načrtu“[20], katerega del bo
postal. Ta časovni načrt bo razvit v sodelovanju s sektorjem,
državami članicami, zainteresiranimi regionalnimi organi, nevladnimi
organizacijami in drugimi ustreznimi deležniki prek strukturiranega postopka
sodelovanja, kot je opredeljen zgoraj. Časovni načrt bo združeval
ugotovitve z vseh področij, povezanih z razvojem sektorja, in zagotovil
dogovorjeni načrt delovanja, ki bo pomagal usmeriti sektor energije
oceanov k industrializaciji. 5.2. Druga faza delovanja
(2017–2020) iii. Evropska industrijska pobuda Evropsko industrijsko pobudo bi bilo
mogoče razviti na podlagi rezultatov foruma za energijo oceanov. Na
podlagi načrta SET je bilo oblikovanih že več evropskih
industrijskih pobud. Evropske industrijske pobude so javno-zasebna partnerstva,
ki združujejo sektor, raziskovalce, države članice in Komisijo pri
oblikovanju in doseganju jasnih skupnih ciljev v določenem časovnem
okviru. Izboljšajo lahko učinkovitost inovativnih raziskav in razvoja ter
zagotovijo platformo za delitev naložbenega tveganja. Evropska pobuda za vetrno
energijo je, na primer, že prispevala k prizadevanjem EU na področju
raziskav in razvoja o vetrni energiji ter spodbudila boljšo uskladitev
ustreznega financiranja EU in javnega nacionalnega financiranja z
opredeljenimi prednostnimi nalogami. Za oblikovanje izvedljive evropske industrijske
pobude pa morajo deležniki iz tega sektorja sprva oblikovati jasno strategijo
razvoja sektorja in biti dobro organizirani, da bodo lahko izpolnili svoje
cilje. Pobuda bi bila rezultat skupnega postopka, pri katerem bi sodelovale
Komisija, države članice, sektor in raziskovalne organizacije.
Natančno obliko tega sodelovanja pa bo treba določiti pozneje, saj se
bo trenutna ureditev v okviru načrta SET morda spremenila po
napovedih iz Sporočila o energijskih tehnologijah in inovacijah[21]. Ker je razvoj tehnologij za proizvajanje
energije oceanov še vedno v povojih, bi lahko bilo oblikovanje obsežnih
javno-zasebnih partnerstev učinkovit način deljenja tveganja in
krepitve zasebnih naložb. Kot je omenjeno že v oceni učinka, bi bilo
oblikovanje evropske industrijske pobude ali druge ustrezne oblike
javno-zasebnega partnerstva najverjetneje pomemben mejnik na poti k popolni
industrializaciji. Pomagalo bi formalizirati sodelovanje med deležniki ter
olajšalo dostop do financiranja, pomagalo pa bi tudi pri izvajanju strateškega
časovnega načrta, ki ga napoveduje to sporočilo. iv. Sektorske smernice za izvajanje
ustrezne zakonodaje Na podlagi izkušenj, pridobljenih v okviru
delovnih sklopov „Upravna vprašanja in financiranje“ ter „Okolje“, bi bilo
mogoče oblikovati smernice za lažje in učinkovitejše izvajanje
direktiv o habitatih in pticah ter člena 13 direktive o obnovljivih
virih energije in pomagati pri postopkih pomorskega prostorskega
načrtovanja. Namen teh smernic bo zmanjšati negotovost z zagotavljanjem
jasnega in bolj specifičnega vodstva pri pridobivanju licenc za ustrezne
projekte, s čimer se bo zmanjšalo breme javnih organov in razvijalcev
načrtov. 6. Pregled napredka Po začetku in uveljavitvi navedenih
ukrepov bo pomembno spremljati napredek sektorja energije oceanov pri
izkoriščanju svojega potenciala kot strateške energetske tehnologije.
Spremljati bi ga bilo mogoče, na primer, z merjenjem ravni nameščenih
zmogljivosti in proizvodnje električne energije, števila uvedenih in
načrtovanih projektov, obsega naložb, obsega znižanja stroškov
investicijskega vzdrževanja ali števila sodelujočih podjetij. Pomembno bo
tudi oceniti obseg prispevka sektorja k ciljem večjega zaposlovanja,
rasti in trajnosti v EU. Komisija bo leta 2017 izvedla
začetno oceno napredka, bolj celovito oceno ravni razvoja energije oceanov
pa bo izvedla najpozneje do leta 2020. V postopku pregleda bo treba
upoštevati oceno in nadaljnji razvoj splošne politike EU o razvoju
energije iz obnovljivih virov in politike o energetski tehnologiji. 7. Sklepne ugotovitve Ob načrtovanjih energetske politike in
politike podnebnih sprememb EU po letu 2020 je pravi čas za
proučitev vseh možnosti trajnega skupnega prizadevanja za ublažitev
učinkov podnebnih sprememb in razpršitev evropskega portfelja obnovljivih
virov energije. Podpora inovacijam pri nizkoogljičnih energetskih
tehnologijah lahko pomaga pri reševanju teh izzivov. Pri tem bi bilo treba
izkoristiti vse možnosti. Da bi energija oceanov čim bolj izkoristila svoj
potencial, je zdaj pravi čas, da države članice, sektor in Komisija s
skupnim delovanjem pospešijo njen razvoj. V tem sporočilu je zato
oblikovan akcijski načrt za usmerjanje nadaljnjega razvoja sektorja
energije oceanov. Zaključek tega akcijskega načrta v obdobju 2014–2017
naj bi pripomogel k industrializaciji sektorja, da bo lahko zagotavljal
stroškovno učinkovito nizkoogljično električno energijo ter nova
delovna mesta in gospodarsko rast v EU. Skupne cilje je
najlaže doseči z usklajenim in vključujočim pristopom.
Čeprav je sedanji sektor energije oceanov relativno majhen, bi se lahko
razvil ter prispeval h gospodarski rasti in ustvarjanju novih delovnih mest v
EU. Ob takojšnji vzpostavitvi pravih pogojev bi sektor lahko prispeval tudi k
ambicijam EU v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov do
leta 2050. Z zagotovitvijo potrebne politične spodbude temu
nastajajočemu sektorju prek navedenih ukrepov bi energija oceanov na
srednje- do dolgoročni ravni lahko dosegla potrebno kritično maso za
komercializacijo in postala še ena zgodba o evropskem industrijskem uspehu. 8. Priloga 1: Povzetek
predlaganih ukrepov Pričakovani rezultati || Časovni razpored Faza 1 Vzpostavitev foruma za energijo oceanov, ki vključuje sektor in druge deležnike · delovni sklop „Tehnologija in viri“ · delovni sklop „Upravna vprašanja in financiranje“ · delovni sklop „Okolje“ || 2014–2016 2014–2016 2014–2016 Priprava osnutka strateškega časovnega načrta || 2016 Faza 2 Morebitno oblikovanje evropske industrijske pobude || 2017–2020 Morebitna priprava osnutka smernic za lažje izvajanje ustrezne zakonodaje in za pomoč pri pomorskem prostorskem načrtovanju || 2017–2020 [1] Energijo oceanov je mogoče pridobivati v številnih
oblikah. Pridobivanje energije iz valovanja je odvisno od višine, hitrosti in
dolžine valov ter gostote vode. Energija plime in oseke se pridobiva s pretokom
vode v ozkih kanalih, medtem ko tehnologije za razpon bibavice (t. i.
„plimska zajezitev“) izkoriščajo razliko v višini površine v zajezenem
ustju ali zalivu. Energija oceanov se lahko pridobiva tudi na podlagi temperaturnih
razlik med površinsko in podpovršinsko vodo, medtem ko je energija iz osmoze
odvisna od razlike v slanosti med slano in sladko vodo. [2] COM(2008), 13.11.2008. [3] COM(2010) 2020, 3.3.2010. [4] COM(2007) 575, 10.10.2007. [5] COM(2012) 494, 13.9.2012. [6] COM(2013) 253, 2.5.2013. [7] COM(2013) 279, 13.5.2013. [8] Carbon Trust (2011), Dokument o zeleni rasti
obnovljivih virov morja. [9] Renewable UK (2013),
Energija iz valovanja ter energija plime in oseke v Združenem kraljestvu,
dostopno na: http://www.renewableuk.com/en/publications/reports.cfm/wave-and-tidal-energy-in-the-uk-2013. [10] Francoski senat (2012), Poročilo o morskih
zadevah, dostopno na: http://www.senat.fr/rap/r11-674/r11-6741.pdf. [11] Evropsko združenje za vetrno energijo (2013),
Moč vetra: evropska statistika za leto 2012. [12] Sedanja nameščena zmogljivost ob vključitvi
sistema za razpon bibavice La Rance, ki deluje od leta 1966, dosega 250 MW.
Sistemi za razpon bibavice so razvita tehnologija z omejenim obsegom širitve
zaradi pomanjkanja ustreznih lokacij in močnega okoljskega učinka. [13] COM(2009) 519, 7.10.2009. [14] Uredba (EU) št. 347/2013, 25.4.2013. [15] COM(2013) 279, 13.5.2013. [16] Uredba (EU) št. 347/2013, 25.4.2013. [17] SWD (2013) 439 final, 5.11.2013 [18] Izbor iz časovnega načrta
projekta ORECCA (2012). [19] COM(2013) 253. [20] Izvedbeni ukrep, predlagan v sporočilu COM(2013) 253. [21] COM(2013) 253, 2.5.2013.