20.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 415/37

Poročevalec

Dainis TURLAIS (Latvija, ALDE), predsednik komisije za varnost, preprečevanje korupcije ter zadeve javnega reda v občinskem svetu Rige

Referenčni dokument

Predlog sklepa o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno

COM(2014) 221 final

1.

z odobravanjem sprejema predlog Komisije o vzpostavitvi evropske platforme za boj proti delu na črno in priznava, da se je proti temu pojavu treba nujno boriti usklajeno in skupaj, da bi v Evropski uniji ohranili visoke standarde zaposlitve, se izognili težkim socialnim in ekonomskim posledicam, odpravili težave, povezane z mobilnostjo delavcev, ter učinkovitejše in polnejše izkoristili človeški kapital;

2.

podpira predlog, da se v področje uporabe platforme vključi navidezno samozaposlene osebe – to je bistvenega pomena, saj ima navidezno prijavljena samozaposlitev, katere cilj je izogniti se zakonskim in davčnim obveznostim, podobno škodljive učinke kot delo na črno, zlasti na delovne pogoje, sisteme socialne varnosti in njihovo dolgoročno financiranje;

3.

priznava, da je predlagana evropska platforma za krepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno konkreten prispevek k sedanjim prizadevanjem za inovativne rešitve, ne le za to, da bi povečali stopnjo zaposlenosti in dosegli cilje strategije Evropa 2020, ampak tudi izboljšali kakovost zaposlitev in varnost pri delu v Evropski uniji;

4.

poudarja, da nedavno poročilo Eurofunda (1) izpostavlja „močno povezavo med varčevalnimi programi v širšem smislu ter obsegom in razraščanjem sive ekonomije“. Zato obžaluje razkorak med majhnimi prihranki, doseženimi z varčevalnimi ukrepi, ter potencialom možnih prihrankov, ki bi jih dosegli z bojem proti delu na črno;

5.

se strinja s Komisijo, ki ocenjuje, da ima delo na črno hude proračunske posledice, saj je zaradi njega manj prihodkov iz davkov in socialnih prispevkov, kar negativno vpliva na zaposlovanje, produktivnost, delovne pogoje, razvijanje znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje, v končni fazi pa to pomeni nižje pokojnine in manjši dostop do zdravstvene oskrbe; poudarja, da delo na črno resno ogroža socialno-ekonomsko kohezijo;

6.

poudarja, da so ti elementi še posebej pomembni za lokalne in regionalne oblasti, kajti zmanjšanje proračunskih prihodkov ima negativen učinek na proračunska sredstva za lokalne in regionalne oblasti, obenem pa se večajo stroški za zagotavljanje temeljnih potreb državljanov. Med kratkoročnimi in srednjeročnimi posledicami dela na črno so nižje plače na trgu dela, za tiste, ki se lotevajo takšnega dela, pa odsotnost zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter občutno nižja pokojnina kot za zakonito zaposlene osebe. Lokalne in regionalne oblasti, ki jih pesti problem dela na črno, imajo manj možnosti za razširjanje palete storitev za državljane in za trajno izboljšanje njihove kakovosti;

7.

obžaluje, da v predlogu Komisije ni omenjen pomen lokalnih in regionalnih oblasti ter Odbora regij, in ponovno trdi, da sta lokalna in regionalna raven iskalcem zaposlitve in delodajalcem pogosto najbližji in da je trg dela večinoma lokalen (2);

8.

v tem okviru poziva Komisijo, naj prizna, da imajo lokalne in regionalne oblasti pomembno vlogo v boju proti delu na črno, če upoštevamo sodelovanje, ki že poteka med lokalnimi organi in organizacijami delodajalcev, delavcev ali zaposlovalnih organov, kakor tudi dobre prakse na tem področju na lokalni in regionalni ravni. Dejansko je sodelovanje lokalnih akterjev odločilno za uspeh platforme, saj gre za organe, ki najbolj natančno spremljajo in najbolje poznajo življenje državljanov. Po zgledu mreže EURES bi bilo mogoče vključiti tudi partnerje civilne družbe, da se poveča področje delovanja platforme;

9.

meni, da bi platforma, katere cilj je izmenjava informacij in dobre prakse ter opredelitev skupnih načel, lahko prinesla pomembno dodano vrednost, glede na to, da je v sedanji gospodarski in finančni krizi treba čim bolj učinkovito uporabiti razpoložljive človeške in ekonomske vire. S platformo bi lahko spodbudili skladno načrtovanje ukrepov za boj proti delu na črno, pri čemer bi upoštevali tudi, da je to splošen pojav, ob zavedanju, da je treba za njegovo odpravo izvajati posebne usmerjene ukrepe;

10.

je previden ob dejstvu, da Komisija ni obsežneje utemeljila združljivosti dejstva, da predlaga obvezno udeležbo držav članic v platformi, z dejstvom, da pravna podlaga za ta predlog, ki je člen 153 Pogodbe do delovanju Evropske unije, dovoljuje zgolj ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju sodelovanja med državami članicami. Ugotavlja tudi, da se Komisija v svoji analizi skladnosti predloga z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti bolj kot na obveznost sodelovanja v platformi omejuje na utemeljevanje izbire pravnega instrumenta (sklep Evropskega parlamenta in Sveta) ter dodane vrednosti predloga v celoti. Zato OR izraža močne zadržke glede skladnosti obvezne narave predloga z načelom subsidiarnosti;

11.

vztraja pri tem, da se ne sme odlašati z uvedbo dostopnih in učinkovitih ukrepov držav članic za preprečevanje dela na črno in navideznih samozaposlitev;

12.

ugotavlja, da je za učinkovito doseganje ciljev platforme treba izkoristiti znanje in izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti, glede na to, da te sodelujejo s službami za zaposlovanje, zavodi za socialno varnost, zainteresiranimi akterji ter formalnimi in neformalnimi mrežami državljanov ter da imajo neposredne izkušnje in znanje o razlogih za sivo ekonomijo na lokalni in regionalni ravni;

13.

poudarja, da se je treba v okviru platforme, kadar se sprejemajo strategije za ozaveščanje o problematiki dela na črno na regionalni ali evropski ravni, posvetovati s predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti, da te strategije ne bi bile v nasprotju s tistimi, ki jih pripravljajo lokalne in regionalne oblasti, in da ne bi ustvarjali dodatnih finančnih in upravnih bremen. Zato je lokalnim in regionalnim oblastem treba zagotoviti večjo svobodo glede vrste njihovega sodelovanja pri dejavnostih platforme;

14.

ugotavlja, da je delo na črno posebej škodljiv pojav: delavcu krati pravico do ustrezne zdravstvene oskrbe v primeru nesreče pri delu, bolezni ali poklicne bolezni, ter do javne socialne pomoči, ki jo lahko dobijo vsi socialno zavarovani, izpostavljen pa je tudi tveganju revščine v upokojitveni starosti, obenem pa delo na črno zmanjšuje razpoložljive finančne vire za razširjanje javnih storitev in izboljšanje njihove kakovosti. Poleg tega so v delo na črno pogosto vključene ženske in mladostniki, kar je v državah članicah Evropske unije popolnoma nedopustno;

15.

posebej opozarja, da je treba spodbujati kampanje obveščanja in vzgoje, da bi ljudi seznanili s škodljivimi vidiki dela na črno, učinkovito obveščali različne skupine državljanov, zlasti pa mlade, o razširjenosti tega pojava ter negativnih učinkih na nacionalna gospodarstva ter na življenjski standard državljanov, delovne pogoje, vseživljenjsko socialno varnost, kakor tudi na možnosti, ki jih imajo na voljo lokalne in regionalne oblasti za razširjanje palete storitev, ki jih nudijo, ter izboljšanje njihove kakovosti; poudarja, da je za to odgovoren tako posameznik kot tudi morebitni delodajalec;

16.

opozarja, da lahko lokalne in regionalne oblasti ob podpori državne ravni zaradi neposredne povezave s prebivalstvom in sodelovanja z delodajalci, ki imajo sedež na njihovem območju, znatno prispevajo k odkrivanju dela na črno ter pomagajo delavcem, še posebej najbolj ranljivim skupinam, pri zakonitem vključevanju na trg dela;

17.

ugotavlja, da se je treba ne le boriti proti delu na črno, temveč tudi zmanjšati privlačnost tovrstne dejavnosti ter spodbujati zakonito zaposlovanje z zmanjševanjem davčnega in upravnega bremena;

18.

ponavlja, da se je treba proti delu na črno boriti v širšem okviru migracij, kajti možnosti za takšno delo so eden od dejavnikov, ki spodbujajo pritok nezakonitih priseljencev ter njihovo izkoriščanje na trgu dela (3);

19.

izraža zadovoljstvo, da so v platformo kot opazovalci vključeni socialni partnerji, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), Mednarodna organizacija dela (MOD) in države EGP, ter poziva, da se v členu 1(3) predloga status opazovalca dodeli tudi Odboru regij kot predstavniku lokalnih in regionalnih oblasti Evrope;

20.

meni, da bi se bilo treba izogibati pristopu od zgoraj navzdol in ukrepati na področju socialnih vzrokov za delo na črno na lokalni ravni, tako da se ukrepe prilagodi različnim socialnim, ekonomskim in geografskim razmeram;

21.

pozdravlja predlog, da se pri delu platforme uporabljajo učinkoviti pripomočki in načini: banke znanja, vzajemno zaupanje in nabiranje izkušenj, skupno usposabljanje in izmenjave osebja ali celo skupne smernice in načela delovanja. V sedanjih gospodarskih razmerah so te oblike sodelovanja posebej pomembne, ker nudijo možnost učinkovitejšega izkoristka človeških in finančnih virov;

22.

poudarja, da je treba spodbujati projekte izmenjav podatkov med državami članicami in znotraj njih, in sicer med javnimi organi s področja zaposlovanja in socialne pomoči, da se zagotovi boljše poznavanje težave ter lažje odkrivanje primerov goljufij;

23.

podpira namero, da se organizirajo kampanje za ozaveščanje o delu na črno na evropski ravni. Okrepiti je treba prizadevanja za seznanjanje prebivalstva o škodi, ki jo povzročata delo na črno in navidezno samozaposlovanje na področju zdravja delavcev, sistemov socialne varnosti, državnih, regionalnih in lokalnih proračunov ter posledično celotni družbi. Glede na današnjo razširjenost evroskepticizma v Evropi bi bilo še posebej pomembno civilno družbo v širšem smislu seznaniti s prednostmi usklajevanja politik zaposlovanja držav članic na evropski ravni;

24.

poziva države članice, da se v postopku imenovanja kontaktne točke kot člana platforme, pa tudi kot morebitnega nadomestnega člana, posvetujejo z lokalnimi in regionalnimi oblastmi ali organizacijami, ki jih zastopajo;

25.

spodbuja države članice in njihove kontaktne točke, da natančno določijo ustrezne predstavnike lokalnih in regionalnih oblasti ali organizacij, ki jih zastopajo, s katerimi bodo začele strukturiran dialog in redno izmenjavo informacij o delu na črno, da se predstavnikom nacionalne ravni zagotovi dostop do znanja in izkušenj, pridobljenih na lokalni in regionalni ravni. S tem bi hkrati zagotovili, da informacije o napredku držav in Evropske unije dosežejo lokalno in regionalno raven;

26.

meni, da morajo biti instrumenti, ki jih platforma uporablja, dostopni tudi lokalnim in regionalnim oblastem, da so te lahko učinkovite partnerice nacionalnih organov pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno;

27.

spodbuja države članice, Evropsko komisijo in Eurostat, naj obdelujejo in zbirajo številčnejše in kakovostnejše podatke o delu na črno, vključno na lokalni in regionalni ravni, da bi izboljšali razumevanje tega problema ter prispevali k njegovem reševanju;

28.

poudarja, da je treba zagotoviti, da cilj razvoja pripomočkov za ocenjevanje, kazalnikov in skupnih primerjalnih analiz ni konkurenčno oceniti položaj v različnih državah članicah ter jih razvrstiti v lestvico za to področje, nasprotno, te pobude morajo biti način za odkrivanje dela na črno, pripravo priporočil in izboljšanje znanja o pojavu tovrstnega dela v EU;

29.

se pridružuje zahtevi, ki jo je Evropski parlament naslovil na Komisijo v svoji resoluciji z dne 14. januarja 2014, naj preuči koristi uvedbe in – če je to primerno – omogoči uvedbo evropske kartice socialnega zavarovanja, na kateri bi bili shranjeni vsi potrebni podatki za preverjanje delovnega razmerja imetnika, kot so status socialnega zavarovanja in delovni čas;

30.

poudarja, kako pomembno je, da države članice kadrovsko okrepijo svoje delovne inšpekcije, da bi dosegli cilj, tj. en inšpektor na 10  000 zaposlenih, v skladu s priporočili MOD, zlasti s pomočjo nacionalnih akcijskih načrtov za krepitev zmogljivosti delovnih inšpekcij, ki se jih po potrebi lahko sofinancira iz evropskih strukturnih skladov;

31.

poziva Komisijo, naj predlaga direktivo, s katero bo določila minimalne standarde, ki jih morajo izpolnjevati delovne inšpekcije v državah članicah na podlagi Konvencije MOD št. 81. Direktiva bi morala določiti način delovanja sistema delovne inšpekcije ter čezmejnega usposabljanja delovnih inšpektorjev, kakor tudi njihova pooblastila in obveznosti.