(1)

Posledice prenosljivih živalskih bolezni in potrebnih ukrepov za obvladovanje teh bolezni so lahko za posamezne živali, živalske populacije, imetnike živali in gospodarstvo uničujoče ter lahko imajo velik vpliv na javno zdravje in varnost hrane . [Sprememba 2]

(2)

Nedavne izkušnje so pokazale, da imajo lahko prenosljive živalske bolezni, kot sta denimo aviarna influenca in salmonela, velik učinek na javno zdravje in varnost hrane . [Sprememba 3]

(3)

Poleg tega je mogoče opaziti medsebojne neželene učinke v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, podnebnimi spremembami in drugimi okoljskimi vidiki. Podnebne spremembe lahko povzročijo pojav novih bolezni, večjo razširjenost obstoječih bolezni ter geografsko porazdelitev povzročiteljev bolezni in vektorjev, vključno s tistimi, ki vplivajo na prosto živeče živalstvo.

(3a)

Učinkovito obvladovanje nalezljivih živalskih bolezni, vključno z zoonotskimi boleznimi, je osnovni pogoj za delovanje enotnega trga, kar zadeva trgovino z živimi živalmi, proizvodi živalskega izvora in živili. [Sprememba 4]

(4)

Za zagotavljanje visokih standardov za zdravstveno varstvo živali in javnega zdravja v Uniji, racionalni razvoj kmetijskega sektorja in sektorja akvakulture ter povečanje produktivnosti bi bilo treba pravila za zdravstveno varstvo živali določiti na ravni Unije. Ta pravila so med drugim potrebna tudi zato, da bodo prispevala k dokončni vzpostavitvi notranjega trga in odpravi širjenja nalezljivih bolezni.

(4a)

Člen 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) priznava, da so živali čuteča bitja. V skladu z zakonodajo Unije o dobrobiti živali morajo lastniki in imetniki živali ter pristojni organi spoštovati zahteve glede dobrobiti živali, ki zagotavljajo humano ravnanje z živalmi in preprečujejo njihove nepotrebne bolečine in trpljenje. Ta pravila temeljijo na znanstvenih dokazih in lahko izboljšajo zdravje živali. [Sprememba 5]

(5)

Sedanjo zakonodajo Unije na področju zdravja živali sestavlja skupina med seboj povezanih temeljnih aktov, ki določajo pravila za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za trgovino znotraj Unije, vstop v Unijo živali in proizvodov, izkoreninjenje bolezni, veterinarski nadzor, obveščanje o boleznih in finančno podporo v zvezi z različnimi živalskimi vrstami, vendar pa manjka splošni pravni okvir, ki zagotavlja usklajena načela v celotnem sektorju.

(5a)

Za čim večjo jasnost določb zakonodaje Unije na področju zdravja živali ter njihovo celovito in pravilno izvajanje je treba določiti merilo oziroma načelo za organizacijo delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s to uredbo. [Sprememba 6]

(6)

Strategijo Unije za zdravje živali (2007–2013) s sloganom „Bolje preprečiti kot zdraviti“ je Komisija sprejela s Sporočilom Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 19. septembra 2007. Namen sporočila je dati večji poudarek preventivnim ukrepom, promovirati zdravje živali , in sicer z večjim poudarkom na preventivnih ukrepih, spremljanju in obvladovanju bolezni in raziskavam raziskavah , da bi se zmanjšalo pojavljanje živalskih bolezni in čim bolj zmanjšal učinek morebitnih izbruhov. Strategija predlaga sprejetje enotnega in poenostavljenega zakonodajnega okvira za zdravje živali, ki se bo skušal približati mednarodnim standardom, hkrati pa bo zagotavljal trdno zavezanost visokim standardom za zdravstveno varstvo živali. [Sprememba 7]

(7)

Cilj te uredbe je izpolniti zaveze in vizije iz navedene strategije za zdravje živali, vključno z načelom „eno zdravje“ in okrepiti pravni okvir za skupno politiko Unije na področju zdravja živali z enotnim, poenostavljenim in prilagodljivim regulativnim okvirom za zdravje živali.

(7a)

Komisija v svojem sporočilu o novi strategiji za zdravje živali za Evropsko unijo poudarja, da je treba izoblikovati skupen pristop k ukrepom za preprečevanje bolezni in biološko zaščito, saj se nalezljivi patogeni zlahka širijo z ene kmetije na drugo. [Sprememba 8]

(8)

Pri živalih se lahko pojavijo številne nalezljive ali nenalezljive bolezni. Mnoge bolezni so ozdravljive, vplivajo le na posamezne živali ali se ne širijo na druge živali ali ljudi. Po drugi strani pa imajo lahko prenosljive bolezni širše posledice na zdravje živali ali ljudi, vplivi pa so opazni na ravni populacije. Pravila za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe bi bilo treba omejite le na zadnje bolezni.

(9)

Pri določitvi navedenih pravil za zdravstveno varstvo živali je nujno upoštevati tudi povezavo med zdravjem živali in javnim zdravjem, okoljem, varnostjo hrane in krme ter dobrobitjo živali, prehransko varnostjo, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi vidiki ter zlasti dobrobitjo živali, saj sta dobrobit in zdravje živali medsebojno odvisna . [Sprememba 9]

(10)

S sklepom Sveta 94/800/ES (3) so bili v imenu takratne Evropske skupnosti odobreni tisti deli Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) ter sporazumov iz prilog 1, 2 in 3 k navedenemu sporazumu, med katerimi je tudi Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ureja uporabo ukrepov, potrebnih za zaščito človeškega, živalskega ali rastlinskega življenja ali zdravja, zato da ne pride do samovoljne ali neutemeljene diskriminacije med članicami STO. Če mednarodni standardi obstajajo, se morajo uporabljati kot podlaga. Kljub temu pa imajo članice pravico, da določijo svoje ustrezne standarde, če ti standardi temeljijo na znanstvenih dokazih.

(11)

Glede zdravja živali se Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov sklicuje na standarde Mednarodne organizacije za zdravje živali (OIE) o pogojih v zvezi z zdravjem živali v mednarodni trgovini. Da bi se zmanjšala tveganja za motnje v trgovini, bi morali biti ukrepi EU za zdravstveno varstvo živali usmerjeni v zagotovitev ustrezne ravni približevanja standardom mednarodne organizacije za zdravje živali.

(12)

V posebnih okoliščinah, kjer sicer obstaja veliko tveganje za zdravje živali ali ljudi, a še vedno ostaja določena znanstvena negotovost, člen 5(7) Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ki je bil za Unijo razložen v Sporočilu Komisije z dne 2. februarja 2000 o previdnostnem načelu, omogoča članici navedenega sporazuma, da sprejme začasne ukrepe na podlagi ustreznih informacij, ki so na voljo. V takih okoliščinah mora članica STO pridobiti dodatne potrebne informacije za objektivnejšo oceno tveganja ter v razumnem času ustrezno preučiti ukrep.

(13)

Ocena tveganja, na podlagi katere so sprejeti ukrepi v skladu s to uredbo, bi morala temeljiti na razpoložljivih znanstvenih dokazih in biti neodvisno, objektivno in pregledno izvedena. Ustrezno bi bilo treba upoštevati tudi mnenja Evropske agencije za varnost hrane, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

(14)

Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) določa pravila v zvezi z javnim zdravjem in zdravjem živali za nekatere živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, da se preprečijo in kar najbolj zmanjšajo tveganja za javno zdravje in zdravje živali zaradi navedenih proizvodov ter zlasti da se zagotovi varnost prehranske verige ljudi in živali. Da bi se izognili morebitnemu prekrivanju zakonodaje Unije, bi se ta uredba morala uporabljati samo za tiste živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, za katere v Uredbi (ES) št. 1069/2009 niso določena posebna pravila in pri katerih obstaja tveganje za zdravje živali. Uredba (ES) št. 1069/2009 na primer ne ureja ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi v okviru ukrepov za obvladovanje bolezni, zato ta področja ustrezno pokriva ta uredba.

(15)

Poleg tega so posebna pravila o prenosljivih živalskih boleznih, vključno z boleznimi, ki se prenašajo na človeka (v nadaljnjem besedilu: zoonoze), že določena v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (6), Direktivi 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7), ter Uredbi (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (8), posebna pravila o nalezljivih boleznih pri človeku pa v Odločbi št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (9). Navedeni akti bi morali še naprej veljati po sprejetju te uredbe. Da bi se izognili morebitnemu prekrivanju zakonodaje Unije, bi se morala ta uredba uporabljati samo za zoonoze, pri katerih navedena posebna pravila še niso opredeljena v drugih aktih Unije.

(16)

Bolezni, ki se pojavljajo v populacijah divjih živali, lahko negativno vplivajo na kmetijski sektor in sektor akvakulture, na javno zdravje, okolje in biotsko raznovrstnost. Zato je primerno, da bi področje uporabe te uredbe v takih primerih zajemalo divje živali kot morebitne žrtve navedenih bolezni in kot njihove vektorje.

(17)

Živalske bolezni se ne prenašajo le z neposrednim stikom med živalmi ali med živalmi in človekom. Širše se prenašajo tudi z vodnimi in zračnimi sistemi, vektorji, kot so insekti, ali semenom, jajčnimi celicami in zarodki, ki se uporabljajo pri umetnem oplojevanju, darovanju jajčne celice ali prenosu zarodkov. Povzročitelji bolezni so lahko prisotni tudi v živilih in drugih proizvodih živalskega izvora, kot so usnje, krzno, perje, rogovi in vsak drug material, pridobljen iz telesa živali. Tudi z drugimi predmeti, kot so prevozna sredstva, oprema, krma in seno ter slama, se lahko širijo povzročitelji bolezni. Zato morajo učinkovita pravila za zdravstveno varstvo živali zajemati vse poti prenosa in ves material, ki je prišel v stik z virom okužbe.

(18)

Živalske bolezni imajo lahko škodljiv učinek na porazdelitev živalskih vrst v divjini, kar vpliva na biotsko raznovrstnost. Mikroorganizme, ki povzročajo živalske bolezni, je zato mogoče opredeliti kot invazivne tujerodne vrste, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o biološki raznovrstnosti. Ukrepi iz te uredbe upoštevajo tudi biotsko raznovrstnost, zato bi ta uredba morala zajemati živalske vrste in povzročitelje bolezni, vključno s tistimi, ki so opredeljene kot invazivne tujerodne živalske vrste in so udeležene pri prenosu bolezni, opisanih v tej uredbi, ali so zanje dovzetne.

(19)

V zakonodaji Unije, ki je bila sprejeta pred to uredbo, so za zdravstveno varstvo kopenskih in vodnih živali določena ločena pravila. Direktiva Sveta 2006/88/ES (10) določa posebna pravila za vodne živali. Vendar pa se v večini primerov glavna načela za ustrezno ureditev zdravja živali in dobro živinorejo uporabljajo za obe skupini živalskih vrst. V skladu s tem bi moralo področje uporabe te uredbe zajemati kopenske in vodne živali, navedena pravila za zdravstveno varstvo živali pa se po potrebi uskladijo. Pri nekaterih vidikih, zlasti pri registraciji in odobritvi obratov in sledljivosti ter premikih živali v Uniji, ta uredba upošteva že sprejet pristop, ki je določiti različna pravila za zdravstveno varstvo kopenskih in vodnih živali zaradi različnega okolja, v katerem živijo, in ustrezne različne zahteve za varovanje njihovega zdravja. [Sprememba 10]

(20)

Zakonodaja Unije, sprejeta pred to uredbo, zlasti Direktiva Sveta 92/65/EGS (11), določa tudi osnovna pravila za zdravstveno varstvo drugih živalskih vrst, ki jih ne urejajo drugi akti Unije, kot so na primer plazilci, dvoživke, morski sesalci in druge živali, ki niso vodne ali kopenske živali v skladu z opredelitvami iz te uredbe. Navadno take vrste ne predstavljajo velikega zdravstvenega tveganja za ljudi ali druge živali, zato se po možnosti uporablja samo nekaj pravil za zdravstveno varstvo živali. Da bi se zmanjšali nepotrebno upravno breme in stroški, bi bilo treba v tej uredbi upoštevati pristop, sprejet v preteklih letih, tj. določiti pravni okvir za podrobna pravila za zdravstveno varstvo živali glede premikov takih živali in njihovih proizvodov, ki se jih določi ob morebitnih tveganjih.

(21)

Gojenje hišnih živali, vključno z okrasnimi vodnimi živalmi, v gospodinjstvih in nekomercialnih okrasnih akvarijih, v zaprtih prostorih ali na prostem na splošno pomeni manjše tveganje za zdravje v primerjavi z drugimi načini gojenja ali premikanja večjega števila živali, kot je pogosto v kmetijstvu. Zato ni primerno, da se splošne zahteve glede registracije, vodenja evidence in premikov v Uniji uporabljajo za take živali, saj bi to pomenilo neupravičene upravno breme in stroške. Zahteve glede registracije in vodenja evidence se zato ne bi smele uporabljati za skrbnike hišnih živali. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna pravila za nekomercialne premike hišnih živali v Uniji.

(22)

Nekatere opredeljene skupine živali, za katere so v tej uredbi določena posebna pravila glede njihovega zdravstvenega varstva, je treba v prilogi navesti kot vrste zaradi velikega obsega skupine. To velja za skupino parkljarjev, ki so razvrščeni kot kopitarji. Ta seznam bo morda treba v prihodnje spremeniti zaradi spremenjene taksonomije, znanstvenega razvoja ali znanstveno utemeljenih tehničnih posodobitev. Podobno bo morda treba prilagoditi seznam vrst hišnih živali zaradi družbenega razvoja ali spremenjenih navad gojenja hišnih živali, zlasti kadar te živali prenašajo bolezni. Za upoštevanje takih sprememb bi zato bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s seznami hišnih živali in kopitarjev iz prilog I in II k tej uredbi.

(23)

Vseh prenosljivih živalskih bolezni ni mogoče ali ni treba preprečevati in nadzirati z regulativnimi ukrepi, na primer kadar je bolezen preveč razširjena, če diagnostična orodja niso na voljo ali če lahko zasebni sektor sam sprejme ukrepe za obvladovanje bolezni. Regulativni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje prenosljivih živalskih bolezni imajo lahko pomembne gospodarske posledice za zadevne sektorje in ovirajo trgovino. Zato je bistveno, da se taki ukrepi uporabijo le, če so sorazmerni in nujni, na primer če bolezen pomeni veliko tveganje za zdravje živali ali javno zdravje ali obstaja sum za to.

(24)

Poleg tega bi bilo treba ukrepe za preprečevanje in obvladovanje prenosljivih živalskih bolezni za vsako bolezen ustrezno prilagoditi, da se upoštevajo njen edinstven epidemiološki profil in posledice. Pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za vsako bolezen, bi zato morala biti prilagojena posamezni bolezni , posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti različnim regionalnim razmeram . [Sprememba 11]

(25)

Pri prenosljivih živalskih boleznih je bolezensko stanje običajno povezano s kliničnimi ali patološkimi znaki okužbe. Vendar pa bi morala biti v tej uredbi, katere cilj je obvladovanje širjenja nekaterih prenosljivih živalskih bolezni in njihovo izkoreninjenje, opredelitev bolezni širša, da se vključijo drugi prenašalci povzročitelja bolezni.

(26)

Nekatere prenosljive živalske bolezni se zlahka ne prenašajo na druge živali ali človeka, zato ne povzročajo gospodarske škode ali ne ogrožajo biotske raznovrstnosti v širšem obsegu. Tako ne predstavljajo resne grožnje za zdravje živali ali ljudi v Uniji in se jih zato lahko po želji obravnava na nacionalni ravni.

(27)

Pri prenosljivih živalskih boleznih, za katere ne veljajo ukrepi na ravni Unije, a imajo določen gospodarski pomen za zasebni sektor na lokalni ravni, bi moral zasebni sektor s pomočjo pristojnih organov držav članic sprejeti ukrepe, da se take bolezni preprečijo ali obvladujejo, na primer s samourejevalnimi ukrepi ali pripravo kodeksov ravnanja.

(28)

V nasprotju s prenosljivimi živalskimi boleznimi, opisanimi v uvodnih izjavah 26 in 27, pa se lahko zelo prenosljive živalske bolezni zlahka razširijo prek meja in če gre poleg tega še za zoonoze, lahko vplivajo na javno zdravje in varnost hrane. Zato bi morala ta uredba zajemati tudi zelo prenosljive živalske bolezni in zoonoze.

(29)

Ukrep št. 5 Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Akcijski načrt proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti poudarja preventivno vlogo te uredbe in posledično pričakovano zmanjšanje uporabe antibiotikov pri živalih. Odpornost mikroorganizmov na protimikrobna zdravila, na katere so se prej odzivali, se povečuje. Ta odpornost otežuje zdravljenje nalezljivih bolezni pri človeku in živalih. Mikroorganizme, ki so razvili protimikrobno odpornost, bi tako bilo treba obravnavati kot prenosljive bolezni, zato bi morali spadati na področje uporabe te uredbe.

(30)

Zlasti zaradi sprememb okolja, podnebja, živinoreje, načinov kmetovanja, pa tudi družbenih sprememb ter sprememb v gospodarskih in trgovinskih odnosih znotraj in zunaj Unije , lahko pride do novih nevarnosti, povezanih z nekaterimi boleznimi ali vrstami. Če bolezni, ki so trenutno omejene na določena geografska območja, niso povsem izkoreninjene, se lahko razširijo in povzročijo gospodarsko škodo na širšem območju. Poleg tega lahko znanstveni napredek lahko prinese nova znanja in večjo ozaveščenost glede obstoječih bolezni. Poleg tega Hkrati pa lahko bolezni in vrste, ki so danes pomembne, v prihodnje postanejo manj pomembne. Zato bi moralo biti področje uporabe te uredbe široko, opredeljena pravila pa bi se morala osredotočiti na bolezni, ki so za javnost zelo pomembne. OIE je s podporo Evropske komisije razvila razvil sistem določanja prednostnega vrstnega reda bolezni in njihovega razvrščanja, tako da je pripravila pripravil študijo „Listing and categorisation of priority animal diseases, including those transmissible to humans“ (Seznam prednostnih živalskih bolezni, vključno z boleznimi, ki se prenašajo na človeka, in njihovo razvrščanje) ter orodje za izvajanje tega sistema. Ta uredba bi morala uvesti tak pristop v zakonodajo Unije. [Sprememba 12]

(31)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi s prenosljivimi živalskimi boleznimi na ravni Unije, je nujno Nujno je določiti usklajen seznam prenosljivih živalskih bolezni (v nadaljnjem besedilu: bolezni s seznama). Zato , in sicer v obliki preglednice v prilogi k tej uredbi . Na Komisijo bi bilo treba izvedbena pooblastila za določitev takega seznama podeliti Komisiji prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo ta seznam . [Sprememba 13]

(32)

V prihodnje se lahko pojavijo nove porajajoče se bolezni, ki lahko povzročijo resna tveganja za javno zdravje ali zdravje živali ter pomembno vplivajo na zdravje, gospodarstvo ali okolje. Po oceni takih bolezni in po potrebi sprejetju začasnih ukrepov v nujnih primerih je morda treba hitro ukrepati in vključiti take bolezni na seznam bolezni. Zato bi bilo treba v teh ustrezno utemeljenih primerih tveganja za javno zdravje ali zdravje živali Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v skladu z nujnim postopkom.

(33)

Bolezni s seznama bo treba obravnavati drugače. Pri nekaterih zelo nalezljivih boleznih, ki trenutno niso prisotne v Uniji, so potrebni strogi ukrepi, da se te izkoreninijo takoj, ko se pojavijo. Pri drugih boleznih, ki so lahko že prisotne v nekaterih delih Unije, je potrebno obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje. V obeh primerih je primerno omejiti premike živali in proizvodov, denimo prepovedati premike na prizadeta območja in z njih ali zgolj uvesti testiranje pred odpremo. V drugih primerih bi morda bilo primerno le spremljati porazdelitev bolezni, brez nadaljnjih ukrepov. To bi se zlasti nanašalo na porajajoče se bolezni, pri katerih so na voljo omejene informacije.

(34)

Določiti bi bilo treba merila za zagotovitev, da se pri določanju prenosljivih živalskih bolezni, ki jih je treba vključiti na seznam za namene te uredbe, in določanju uporabe pravil o preprečevanju in obvladovanju bolezni iz te uredbe za različne bolezni s seznama upoštevajo vsi zadevni vidiki, da se zagotovita skladnost in doslednost. Zaradi upoštevanja tehničnega in znanstvenega napredka ter razvoja ustreznih mednarodnih standardov bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z morebitnimi spremembami navedenih meril.

(35)

Pravila za preprečevanje in obvladovanje določene prenosljive živalske bolezni iz te uredbe bi bilo treba uporabljati za živalske vrste, ki lahko prenašajo zadevno bolezen zaradi dovzetnosti zanjo ali kot vektorji. Zaradi zagotovitve enotnih pogojev izvajanja te uredbe Zato je nujno določiti usklajen seznam vrst, za katere bi bilo treba ukrepe za posamezne bolezni s seznama uporabljati na ravni Unije (v nadaljnjem besedilu: vrste s seznama), zato in sicer v obliki preglednice v prilogi k tej uredbi. Na Komisijo bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena prenesti pooblastila za pripravo takega seznama , da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo ta seznam .[Sprememba 14]

(36)

Glede na pomen in vpliv bolezni s seznama, njeno porazdelitev, razširjenost in pojavnost v Uniji , tveganje za njeno širjenje ter razpoložljivost ukrepov za preprečevanje in obvladovanje navedene bolezni s seznama bi se morala druga za vsako bolezen s seznama usklajeno in dosledno uporabljati ločena kategorija posebnih pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe usklajeno in dosledno uporabljati za vsako bolezen s seznama. [Sprememba 15]

(37)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za bolezni s seznama, je Na ravni Unije je nujno v obliki seznama določiti uporabo pravil iz te uredbe za bolezni s seznama. Zato Ta seznam bi bilo treba hraniti in posodabljati v obliki preglednice v prilogi k tej uredbi. Na Komisijo bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena prenesti pooblastila, da določi, katera pravila veljajo za katere bolezni s seznama v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, ki dopolnjujejo ali spreminjajo ta seznam . [Sprememba 16]

(38)

Izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali, ki se ukvarjajo z živalmi, lahko najbolje opazujejo in zagotavljajo zdravje živali in zdravstveno ustreznost proizvodov, za katere so odgovorni. Zato bi morali imeti glavno vlogo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni med živalmi in proizvodi, za katere so odgovorni , ter si posamično in skupaj prizadevati za razvoj boljših praks v zvezi z zdravjem živali . [Sprememba 17]

(39)

Biološka zaščita je eden od ključnih orodij za preprečevanje bolezni, ki so na voljo izvajalcem dejavnosti in drugim, ki se ukvarjajo z živalmi, da se prepreči vnos prenosljivih živalskih bolezni v živalsko populacijo ter njihov razvoj in širjenje iz in znotraj nje. Vloga biološke zaščite je prav tako priznana v oceni učinka za sprejetje pravil EU za zdravstveno varstvo živali, mogoči učinki pa so posebej ocenjeni. Za zagotovitev, da so ukrepi za biološko zaščito, ki jih izvajajo izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali, ustrezno prožni in prilagojeni vrsti proizvodnje ter zadevni vrsti ali kategoriji živali ter da upoštevajo lokalne razmere in tehnični razvoj, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z dodatnimi in podrobnejšimi zahtevami za biološko zaščito.

(40)

Biocidni proizvodi, kot so razkužila za veterinarsko higieno ali prostori za ravnanje z živili in krmo, insekticidi, repelenti ali rodenticidi, imajo pomembno vlogo v strategijah za biološko zaščito na kmetijah ter pri prevozu živali. Zato bi jih bilo treba obravnavati kot del biološke zaščite.

(41)

Znanje o zdravju živali, vključno o simptomih bolezni, posledicah bolezni in možnih načinih preprečevanja, med katerimi so tudi biološka zaščita, zdravljenje in obvladovanje bolezni, je pogoj za učinkovito izvajanje zdravstvenega varstva živali in bistveno za zagotavljanje zgodnjega odkrivanja živalskih bolezni. Izvajalci dejavnosti in drugi, ki se poklicno ukvarjajo z živalmi, bi zato morali po potrebi pridobiti to znanje. To znanje lahko pridobijo na različne načine, na primer s formalno izobrazbo, pa tudi prek sistema kmetijskega svetovanja v kmetijskem sektorju ali prek neformalnega usposabljanja, h katerem bi lahko nacionalne in evropske kmetijske in druge organizacije pomembno prispevale. Navedene druge načine pridobivanja takega znanja bi bilo treba priznati tudi s to uredbo. Enako velja tudi za skrbnike hišnih živali ob upoštevanju njihovega drugačnega položaja in stopnje odgovornosti. [Sprememba 18]

(42)

Veterinarji in strokovnjaki za zdravje vodnih živali imajo ključno vlogo v vseh vidikih izvajanja zdravstvenega varstva živali, splošna pravila glede njihovih nalog in odgovornosti pa bi bilo treba določiti v tej uredbi.

(43)

Veterinarji imajo izobrazbo in poklicne kvalifikacije, ki zagotavljajo, da so pridobili potrebno znanje, spretnosti in kompetence med drugim za diagnosticiranje bolezni in zdravljenje živali. Poleg tega v nekaterih državah članicah zaradi zgodovinskih razlogov ali zaradi pomanjkanja veterinarjev, ki se ukvarjajo z boleznimi vodnih živali, obstaja poklic strokovnjaka za zdravje vodnih živali. Ti strokovnjaki tradicionalno niso veterinarji, a se ukvarjajo z veterinarsko medicino vodnih živali. Ta uredba bi zato morala upoštevati odločitev držav članic, v katerih je ta poklic priznan. V navedenih primerih bi morali imeti strokovnjaki za zdravje vodnih živali na svojem specifičnem področju dela iste odgovornosti in obveznosti kot veterinarji. Ta pristop je v skladu s Kodeksom zdravstvenega varstva vodnih živali OIE.

(44)

Za zagotovitev, da imajo veterinarji in strokovnjaki za zdravje vodnih živali, ki izvajajo dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe te uredbe, ustrezne kvalifikacije in se ustrezno usposabljajo, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z njihovimi kvalifikacijami in usposabljanjem.

(45)

Države članice, zlasti njihovi pristojni organi za zdravje živali, so ene od ključnih akterjev na področju preprečevanja in obvladovanja prenosljivih živalskih bolezni. Organi, pristojni za zdravje živali, imajo pomembno vlogo pri ukrepih za spremljanje, izkoreninjenje in obvladovanje bolezni, načrtovanju izrednih ukrepov, izboljšanju ozaveščenosti o boleznih ter pri lajšanju premikov živali in mednarodne trgovine z izdajo zdravstvenih spričeval za živali. Države članice so pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo odvisne od dostopa do ustreznih finančnih sredstev, infrastrukture in kadrovskih virov na celotnem njihovem ozemlju, vključno z laboratorijsko zmogljivostjo ter znanstvenim in drugim ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami.

(46)

Pristojni organi zaradi omejenih virov ne morejo vedno opravljati vseh dejavnosti, ki se v tej uredbi od njih zahtevajo. Zato je nujno zagotoviti pravno podlago za prenos izvajanja navedenih dejavnosti na veterinarje in druge usposobljene strokovnjake . Prav zaradi tega je izjemno pomembno, da ti veterinarji in strokovnjaki niso izpostavljeni navzkrižjem interesov . Da se zagotovi določitev potrebnih pogojev za splošno uporabo ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni v Uniji, bi bilo treba Komisiji na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov PDEU sprejme akte v zvezi s prenosom izvajanja navedenih dejavnosti na veterinarje in njihovim ustreznim usposabljanjem. [Sprememba 19]

(47)

Optimalno izvajanje zdravstvenega varstva živali je mogoče doseči le v sodelovanju z imetniki živali, izvajalci dejavnosti, veterinarji, strokovnjaki za zdravje živali, drugimi zainteresiranimi stranmi in trgovinskimi partnerji. Za zagotovitev njihove podpore je treba jasno in pregledno določiti postopke odločanja ter uporabo ukrepov iz te uredbe. Zato bi morali pristojni organi ustrezno ukrepati in obveščati javnost, zlasti kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da lahko živali ali proizvodi pomenijo tveganje za zdravje živali ali ljudi, varnost hrane ali okolje, in kadar je primer v javnem interesu. [Sprememba 20]

(48)

Da bi se preprečilo uhajanje povzročiteljev bolezni iz laboratorijev, inštitutov in drugih ustanov za ravnanje s povzročitelji bolezni, je bistveno, da ti sprejmejo ustrezne ukrepe za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje. Ta uredba bi zato morala določati varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati med ravnanjem s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi ali njihovim prevozom. Ta obveznost bi morala veljati tudi za vsako pravno ali fizično osebo, ki je vključena v tako dejavnost. Da se zagotovi upoštevanje varnostnih standardov pri ravnanju z zelo nalezljivimi povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z varnostnimi ukrepi v navedenih laboratorijih, inštitutih in ustanovah ter pri premikih povzročiteljev bolezni.

(49)

Zgodnje odkrivanje in jasna veriga obveščanja in poročanja o boleznih sta za učinkovito obvladovanje bolezni ključna. Za učinkovito in hitro odzivanje bi bilo treba vsak sum ali potrditev izbruha nekaterih bolezni s seznama takoj sporočiti pristojnemu organu veterinarjem ali strokovnjakom s področja zdravja vodnih živali . Hkrati pa je treba zagotoviti strokovni pristop k obveščanju in poročanju, da bi se izognili nepotrebnim zdravstvenim preplahom . Navedene obveznosti obveščanja bi zato morale veljati za vse fizične in pravne osebe, s čimer bi se zagotovilo, da noben izbruh bolezni ne bi bil neopažen izvajalce dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbnike hišnih živali . [Sprememba 21]

(50)

Veterinarji so ključni akterji pri preiskovanju bolezni ter vezni člen med izvajalci dejavnosti in pristojnimi organi. Zato bi jih morali izvajalci dejavnosti v primerih povečane umrljivosti, pri drugih hudih bolezenskih zapletih ali znatnem zmanjšanju stopenj proizvodnje zaradi nepojasnjenih vzrokov o tem obveščati.

(51)

Da bi zagotovili uspešno in učinkovito obveščanje in pojasnili različne okoliščine, povezane s povečano umrljivostjo, ter druge hude bolezenske znake, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z merili za določanje, kdaj pride do ustreznih okoliščin za obveščanje, in po potrebi pravili za dodatne preiskave.

(52)

Bistveno je, da so Komisija in druge države članice takoj obveščene o pojavu nekaterih bolezni s seznama. To obveščanje na ravni Unije bo sosednjim ali drugim prizadetim državam članicam omogočilo, da sprejmejo previdnostne ukrepe, ko je to upravičeno. Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje takega obveščanja na ravni Unije, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila.

(53)

Po drugi strani pa za nekatere bolezni takojšnje obveščanje in ukrepi niso potrebni. V navedenih primerih je zbiranje informacij in poročanje v zvezi s pojavom navedenih bolezni bistveno za nadziranje stanja bolezni in po potrebi sprejetje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Ta zahteva po poročanju se lahko nanaša tudi na bolezni, o katerih je treba obveščati na ravni Unije, a so potrebne dodatne informacije za izvedbo učinkovitih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Za zagotovitev, da se pravilne informacije in podatki, potrebni za preprečitev širjenja ali za obvladovanje vsake posamezne bolezni, zberejo v ustreznem roku, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z zadevami, o katerih je treba poročati.

(54)

Glavni namen obveščanja in poročanja o boleznih je ustvariti zanesljive, pregledne in dostopne epidemiološke podatke. Na ravni Unije bi bilo treba za bolezni s seznama vzpostaviti računalniško podprt informacijski sistem za učinkovito zbiranje in obdelavo podatkov o spremljanju, po potrebi pa tudi za porajajoče se bolezni ali patogene s protimikrobno odpornostjo. Navedeni sistem bi moral spodbujati razpoložljivost podatkov, lažjo izmenjavo podatkov in zmanjšati upravno breme za pristojne organe držav članic, tako da bi združil obveščanje in poročanje o boleznih na ravni Unije in na mednarodni ravni v en postopek (to je podatkovna zbirka WAHIS/WAHID organizacije OIE). Prav tako bi bilo treba zagotoviti dosledno izmenjavo informacij v skladu z Direktivo 2003/99/ES.

(55)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje pravil Unije o obveščanju in poročanju o boleznih bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za pripravo seznama bolezni, za katere veljajo pravila Unije o obveščanju in poročanju iz te uredbe, in določitev potrebnih postopkov, oblik ter izmenjave podatkov in informacij v zvezi z obveščanjem in poročanjem o boleznih.

(56)

Spremljanje je ključni element ukrepov za obvladovanje bolezni. Z njim bi se moralo zagotoviti zgodnje odkrivanje prenosljivih živalskih bolezni in učinkovito obveščanje, ki bi sektorju in pristojnim organom po možnosti omogočilo izvajanje pravočasnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter izkoreninjenje bolezni. Nadalje bi se s spremljanjem morale zagotoviti informacije o zdravstvenem statusu živali v vsaki državi članici in v Uniji, s katerimi bi se potrdila odsotnost bolezni in olajšala trgovina s tretjimi državami.

(57)

Izvajalci dejavnosti redno opazujejo svoje živali in lahko najprej opazijo povečano umrljivost ali druge hude bolezenske znake. Izvajalci dejavnosti so zato temelj vsakega spremljanja in bistveni za spremljanje, ki ga izvajajo pristojni organi. V okviru te uredbe in kar zadeva divje živali, bi morala biti vloga lovcev zaradi njihovih izkušenj in njihovega poznavanja bolezni, ki prizadenejo divje živali, priznana kot ključna pri spremljanju bolezni. Podobno bi lahko tudi lovska društva in imetniki lovskega dovoljenja dopolnjevali delo izvajalcev dejavnosti pri spremljanju divjih živali. [Sprememba 22]

(58)

Za zagotovitev tesnega sodelovanja in izmenjave informacij med izvajalci dejavnosti in veterinarji ali strokovnjaki za zdravje vodnih živali in za dopolnitev spremljanja, ki ga izvajajo izvajalci dejavnosti, bi morali obrate glede na vrsto proizvodnje in druge zadevne dejavnike obiskovati veterinarji. Da bi se zagotovila sorazmerna raven spremljanja glede na tveganja v različnih vrstah obratov, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z merili in vsebino takih veterinarskih obiskov v različnih vrstah obratov.

(59)

Pristojni organi morajo imeti vzpostavljen sistem spremljanja za bolezni s seznama, ki jih je treba spremljati. To bi moralo veljati tudi za porajajoče se bolezni, pri katerih bi bilo treba oceniti morebitna tveganja za zdravje in zbrati epidemiološke podatke za navedeno oceno. Za zagotovitev najboljše porabe virov bi bilo treba kar najučinkoviteje in najuspešneje zbrati informacije, jih izmenjevati ter uporabljati.

(60)

Metodologijo, pogostost in natančnost spremljanja bi bilo treba prilagoditi posamezni bolezni ter upoštevati poseben namen spremljanja, zdravstveni status živali v zadevni regiji in morebitno dodatno spremljanje, ki ga izvajajo izvajalci dejavnosti.

(61)

V nekaterih primerih, odvisno od epidemiološkega profila bolezni in ustreznih dejavnikov tveganja, je morda treba vzpostaviti strukturiran program spremljanja. V tem primeru je primerno, da države članice pripravijo programe spremljanja, ki temeljijo na epidemiologiji. Komisiji bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z obliko spremljanja, merili za uradno potrditev izbruhov bolezni in opredelitev primerov navedenih bolezni ter zahtevami za programe spremljanja glede njihove vsebine, informacij, ki jih je treba vključiti, in obdobja uporabe.

(62)

Za boljše usklajevanje med državami članicami in zagotovitev skladnosti navedenih programov spremljanja s cilji Unije bi bilo treba programe predložiti Komisiji in drugim državam članicam v vednost. Poleg tega bi morala država članica, ki izvaja program spremljanja, Komisiji pošiljati tudi redna poročila o rezultatih navedenega programa spremljanja. Da se zagotovijo enotni pogoji za izvedbo programov spremljanja, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za pripravo seznama bolezni, za katere je treba izvajati programe spremljanja, in za določitev usklajenih postopkov, oblik ter izmenjave podatkov in informacij.

(63)

Za države članice, ki niso proste ali za katere ni znano, ali so proste bolezni s seznama, za katere veljajo ukrepi za izkoreninjenje v skladu s to uredbo, bi moralo biti obvezno vzpostaviti programe obveznega izkoreninjenja za navedene bolezni, katerih izkoreninjenje je v Uniji obvezno, oziroma lahko vzpostavijo programe prostovoljnega izkoreninjenja za navedene bolezni, katerih izkoreninjenje v Uniji je predvideno, ni pa obvezno. Da se zagotovijo enotni pogoji za splošno uporabo po vsej Uniji, je treba določiti usklajene zahteve za take programe za obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje. Za zagotovitev učinkovitega izkoreninjenja bolezni bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s cilji strategij za obvladovanje bolezni, ukrepov za obvladovanje bolezni v okviru programov za obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje in zahtevami takih programov. [Sprememba 23]

(63a)

Po drugi strani pa glede nekaterih bolezni, ki sicer zadevajo Unijo, od držav članic ni treba zahtevati, da bolezen izkoreninijo. Države članice imajo možnost, da vzpostavijo programe prostovoljnega izkoreninjenja za te bolezni, če presodijo, da je izkoreninjenje zanje pomembno. Ti programi prostovoljnega izkoreninjenja bi bili priznani na ravni Unije. V okviru tega programa bi se lahko izvajali določeni ukrepi za obvladovanje bolezni. Z njim bi se državam članicam nadalje lahko omogočilo, da bi po odobritvi Komisije ob sprejemu živali iz drugih držav članic ali tretjih držav zahtevale določena jamstva, kot so dodatno testiranje na bolezen in zagotovila v zvezi s temi rezultati testov v obliki potrdila o gibanju blaga. Njihov program bi lahko bil upravičen do finančnega prispevka Unije, če bi bila bolezen na seznamu Uredbe(EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta  (12) in če bi predložile vlogo za financiranje. [Sprememba 24]

(63b)

Da se zagotovijo enotni pogoji za splošno uporabo po vsej Uniji, je treba določiti usklajene zahteve za take programe za obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje. Da se zagotovi učinkovito izkoreninjenje bolezni, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s cilji strategij za obvladovanje bolezni, ukrepi za obvladovanje bolezni v okviru programov za obvezno ali prostovoljno izkoreninjenje in v zvezi z zahtevami teh programov. [Sprememba 25]

(64)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje programov za izkoreninjenje bolezni bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev postopkov za predložitev takih programov, kazalnikov uspešnosti in poročanja.

(65)

Poleg tega bi morale imeti države članice možnost, da celotno svoje ozemlje, območja ali kompartmente razglasijo za proste ene ali več bolezni s seznama, za katere veljajo pravila o programih obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja, da se tako zaščitijo pred vnosom takih bolezni s seznama iz drugih delov Unije ali iz tretjih držav ali ozemelj. Za ta namen bi bilo treba določiti tudi jasen in usklajen postopek, vključno s potrebnimi merili za pridobitev statusa brez bolezni. Za zagotovitev, da po celotni Uniji veljajo isti pogoji za priznanje statusa brez bolezni, je potrebna uradna odobritev tega statusa brez bolezni, zato bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za odobritev takega statusa.

(66)

OIE je predstavila pojem kompartmentalizacije v okviru Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali in Kodeksa zdravstvenega varstva vodnih živali (kodeksa OIE). V zakonodaji Unije, ki je bila sprejeta pred to uredbo, je ta pojem priznan le za določene živalske vrste in bolezni, opredeljene v posebni zakonodaji Unije, in sicer za aviarno influenco in bolezni vodnih živali. Ta uredba bi morala zagotoviti možnost uporabe sistema kompartmentov tudi za druge živalske vrste in bolezni. Za določitev podrobnih pogojev za priznanje kompartmentov, pravil za njihovo odobritev ter zahtev za kompartmente bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov.

(67)

Države članice bi morale javno objaviti, ali so njihova ozemlja prosta bolezni oziroma katera območja in kompartmenti njihovega ozemlja so prosti bolezni, s čimer bi obveščale trgovinske partnerje in spodbujale trgovino.

(68)

Da se določijo podrobni pogoji za priznanje statusa brez bolezni, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEUpodeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z merili za pridobitev takega statusa, potrebnimi dokazi utemeljitev statusa brez bolezni, posebnimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni, omejitvami, informacijami, ki jih je treba predložiti, odstopanji in pogoji za ohranitev, začasni preklic, odvzem ali ponovno pridobitev statusa brez bolezni.

(69)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje postopkov za pridobitev statusa brez bolezni bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev tistih bolezni s seznama, za katere se lahko določijo kompartmenti, in določitev podrobnih pravil glede oblike za predložitev vlog in izmenjave podatkov.

(70)

Ker so nekatere populacije živali, dovzetne za nekatere bolezni s seznama, popolnoma neimune nanje, sta potrebna nenehno ozaveščanje o boleznih in pripravljenost nanje. Načrti izrednih ukrepov so se izkazali kot bistveno orodje za uspešno obvladovanje nujnih primerov bolezni v preteklosti. Za zagotovitev tega uspešnega in učinkovitega orodja za obvladovanje nujnih primerov bolezni, ki se lahko prilagaja nujnim primerom, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami in pogoji za načrte izrednih ukrepov.

(71)

Pretekle krize na področju zdravja živali so pokazale prednosti posebnih, podrobnih in hitrih postopkov upravljanja v nujnih primerih bolezni. Navedeni organizacijski postopki bi morali zagotavljati hiter in učinkovit odziv in izboljšati usklajevanje prizadevanj vseh vpletenih strani, zlasti pristojnih organov in zainteresiranih strani.

(72)

Da bi se zagotovila uporaba načrtov izrednih ukrepov v dejanskih nujnih primerih, je bistveno preskusiti delovanje sistemov. Zato bi morali pristojni organi v državah članicah v sodelovanju s pristojnimi organi v sosednjih državah članicah in tretjih državah ter ozemljih izvesti simulacijske vaje, če je to izvedljivo in ustrezno.

(73)

Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje načrtov izrednih ukrepov in simulacijskih vaj, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil za praktično izvedbo navedenih načrtov in vaj.

(74)

Veterinarska zdravila, kot so cepiva, hiperimunski serumi in protimikrobna sredstva, imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju prenosljivih živalskih bolezni. Ocena učinka za sprejetje pravil EU za zdravstveno varstvo živali zlasti poudarja pomen cepiv kot orodja za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje živalskih bolezni.

(75)

Vendar pa strategije za obvladovanje nekaterih prenosljivih živalskih bolezni zahtevajo prepoved ali omejitev uporabe nekaterih veterinarskih zdravil, saj bi njihova uporaba ovirala učinkovitost navedenih strategij. Hiperimunski serumi ali protimikrobna sredstva lahko prikrijejo znake bolezni, kar onemogoča odkrivanje povzročitelja bolezni ali oteži sicer hitro in diferencialno diagnozo ter tako ogrozi odkritje bolezni , s čimer znatno ogrožajo javno zdravje in zdravje živali . [Sprememba 26]

(76)

Vendar pa se lahko navedene strategije za obvladovanje različnih bolezni s seznama precej razlikujejo. Zato bi morala ta uredba določati pravila o uporabi veterinarskih zdravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni s seznama in usklajena merila glede tega, kdaj je primerno uporabiti cepiva, hiperimunske serume ter protimikrobna sredstva ter kako jih je treba uporabiti. Da bi se zagotovil prilagodljiv pristop in obravnavale posebnosti različnih bolezni s seznama ter razpoložljivost učinkovitih zdravljenj, bi bilo treba Komisiji na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov PDEU sprejme akte v zvezi z omejitvami, prepovedmi ali obveznostmi uporabe nekaterih veterinarskih zdravil v okviru obvladovanja določenih bolezni s seznama. V nujnih primerih in zaradi obravnavanja nepričakovanih tveganj z mogočimi hudimi posledicami za zdravje živali ali javno zdravje, gospodarstvo, družbo ali okolje bi bilo treba omogočiti sprejetje teh ukrepov po nujnem postopku. [Sprememba 27]

(77)

V skladu s sklepi Strokovnega mnenja o bankah cepiv in/ali diagnostičnih bankah za hujše živalske bolezni (13) (Expert opinion on vaccine and/or diagnostic banks for major animal diseases) bi bilo treba Uniji in državam članicam omogočiti vzpostavitev rezerv antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov za bolezni s seznama, ki pomenijo resno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje. Ustanovitev banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije bi promovirala cilje Unije na področju zdravja živali, saj bi omogočala hiter in učinkovit odziv, ko so potrebni njeni viri, ter učinkovito porabo omejenih virov.

(78)

Za zagotovitev hitrega in učinkovitega odziva bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z ustanovitvijo in upravljanjem takih bank, varnostnimi standardi in zahtevami za upravljanje navedenih bank. Vendar ta uredba ne bi smela določati pravil o financiranju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni, vključno s cepivi.

(79)

Določiti bi bilo treba merila za prednostni dostop do virov v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, da bi se zagotovilo njihovo učinkovito razdeljevanje v nujnih primerih. Podobno bi bilo treba določiti merila za dostop do virov drugih držav članic za tiste države članice, ki nimajo nacionalnih bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov ali se soočajo z omejenimi zalogami v bankah Unije. [Sprememba 28]

(80)

Zaradi varnostnih razlogov, povezanih z bioterorizmom in agroterorizmom, bi bilo treba nekatere podrobne informacije o bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije obravnavati kot zaupne, njihovo objavo pa prepovedati.

(81)

Za zagotovitev enotnih pogojev za upravljanje bank antigenov, cepiv in diagnostičnih regentov Unije bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev podrobnih pravil glede tega, kateri biološki proizvodi se lahko hranijo v navedenih bankah in za katere bolezni jih je treba hraniti, in podrobnih pravil o dobavi, količinah, shranjevanju, dostavi, postopkovnih in tehničnih zahtevah za cepiva, antigene in diagnostične reagente ter pogostosti in vsebini informacij, ki se predložijo Komisiji.

(82)

Ob izbruhu bolezni s seznama, ki pomeni veliko tveganje za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji, je treba sprejeti takojšnje ukrepe za obvladovanje bolezni z namenom izkoreninjenja navedene bolezni s seznama, da se zaščiti zdravje živali in javno zdravje ter zadevni sektorji.

(83)

Predvsem izvajalci dejavnosti, osebje v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali bi morali biti odgovorni za obvladovanje in preprečevanje širjenja prenosljivih živalski bolezni. V primeru suma ali potrditve zelo nalezljive bolezni bi morali takoj ukrepati.

(84)

Pristojni organ bi moral biti odgovoren za sprožitev prvih preiskav, da se potrdi ali izključi izbruh zelo nalezljive bolezni s seznama, ki pomeni veliko tveganje za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji.

(85)

Pristojni organ bi moral določiti predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni, saj bi s tem preprečil morebitno širjenje bolezni s seznama, in izvesti epidemiološko poizvedbo.

(85a)

Države članice morajo Komisiji v skladu z Direktivo 2003/99/ES vsako leto poslati poročilo o trendih in virih zoonoz, njihovih povzročiteljih in protimikrobni odpornosti. Podobno bi morale države članice v okviru načrtov nadzora in programa nadzora iz Uredbe (EU) št. xxxx/xxxx (uredba o uradnem nadzoru)  (14)  (*1) (ES) št. 2160/2003 sprejeti strateške ukrepe za spremljanje, preprečevanje in obvladovanje drugih nalezljivih živalskih bolezni, vključno s tistimi, ki niso navedene v prilogi k tej uredbi. Ti ukrepi bi morali vključevati strategijo za dobro živinorejo in odgovorno uporabo veterinarskih zdravil. [Sprememba 29]

(86)

Ko je bolezen s seznama potrjena, bi moral pristojni organ sprejeti potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni, po potrebi vključno z vzpostavitvijo območij z omejitvami, z namenom izkoreninjenja bolezni in preprečitve njenega nadaljnjega širjenja.

(86a)

Ukrepi za nadzor bolezni, ki so potrebni v primeru izbruha bolezni, lahko škodljivo vplivajo na biotsko raznovrstnost in ohranjanje genskih virov domačih živali. Pristojni organ bi moral v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in strategijo EU o biotski raznovrstnosti pri odločanju o uporabi ukrepov za nadzor bolezni upoštevati vplive na biotsko raznovrstnost in genske vire domačih živali. [Sprememba 30]

(87)

Pojav bolezni s seznama pri divjih živalih lahko pomeni tveganje za javno zdravje in zdravje gojenih živali ali obratno . Zato bi bilo treba določiti posebna pravila za morebitne ukrepe za obvladovanje in izkoreninjenje bolezni pri divjih živalih ali po potrebi pri gojenih živalih . [Sprememba 31]

(88)

Pri boleznih s seznama, ki niso zelo nalezljive in jih je treba obvezno izkoreniniti, bi bilo treba ukrepe za obvladovanje bolezni izvesti, da se prepreči širjenje navedenih bolezni s seznama zlasti na neokužena območja. Vendar pa so lahko navedeni ukrepi omejeni ali drugačni v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo za najnevarnejše bolezni s seznama. Ta uredba bi zato morala določati posebna pravila za navedene bolezni. Države članice, ki imajo vzpostavljen program prostovoljnega izkoreninjenja, bi prav tako morale izvajati take ukrepe za obvladovanje bolezni. Vendar pa bi morali biti raven in intenzivnost ukrepov za obvladovanje bolezni sorazmerni in upoštevati značilnosti zadevne bolezni s seznama, njeno porazdelitev in pomen za zadevne države članice ali regije in Unijo kot celoto. [Sprememba 32]

(89)

Za zagotovitev, da bodo izvajalci dejavnosti, skrbniki hišnih živali in pristojni organi učinkovito izvajali ukrepe za obvladovanje bolezni iz te uredbe, in ob upoštevanju posebnosti ukrepov za obvladovanje bolezni pri določenih boleznih s seznama ter povezanih dejavnikov tveganja bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi ukrepi za obvladovanje bolezni v primeru suma ali potrditve bolezni s seznama v obratih, na drugih lokacijah in na območjih z omejitvami.

(90)

Da bi se Komisiji omogočilo sprejetje začasnih posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni v primeru, ko ukrepi za obvladovanje bolezni iz te uredbe niso zadostni ali primerni za obravnavanje navedenega tveganja, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev časnih posebnih ukrepov za obvladovanje bolezni.

(91)

Registracija nekaterih obratov, v katerih so nastanjene kopenske živali ali shranjen zarodni material, in prevoznikov, ki jih prevažajo, je potrebna, da lahko pristojni organi izvajajo ustrezno spremljanje ter preprečijo, nadzirajo in izkoreninijo prenosljive živalske bolezni.

(92)

Kadar določena vrsta obrata, v katerem so nastanjene kopenske živali ali shranjen zarodni material, pomeni posebno tveganje za zdravje živali, bi jo moral odobriti pristojni organ.

(93)

Državam članicam bi se moralo omogočiti, da prilagodijo sisteme registracije in odobritve lokalnim in regionalnim razmeram ter načinom proizvodnje, saj bi se tako izognili nepotrebnim upravnim bremenom in stroškom.

(94)

Zaradi zmanjšanja upravnega bremena bi bilo treba registracijo in odobritve po možnosti vključiti v sistem registracij ali odobritev, ki so ga morda države članice že vzpostavile za druge namene.

(95)

Izvajalci dejavnosti imajo neposredne informacije o živalih v svoji oskrbi. Zato bi morali voditi ažurirano evidenco informacij, ki so pomembne za oceno zdravstvenega statusa živali, sledljivost in epidemiološko poizvedbo v primeru pojava bolezni s seznama. Navedene evidence bi morale biti pristojnim organom zlahka dostopne.

(96)

Zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do posodobljenih informacij o registriranih obratih in prevoznikih ter odobrenih obratih bi moral pristojni organ vzpostaviti in voditi register takih obratov in prevoznikov. V skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z informacijami, ki jih je treba navesti v registru obratov in prevoznikov, ter zahtevami za vodenje evidence informacij, ki jih je treba evidentirati, odstopanji od zahtev za vodenje evidence in posebnimi dodatnimi zahtevami glede zarodnega materiala.

(97)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje zahtev iz te uredbe glede registracije, odobritve obratov ter vodenja evidence in registrov, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil o obveznostih predložitve informacij, izjemah in drugih pravilih ter oblikah in operativnih specifikacijah registrov in evidence.

(98)

Učinkovita sledljivost je ključni element ukrepov za obvladovanje bolezni. Določiti bi bilo treba zahteve za identifikacijo in registracijo posameznih vrst gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala, da bi se pospešila učinkovita uporaba pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe. Poleg tega je pomembno, da se predvidi možnost vzpostavitve sistema identifikacije in registracije vrst, za katere take ureditve trenutno ne obstajajo ali kadar je to upravičeno zaradi spreminjajočih se okoliščin in tveganj.

(99)

Da se zagotovi nemoteno delovanje sistema identifikacije in registracije ter zagotovi sledljivost, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z obveznostmi glede podatkovnih zbirk, imenovanjem pristojnega organa, podrobnimi zahtevami za identifikacijo in registracijo različnih živalskih vrst in obveznimi dokumenti.

(100)

Upravno breme in stroške je primerno zmanjšati ter zagotoviti prožnost sistema v okoliščinah, v katerih je zahteve po sledljivosti mogoče izpolniti s sredstvi, ki niso določena v tej uredbi. Komisijo bi zato bilo treba v skladu s členom 290 PDEU pooblastiti za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z odstopanji od zahtev za identifikacijo in registracijo.

(101)

Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje sistema identifikacije in registracije ter zagotovi sledljivost, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil o tehničnih specifikacijah za podatkovne zbirke, sredstvih za identifikacijo, dokumentih in oblikah, rokih ter merilih za odstopanja od takih sistemov.

(102)

Pomembno orodje za preprečevanje vnosa in širjenja prenosljivih živalskih bolezni so omejitve premikov živali in proizvodov, ki bi lahko prenašali navedeno bolezen. Vendar ima lahko omejevanje premikov živali in proizvodov hude gospodarske posledice in lahko vpliva na delovanje notranjega trga. Take omejitve bi se zato morale uporabljati le, če so potrebne in sorazmerne s tveganjem. Ta pristop je v skladu z načeli iz Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in mednarodnih standardov OIE.

(103)

Splošne zahteve iz te uredbe bi se morale uporabljati za vse premike živali, kot so prepoved premikov živali iz obrata s povečano umrljivostjo ali drugimi nepojasnjenimi bolezenskimi znaki ali zahteve za preprečevanje bolezni med prevozom živali.

(104)

Trenutni pravni okvir v zakonodaji Unije za premike kopenskih živali določa usklajena pravila predvsem za premike kopenskih živali in proizvodov med državami članicami, državam članicam pa prepušča, da določijo potrebne zahteve glede premikov znotraj njihovega ozemlja. Primerjava sedanjega položaja z možnostjo, da bi se pravila o premikih znotraj držav članic uskladila tudi na ravni Unije, je bila podrobno obdelana v oceni učinka pravil EU za zdravstveno varstvo živali. Ugotovljeno je bilo, da bi bilo treba sedanji pristop ohraniti, saj bi bila popolna uskladitev vseh premikov zelo zapletena, koristi v smislu olajšanja premikov med državami članicami pa ne bi odtehtale negativnih posledic, ki bi jih to lahko imelo na zmožnost obvladovanja bolezni.

(105)

Za premike živali med državami članicami se uporabljajo osnovne zahteve za zdravstveno varstvo živali. Zlasti se ne smejo premikati živali iz obratov s povečano umrljivostjo ali nepojasnjenimi bolezenskimi znaki. Vendar pa tudi povečana umrljivost, povezana z znanstvenimi postopki, odobrenimi z Direktivo 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta (15), ki ni posledica nalezljivih bolezni s seznama, ne bi smela biti razlog za prepoved premikov živali v znanstvene namene. Kljub temu bi moral to umrljivost registrirati pristojni organ. [Sprememba 33]

(106)

Vendar bi morala ta uredba zagotavljati prožnost, da bi se olajšali premiki vrst in kategorij kopenskih živali, ki pomenijo majhno tveganje za širjenje bolezni s seznama med državami članicami. Poleg tega bi bilo treba določiti nadaljnje možnosti za odstopanja v primerih, ko države članice ali izvajalci dejavnosti uspešno uvedejo alternativne ukrepe za zmanjšanje tveganja, kot so visoka stopnja biološke zaščite in učinkoviti sistemi spremljanja.

(107)

Kopitarji in perutnina sta gospodarsko zelo pomembni skupini živalskih vrst in zanju veljajo posebne zahteve za premike v skladu z zakonodajo Unije, ki je bila sprejeta pred to uredbo, in sicer Direktiva Sveta 64/432/EGS (16), Direktiva Sveta 91/68/EGS (17), Direktiva Sveta 2009/156/ES (18), Direktiva Sveta 2009/158/ES (19), ter delno Direktiva 92/65/EGS. Glavna pravila za premike navedenih vrst bi bilo treba določiti v tej uredbi. Podrobne zahteve, ki so v veliki meri odvisne od bolezni, ki se lahko prenašajo na različne vrste ali kategorije živali, bi bilo treba urediti v naknadnih aktih Komisije, ob upoštevanju posebnosti bolezni, vrst in kategorij zadevnih živali.

(108)

Ker premiki in dejavnosti zbiranja za kopitarje in perutnino pomenijo zelo visoko tveganje za bolezni, je v tej uredbi primerno določiti posebna pravila za zaščito zdravja zadevnih živali in preprečitev širjenja prenosljivih živalskih bolezni. [Sprememba 34]

(109)

Glede na bolezni in vrste s seznama je treba določiti posebne zahteve za zdravstveno varstvo nekaterih živalskih vrst, razen gojenih kopitarjev in perutnine. Pravila za te vrste so bila prav tako določena v pravnem okviru, ki se je uporabljal pred to uredbo, zlasti v Direktivi 92/65/EGS. Navedena direktiva določa posebna pravila za premike živalskih vrst, vključno s čebelami, čmrlji, opicami, psi, mačkami in drugimi, zato bi ta uredba morala določati pravno podlago za sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov o določitvi posebnih pravil za premike navedenih živalskih vrst.

(110)

Zaprti obrati, v katerih so običajno nastanjene laboratorijske živali ali živali iz živalskih vrtov, po navadi zagotavljajo visoko raven biološke zaščite, ugoden in dobro nadzorovan zdravstveni status, živali v njih pa se redkeje premikajo ali se premikajo le znotraj zaprtih predelov navedenih obratov. Status zaprtih obratov, za katerega se lahko izvajalci dejavnosti prostovoljno prijavijo, je bil prvič uveden z Direktivo 92/65/EGS, v kateri so določena pravila in zahteve za odobritev ter zahteve glede premikov za odobrene ustanove, inštitute in središča. Navedeni sistem omogoča navedenim obratom medsebojno izmenjavo živali, za kar velja manj zahtev glede premikov, hkrati pa daje zagotovila glede zdravja živali znotraj predelov zaprtih obratov. Zato so izvajalci dejavnosti sistem na splošno sprejeli, uporablja pa se prostovoljno. Tako je v tej uredbi primerno ohraniti pojem zaprtih obratov in določiti pravila za premike med navedenimi obrati.

(111)

Iz znanstvenih razlogov, na primer za raziskovalne ali diagnostične namene, zlasti tistih, ki so odobreni v skladu z Direktivo 2010/63/EU, je morda treba premakniti živali, ki ne izpolnjujejo splošnih zahtev za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe in pomenijo visoko tveganje za zdravje živali. Tovrstni premiki ne bi smeli biti prepovedani ali neupravičeno omejeni z določbami iz te uredbe, saj bi to lahko oviralo sicer odobrene raziskovalne dejavnosti in upočasnilo znanstveni napredek. Kljub temu pa je v tej uredbi bistveno določiti pravila, ki zagotavljajo, da so premiki navedenih živali varni in jih registrira pristojni organ . [Sprememba 35]

(112)

Vzorci premikov cirkuških živali, živali v živalskih vrtovih, živali za razstave in nekaterih drugih živali se pogosto razlikujejo od vzorcev premikov drugih vrst gojenih živali. Pri prilagajanju pravil Unije o premikih takih živali bi bilo treba zlasti upoštevati posebna tveganja in alternativne ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(113)

Za zagotovitev izpolnjevanja ciljev iz uvodnih izjav 102 do 112 te uredbe bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov o ukrepih za preprečevanje bolezni pri prevozu, posebnih pravilih za premike nekaterih živalskih vrst in za posebne okoliščine, na primer dejavnosti zbiranja ali zavrnjene pošiljke, ter posebnih zahtevah ali odstopanjih v zvezi z drugimi vrstami premikov, kot so premiki v znanstvene namene.

(114)

Da bi se zagotovila možnost posebnih pravil za premike, kjer pravila o premikih niso zadostna ali primerna za omejitev širjenja določene bolezni, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev začasnih posebnih pravil o premikih.

(115)

Premiki gojenih kopenskih živali med državami članicami bi morali biti v skladu z zahtevami za take premike. Vrste, ki pomenijo zdravstveno tveganje in imajo večji gospodarski pomen, bi moralo spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ.

(116)

Če je tehnično, praktično in finančno izvedljivo, bi bilo treba tehnološki razvoj izkoristiti za zmanjšanje upravnega bremena za izvajalce dejavnosti in pristojne organe v zvezi z izdajo spričeval in obveščanjem, in sicer z uporabo informacijske tehnologije, ki bi nadomestile papirno dokumentacijo in olajšale postopke obveščanja, spričevala pa bi se čim bolj uporabljala za različne namene.

(117)

Če veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ, ni obvezno, bi moral izvajalec dejavnosti, ki premika živali v drugo državo članico, pripraviti lasten deklaracijski dokument, ki potrjuje, da živali izpolnjujejo zahteve glede premikov iz te uredbe.

(118)

Za izpolnjevanje ciljev iz uvodnih izjav 115, 116 in 117 te uredbe bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s pravili o vsebini veterinarskih spričeval, obveznostmi predložitve informacij, odstopanji od zahtev glede veterinarskih spričeval, posebnimi pravili za spričevala in obveznostmi uradnih veterinarjev za izvajanje ustreznih pregledov pred podpisom veterinarskih spričeval.

(119)

Obveščanje o premikih živali in zarodnega materiala med državami članicami in v nekaterih primerih znotraj njihovih nacionalnih ozemelj je bistveno za zagotovitev sledljivosti živali in navedenega zarodnega materiala, kadar so ti premiki lahko povezani s tveganjem za širjenje prenosljivih živalskih bolezni. Zato bi bilo treba take premike sporočiti in registrirati. Sistem IMSOC iz člena 130(1) Uredbe (EU) št. xxxx/xxxx (*2) (uredba o uradnem nadzoru) bi se moral uporabljati v ta namen.

(120)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje pravil iz te uredbe o veterinarskih spričevalih in obveščanju o premikih bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil v zvezi z vzorčnimi veterinarskimi spričevali, lastnimi deklaracijskimi dokumenti, oblikami in roki za obveščanje o premikih kopenskih in vodnih živali, zarodnega materiala in po potrebi proizvodov živalskega izvora.

(121)

Posebna narava premikov hišnih živali pomeni tveganje za zdravje živali, ki se zelo razlikuje od tveganja pri drugih gojenih živalih. Posebna pravila za take Te premike bi bilo morale zato treba določiti v tej uredbi. Za zagotovitev še naprej urejati že sprejete določbe. S tem bi zagotovili , da hišne živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje prenosljivih živalskih bolezni, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi pravili za premike navedenih živali. Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje zahtev za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe v zvezi s premiki hišnih živali bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena. Pooblastila za določitev sprejemanje pravil v zvezi z ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni pri takih premikih bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo, brez poseganja v določbe Uredbe (EU) št .  576/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (20). [Sprememba 36]

(122)

Divje živali lahko zaradi različnih razlogov pomenijo tveganje za zdravje živali in javno zdravje, na primer pri premestitvi v obrat ali iz enega okolja v drugega. Za preprečitev širjenja prenosljivih živalskih bolezni bi morda bilo treba sprejeti primerne ukrepe za preprečevanje bolezni pri premikih navedenih živali. Za zagotovitev, da divje živali ne predstavljajo velikega tveganja za širjenje prenosljivih živalskih bolezni, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami za premike divjih kopenskih živali.

(123)

Zarodni material lahko pomeni podobno tveganje za širjenje prenosljivih živalskih bolezni na žive živali. Poleg tega so za njihovo proizvodnjo značilne posebnosti, ki so povezane s strogimi zdravstvenimi zahtevami za vzrejo živali in zaradi katerih so potrebne strožje ali posebne zahteve za zdravstveno varstvo živali v zvezi z živalmi darovalkami. Za zagotovitev varnih premikov zarodnega materiala, njihovega pričakovanega visokega zdravstvenega standarda in zaradi upoštevanja nekaterih posebnih uporab bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi zahtevami glede premikov zarodnega materiala nekaterih živalskih vrst, posebnimi zahtevami, kot so na primer njihovi premiki v znanstvene namene, in odstopanji od obveznosti glede veterinarskih spričeval.

(124)

Proizvodi živalskega izvora lahko pomenijo tveganje za širjenje prenosljivih živalskih bolezni. Zahteve glede varnosti hrane za proizvode živalskega izvora, določene v zakonodaji Unije, zagotavljajo dobro higiensko prakso in zmanjšujejo tveganja za zdravje živali pri takih proizvodih. Vendar pa bi bilo treba v tej uredbi v nekaterih primerih določiti posebne ukrepe za zdravstveno varstvo živali, na primer ukrepe za obvladovanje bolezni in ukrepe v nujnih primerih, da bi se preprečilo širjenje živalskih bolezni s proizvodi živalskega izvora. Za zagotovitev varnih premikov proizvodov živalskega izvora v teh posebnih primerih bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi s podrobnimi pravili za premike proizvodov živalskega izvora, povezanimi s sprejetimi ukrepi za obvladovanje bolezni, obveznostmi glede veterinarskih spričeval in odstopanji od navedenih pravil, kadar s temi premiki povezana tveganja in ukrepi za zmanjševanje tveganja to dopuščajo.

(125)

Kadar države članice sprejmejo nacionalne ukrepe glede premikov živali in zarodnega materiala ali se na svojem ozemlju odločijo sprejeti nacionalne ukrepe za omejevanje učinka prenosljivih živalskih bolezni, ki niso bolezni s seznama, navedeni nacionalni ukrepi ne bi smeli posegati lahko posegajo v pravila o notranjem trgu iz zakonodaje Unije le, če je to znanstveno upravičeno zaradi obvladovanja nalezljive bolezni in sorazmerno glede na tveganje . Zato je primerno določiti okvir za take nacionalne ukrepe in zagotoviti, da ti ukrepi ostanejo znotraj meja, dovoljenih v pravu Unije. [Sprememba 37]

(126)

Registracija in odobritev obratov akvakulture sta potrebni, da lahko pristojni organi izvajajo ustrezno spremljanje ter preprečujejo, nadzirajo in izkoreninijo prenosljive živalske bolezni. Direktiva 2006/88/ES določa, da morajo biti odobreni vsi obrati, ki premikajo vodne živali. Navedeni sistem odobritve bi moral biti ohranjen tudi v tej uredbi, kljub temu, da so v tej uredbi za ta sistem odobritve v nekaterih uradnih jezikih Unije uporabljeni drugi izrazi kot v Direktivi 2006/88/ES.

(127)

Pri zakolu in predelavi živali iz akvakulture, za katere veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni, se lahko širijo prenosljive živalske bolezni, na primer zaradi iztoka, ki vsebuje patogene, ki se odvajajo iz obratov za predelavo. Zato je treba odobriti predelovalne obrate, ki izpolnjujejo ukrepe za zmanjšanje tveganja za tak zakol in predelavo. V tej uredbi bi bilo zato treba določiti pravila za odobritev obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni.

(128)

Zaradi zagotavljanja dostopa javnosti do posodobljenih informacij o registriranih in odobrenih obratih bi moral pristojni organ vzpostaviti in voditi tak register. V skladu s členom 290 PDEU bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z informacijami, ki jih je treba navesti v registrih obratov akvakulture, ter zahtevami glede vodenja evidence za obrate akvakulture in prevoznike.

(129)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje pravil iz te uredbe o registraciji in odobritvi obratov akvakulture in obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, vodenju evidence ter registrih obratov, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev pravil o obveznostih predložitve informacij, odstopanjih in drugih izvedbenih pravilih ter obliki in operativnih specifikacijah registrov in evidenc.

(130)

Ker v večini primerov ni mogoče posamično opredeliti vodnih živali, je vodenje evidence v obratih akvakulture, obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni in pri prevoznikih bistveno orodje za zagotavljanje sledljivosti vodnih živali. Evidence so prav tako koristne za spremljanje zdravstvenega stanja v obratih.

(131)

Podobno kot za kopenske živali je tudi za premike vodnih živali nujno določiti usklajena pravila, vključno s pravili o veterinarskih spričevalih in obveščanju o premikih.

(132)

Direktiva 2006/88/ES določa pravila za premike vodnih živali, ki se v enaki meri uporabljajo za premike znotraj držav članic in med državami članicami. Glavni in odločilni dejavnik pri pravilih o premikih vodnih živali je zdravstveni status namembnih držav članic, območij in kompartmentov v zvezi z boleznimi s seznama.

(133)

Enak sistem bi morala določati tudi ta uredba. Vendar pa bi bilo treba vpeljati nekaj prilagoditev in dodatno prožnost, s katerimi bi države članice spodbudili k izboljšanju zdravstvenega statusa populacij vodnih živali.

(134)

Za zagotovitev nadzora premikov vodnih živali bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z ukrepi za preprečevanje bolezni, ki se uporabljajo pri prevozu, posebnimi pravili glede premikov nekaterih kategorij vodnih živali za različne namene, posebnimi zahtevami ali odstopanji glede nekaterih vrst premikov, kot so premiki v znanstvene namene, in dodatnimi zahtevami za premike prostoživečih vodnih živali.

(135)

Da bi se zagotovila možnost začasnih odstopanj in posebnih zahtev za premike vodnih živali, kjer pravila o premikih iz te uredbe niso zadostna ali primerna za omejitev širjenja nekaterih bolezni s seznama, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev začasnih posebnih pravil o premikih ali odstopanj.

(136)

Proizvodnja akvakulture Unije se glede na vrste in proizvodne sisteme zelo razlikuje, te razlike pa hitro naraščajo. Zaradi tega je treba včasih na ravni držav članic sprejeti nacionalne ukrepe za bolezni, ki niso obravnavane kot bolezni s seznama v skladu s to uredbo. Vendar pa bi morali biti taki nacionalni ukrepi upravičeni, nujni in v skladu z zastavljenimi cilji. Poleg tega ne bi smeli vplivati na premike živali med državami članicami, razen če je to nujno zaradi preprečevanja vnosa bolezni ali obvladovanja širjenja bolezni. Nacionalne ukrepe, ki vplivajo na trgovino med državami članicami, bi bilo treba odobriti in redno pregledovati na ravni Unije.

(137)

Trenutno se bolezni s seznama le v omejenem obsegu nanašajo na živalske vrste, ki v tej uredbi niso opredeljene kot kopenske in vodne, na primer na plazilce, dvoživke, insekte in druge. Zato ni primerno zahtevati, da se vse določbe te uredbe uporabljajo za navedene živali. Če pa bi bilo treba na seznam vključiti bolezen, ki se ne nanaša na kopenske in vodne živalske vrste, bi se morale ustrezne zahteve za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe uporabljati za navedene vrste, da se zagotovi sprejetje ustreznih in sorazmernih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

(138)

Da se zagotovi možnost določitve pravil o premikih za navedene živali, ki v tej uredbi niso opredeljene kot kopenske ali vodne živali in njihov zarodni material ali iz njih pridobljeni živalski proizvodi, kadar je to potrebno zaradi tveganja, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov v zvezi z registracijo in odobritvijo obratov, vodenjem evidence in registri, zahtevami za identifikacijo, registracijo in sledljivost premikov ter obveznostmi glede veterinarskih spričeval, lastnih deklaracijskih dokumentov, obveščanja o premikih živali in zarodnega materiala in proizvodov iz navedenih živalskih vrst.

(139)

Kadar je treba zagotoviti enotne pogoje za izvajanje zahtev za zdravstveno varstvo živali za navedene druge živalske vrste in zarodni material ter iz njih pridobljene živalske proizvode, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev podrobnih pravil o teh zahtevah.

(140)

Za preprečevanje vnosa bolezni s seznama in porajajočih se bolezni v Unijo je treba določiti učinkovita pravila o vstopu v Unijo živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki lahko prenašajo take bolezni.

(141)

Zahteve za vstop živali in proizvodov v Unijo bi morale biti v skladu z zahtevami za premike živali in proizvodov iste kategorije in vrste in z istim namenom uporabe v Uniji.

(142)

Za zagotovitev, da so živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj v skladu z zahtevami za zdravstveno varstvo živali, ki so enakovredna tistim iz zakonodaje Unije, jih morajo pristojni organi tretjih držav ali ozemelj, ki izvažajo v Unijo, ustrezno nadzirati. Po potrebi bi bilo treba pred odobritvijo vstopa takih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora preveriti zdravstveni status tretje države ali območja porekla. Zato bi bilo treba samo tretjim državam in ozemljem, ki lahko dokažejo, da izpolnjujejo standarde za zdravstveno varstvo živali za vstop živali in proizvodov v Unijo, dovoliti izvoz živali in proizvodov v Unijo in jih vključiti na seznam za ta namen.

(143)

Za nekatere vrste in kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora niso bili v aktih Unije, sprejetih pred datumom sprejetja te uredbe, določeni seznami Unije tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop v Unijo. V navedenih primerih in do sprejetja pravil v skladu s to uredbo bi moralo biti državam članicam dovoljeno določiti, iz katerih držav in ozemelj lahko na njihova ozemlja vstopajo navedene živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora. Pri tem bi morale države članice upoštevati merila iz te uredbe za sezname tretjih držav in ozemelj.

(144)

Za zagotovitev, da so zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo iz te uredbe izpolnjene in so v skladu s kodeksi zdravstvenega varstva živali OIE, bi moralo vse živali, zarodni material in proizvode živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ tretje države ali ozemlja porekla in ki potrjuje, da so bile izpolnjene vse zahteve glede zdravstvenega varstva živali za vstop v Unijo. Vendar bi bilo treba dovoliti odstopanje od tega pravila za blago, ki pomeni nizko tveganje za zdravje živali.

(145)

Veterinarska spričevala so lahko samostojna, vendar so v zakonodaji Unije pogosto zahtevana tudi spričevala za druge namene, na primer za potrjevanje izpolnjevanja zahtev glede javnega zdravja, dobrobiti živali ali zdravstvene ustreznosti proizvodov. To je treba upoštevati. Za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov bi moralo biti v navedena veterinarska spričevala mogoče vključiti tudi informacije, ki so potrebne v skladu z zakonodajo Unije na področju varnosti hrane in krme.

(146)

Bolezni se lahko širijo tudi na druge načine, ne le z živalmi, zarodnim materialom, proizvodi živalskega izvora, živalskimi stranskimi proizvodi in pridobljenimi proizvodi. Širijo se lahko tudi prek vozil, zabojnikov za prevoz, sena, slame, rastlinskih proizvodov, materialov, ki so bili morda v stiku z okuženimi živalmi, in opreme. Po potrebi bi bilo treba sprejeti ukrepe za preprečitev teh poti prenosa bolezni na navedene načine.

(147)

Da se zagotovijo ustrezno podrobne zahteve za vstop v Unijo, bi bilo treba Komisiji v skladu s členom 290 PDEU podeliti pooblastilo za sprejetje aktov, ki dopolnjujejo in spreminjajo merila za vključitev tretjih držav in ozemelj na seznam, merila za umik ali začasni umik z navedenega seznama, ter aktov, ki dopolnjujejo pravila za odobritev obratov v tretjih državah in ozemljih, vključno z odstopanji od njih, zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo pošiljk iz tretjih držav ali ozemelj, vsebino veterinarskih spričeval in zahteve za zdravstveno varstvo živali glede prenašalcev bolezni, drugega materiala, prevoznih sredstev in opreme, s katerimi se lahko prenašajo živalske bolezni.

(148)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje zahtev za zdravstveno varstvo živali pri vstopu v Unijo pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila, da med drugim določi pravila o seznamu tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop v Unijo živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ter vzorčnih veterinarskih spričevalih.

(149)

Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba ob izbruhu hude bolezni v državah članicah ali v tretjih državah ali ozemljih, iz katerih živali ali proizvodi vstopajo v Unijo, takoj sprejeti ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolezni, da se omejita njen vnos in širjenje. Med take nujne primere lahko sodijo izbruh bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali druge nevarnosti za zdravje živali. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti, katere skupine ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe se lahko uporabijo v primeru pojava bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali nevarnosti. V vseh teh primerih je bistveno, da se ukrepi sprejmejo v zelo kratkem času in brez odlašanja. Ker bi taki ukrepi omejili premike v Uniji ali vnos v Unijo, bi jih bilo treba po možnosti izvajati na ravni Unije.

(150)

Za zagotovitev učinkovitih in hitrih odzivov na nepričakovana tveganja bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila za določitev ukrepov v nujnih primerih.

(151)

V ustrezno utemeljenih primerih, ki se med drugim nanašajo na vključitev bolezni in vrst na seznam, na bolezni s seznama, za katere bi morala veljati skupina pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni, na dopolnjevanje zalog, dobavo, shranjevanje, dostavo in druge postopke, povezane z bankami antigenov, cepiv in diagnostičnih regentov Unije, na določanje posebnih začasnih ukrepov za obvladovanje bolezni in odstopanj, na posebna začasna pravila za premike kopenskih in vodnih živali, na ukrepe v nujnih primerih in na vključitev tretjih držav in ozemelj na seznam za vstop v Unijo, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati.

(152)

Ta uredba določa splošna in posebna pravila za preprečevanje in obvladovanje prenosljivih živalskih bolezni ter zagotavlja usklajen pristop k zdravju živali po vsej Uniji. Na nekaterih področjih, kot so splošne odgovornosti za zdravstveno varstvo živali, obveščanje, spremljanje, registracija in odobritev ali sledljivost, bi moralo biti državam članicam dovoljeno sprejeti dodatne ali strožje nacionalne ukrepe ali bi se jih k temu moralo spodbujati. Vendar pa bi morali biti taki nacionalni ukrepi dovoljeni le, če ne ogrožajo ciljev zdravja živali iz te uredbe, če niso v nasprotju s pravili iz te uredbe in če ne omejujejo premikov živali in proizvodov med državami članicami, razen če to ni nujno za preprečitev vnosa bolezni ali za obvladovanje širjenja bolezni.

(153)

Za nacionalne ukrepe iz uvodne izjave 152 bi se moral uporabljati poenostavljen postopek obveščanja, da bi se zmanjšalo upravno breme. Izkušnje so pokazale, da je splošni postopek obveščanja iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) pomembno orodje za usmerjanje in izboljšanje kakovosti nacionalnih tehničnih predpisov v smislu večje preglednosti, jasnosti in učinkovitosti na neusklajenih ali delno usklajenih področjih. Zato je primerno, da se uporablja ta splošni postopek obveščanja iz Direktive 98/34/ES.

(154)

Trenutno so pravila Unije za zdravstveno varstvo živali določena v naslednjih aktih Evropskega parlamenta in Sveta ter v naknadnih aktih Komisije, sprejetih v skladu z njimi:

(155)

Pravila iz zakonodajnih aktov, navedenih v uvodni izjavi 154, se nadomestijo s to uredbo in poznejšimi akti Komisije, ki bodo sprejeti v skladu s to uredbo. Zato bi bilo treba navedene zakonodajne akte razveljaviti. Vendar pa bi bilo treba za zagotovitev pravne jasnosti in preprečitev pravne praznine pravila razveljaviti šele, ko so sprejeti ustrezni delegirani in izvedbeni akti v skladu s to uredbo. Zato je treba Komisiji podeliti pooblastilo za določitev datumov razveljavitve navedenih zakonodajnih aktov.

(156)

Naslednji akti Sveta na področju zdravja živali so zastareli in bi jih bilo treba zaradi jasnosti zakonodaje Unije izrecno razveljaviti: Sklep Sveta 78/642/EGS (47); Direktiva Sveta 79/110/EGS (48); Direktiva Sveta 81/6/EGS (49); Sklep Sveta 89/455/EGS (50); Direktiva Sveta 90/423/EGS (51) in Sklep Sveta 90/678/EGS (52).

(157)

Zahteve iz te uredbe se ne bi smele uporabljati, dokler ne začnejo veljati vsi delegirani in izvedbeni akti, ki jih sprejme Komisija v skladu s to uredbo. Primerno je, da se določi vsaj 36-mesečno obdobje od datuma začetka veljavnosti te uredbe do datuma začetka uporabe novih pravil, da se zadevnim izvajalcem dejavnosti zagotovi ustrezno obdobje za prilagoditev.

(158)

Zaradi zagotovitve pravne varnosti Da se zagotovi pravna varnost glede uporabe pravil za identifikacijo in registracijo živali in ukrepov za obvladovanje bolezni za nekatere zoonoze ter nekomercialnih premikov hišnih živali bi bilo treba Komisiji na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije podeliti pooblastilo za sprejetje aktov PDEU sprejme akte v zvezi z datumom prenehanja uporabe uredb (ES) št. 1760/2000, (EU) št. XXX/XXX [Ex-998/2003] in (ES) št. 21/2004 ter direktiv 92/66/EGS, 2000/75/ES, 2001/89/ES, 2002/60/ES, 2003/85/ES, in 2005/94/ES in 2008/71/ES. [Sprememba 40]

(159)

Izvedbena pooblastila, določena v tej uredbi, bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (53).

(160)

Zlasti je pomembno, da se Komisija med svojim pripravljalnim delom ustrezno posvetuje z zainteresiranimi stranmi , med drugim tudi s strokovnjaki. Komisija bi morala med pripravo in izdelavo delegiranih aktov zagotoviti hkraten, pravočasen in primeren prenos ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 41]

(161)

Ta uredba za mala in srednja podjetja ne bi smela ustvarjati nesorazmernega upravnega bremena niti nima takega gospodarskega učinka. V tej uredbi je bil na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi upoštevan poseben položaj malih in srednjih podjetij. Morebitna splošna odstopanja od zahtev iz te uredbe za taka podjetja niso bila upoštevana zaradi ciljev javnih politik varovati zdravje živali in javno zdravje. Vendar pa bi morala biti številna odstopanja za taka podjetja določena v zvezi z različnimi zahtevami iz te uredbe, pri čemer so upoštevana s tem povezana tveganja.

(162)

Ciljev te uredbe, tj. določiti pravila za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na živali, zarodni material, proizvode živalskega izvora, živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, če zanje ne veljajo posebna pravila iz drugih zakonodajnih aktov Unije, in drug material, s katerim se lahko širijo prenosljive živalske bolezni, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in jih je zato mogoče učinkoviteje doseči na ravni Unije na podlagi skupnega in usklajenega pravnega okvira za zdravje živali. Ta uredba je torej v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvirov, potrebnih za doseganje navedenih ciljev –

(a)

pravila za preprečevanje in obvladovanje živalskih bolezni, ki se prenašajo na živali ali na človeka.

(b)

instrumente in mehanizme za pospeševanje napredka v smeri razglasitve območij in ozemelj za prosta bolezni;

(c)

prednostne ukrepe in

(d)

razdelitev odgovornosti na področju zdravja živali. [Sprememba 42]

(a)

prednostni seznam bolezni, ki zadevajo Unijo, in njihovo razvrščanje ter odgovornosti glede zdravstvenega varstva živali v delu I;

(b)

zgodnje odkrivanje bolezni, obveščanje in poročanje o boleznih, spremljanje, programi izkoreninjenja ter status brez bolezni v delu II;

(c)

ozaveščenost o bolezni, pripravljenost in obvladovanje v delu III;

(d)

registracija in odobritev obratov in prevoznikov, premiki in sledljivost pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Uniji v delu IV;

(e)

vstop pošiljk živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo in izvoz takih pošiljk iz Unije v delu V;

(f)

nujni ukrepi, ki se sprejmejo v nujnih primerih bolezni v delu VI.

(a)

zagotavljajo

(b)

upoštevajo

(a)

gojene , negojene in divje živali; [Sprememba 49]

(b)

zarodni material;

(c)

proizvode živalskega izvora;

(d)

živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode brez poseganja v pravila iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(e)

objekte, prevozna sredstva, opremo, vse druge načine prenosa okužbe ter material, s katerim se širijo ali bi se lahko širile prenosljive živalske bolezni.

(a)

Odločbe št. 2119/98/ES;

(b)

Uredbe (ES) št. 999/2001;

(c)

Direktive 2003/99/ES;

(d)

Uredbe (ES) št. 2160/2003.

(a)

kopenske živali in živali, ki niso kopenske, a lahko prenašajo bolezni kopenskih živali;

(b)

zarodni material iz kopenskih živali;

(c)

proizvode živalskega izvora iz kopenskih živali.

(a)

vodne živali in živali, ki niso vodne, a lahko prenašajo bolezni vodnih živali;

(b)

proizvode živalskega izvora iz vodnih živali.

(a)

živali, ki v členu 4(1)(4) niso opredeljene kot kopenske ali vodne;

(b)

zarodni material in proizvode drugih živali iz točke (a).

(1)

„živali“ pomenijo vretenčarje in nevretenčarje;

(2)

„kopenske živali“ pomenijo ptice, kopenske sesalce, čebele in čmrlje;

(3)

„vodne živali“ pomenijo živali naslednjih vrst na vseh razvojnih stopnjah, vključno z jajčeci, semenčicami in gametami:

(4)

„druge živali“ pomenijo živali iz vrst, ki niso opredeljene kot kopenske in vodne živali;

(5)

„gojene živali“ pomenijo žive živali, ki jih goji človek; če gre za vodne živali, so to živali iz akvakulture; [Sprememba 50]

(5a)

„negojene živali udomačenih vrst“ pomenijo živali, za katere človek ne skrbi ali ne skrbi več; [Sprememba 51]

(6)

„akvakultura“ pomeni vzrejo vodnih živali z uporabo tehnik, ki so namenjene povečanju proizvodnje teh živali prek naravnih zmogljivosti okolja, pri čemer živali ostanejo v lasti ene ali več fizičnih ali pravnih oseb v celotnem obdobju vzreje ali gojenja, vse do izlova in vključno z njim, razen izlova ali ulova prostoživečih vodnih živali, namenjenih prehrani ljudi, ki brez hranjenja čakajo na zakol;

(7)

„živali iz akvakulture“ pomenijo vodne živali, gojene v akvakulturi s tehnikami, namenjenimi povečanju proizvodnje nad naravno zmogljivost danega okolja ; [Sprememba 52]

(8)

„divje živali“ pomenijo živali, ki niso gojene ali negojene živali udomačenih vrst ; [Sprememba 53]

(9)

„perutnina“ pomeni ptice, ki so rejene ali gojene v ujetništvu zaradi:

(10)

„ptica v ujetništvu“ pomeni vsako ptico, ki ne spada med perutnino in se goji v ujetništvu iz kakršnega koli drugega razloga, ki ni naveden pod točko (9), vključno s tistimi, ki se gojijo za sejme, dirke, razstave, tekmovanja, vzrejo ali prodajo;

(11)

„hišna žival“ pomeni žival iz vrste, navedene v Prilogi I, ki:

(12)

„imetnik hišne živali“ pomeni fizično osebo, ki goji hišno žival;

(13)

„nekomercialni premiki“ pomenijo vse premike hišnih živali, ki niti neposredno niti posredno ne vključujejo finančnega dobička ali prenosa lastništva oz. to ni njihov cilj v nekomercialne namene v skladu z opredelitvijo iz člena 3(a) Uredbe (EU) št. 576/2013 ; [Sprememba 54]

(14)

„bolezen“ pomeni pojav okužb in infestacij pri živalih, s kliničnimi ali patološkimi znaki ali brez njih, ki jih povzročijo eden ali več povzročiteljev bolezni, ki se prenašajo na živali ali na človeka;

(15)

„bolezni s seznama“ pomenijo bolezni, navedene v skladu s členom 5(2);

(16)

„porajajoča se bolezen“ pomeni bolezen, ki ni navedena na seznamu in morda izpolnjuje merila za bolezni s seznama, določena v členu 6(1)(a), zaradi:

(17)

„profil bolezni“ pomeni merila bolezni iz člena 6(1)(a);

(18)

„vrste s seznama“ pomenijo živalske vrste ali skupine živalskih vrst, navedene v skladu s členom 7(2), ali v primeru porajajočih se bolezni živalske vrste ali skupine živalskih vrst, ki izpolnjujejo merila za vrste s seznama iz člena 7(2);

(19)

„nevarnost“ pomeni povzročitelja bolezni pri živali ali proizvodu ali stanje živali ali proizvoda, ki ima lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi in živali;

(20)

„tveganje“ pomeni znanstveno dokazano ali dokazljivo verjetnost pojava in znanstveno dokazan ali dokazljiv verjeten obseg bioloških in gospodarskih posledic s škodljivim vplivom na zdravje živali ali ljudi; [Sprememba 56]

(21)

„biološka zaščita“ pomeni skupek upravnih in fizičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni ali mikroorganizmov, ki so razvili odpornost na protimikrobna sredstva : [Sprememba 57]

(22)

„izvajalec dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za živali in proizvode, vključno z imetniki živali in prevozniki, razen skrbnikov hišnih živali in veterinarjev;

(23)

„osebje v stiku z živalmi“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki se poklicno ukvarjajo z živalmi ali proizvodi in niso izvajalci dejavnosti ali veterinarji;

(24)

„obrat“ pomeni kateri koli prostor, objekt ali katero koli okolje, v katerem so nastanjene živali ali shranjen zarodni material, razen:

(25)

„zarodni material“ pomeni:

(26)

„proizvodi živalskega izvora“ pomenijo:

(27)

„živalski stranski proizvodi“ pomenijo cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene iz živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, razen zarodnega materiala;

(28)

„pridobljeni proizvodi“ pomenijo proizvode, pridobljene pri eni ali več obdelavah, pretvorbah ali korakih predelave živalskih stranskih proizvodov;

(29)

„proizvodi“ pomenijo:

(30)

„uradni nadzor“ pomeni uradni nadzor, kot je opredeljen v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) št. XXX/XXX (*3) [uredba o uradnem nadzoru];

(31)

„zdravstveni status“ pomeni status določene živalske vrste s seznama glede vseh bolezni s seznama in se nanaša na:

(32)

„območje“ pomeni:

(33)

„povodje“ pomeni območje ali kotanjo, ki jo omejujejo naravne ovire, kot so hribi ali gore, in v katero se izteka vsa odtekajoča voda;

(34)

„kompartment“ pomeni podpopulacijo živali, ki živi v enem ali več obratih, v primeru vodnih živali pa v enem ali več obratih akvakulture, pod skupnim sistemom upravljanja biološke zaščite s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, za katere se izvajajo ustrezni ukrepi spremljanja, ukrepi za obvladovanje bolezni in ukrepi biološke zaščite;

(35)

„karantena“ pomeni osamitev živali pod nadzorom pristojnega organa, da ne pride do neposrednega ali posrednega stika z drugimi živalmi, s čimer se zagotovi, da se bolezni v določenem obdobju opazovanja živali ter po potrebi testiranja in zdravljenja ne širijo;

(36)

„epidemiološka enota“ pomeni skupino živali, pri katerih je verjetnost izpostavljenosti povzročitelju bolezni enaka;

(37)

„izbruh“ pomeni enega ali več primerov bolezni v obratu, gospodinjstvu ali drugih prostorih, kjer se živali gojijo ali nahajajo; [Sprememba 59]

(38)

„primer“ pomeni uradno potrditev prisotnosti bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni pri živi ali mrtvi živali;

(39)

„območje z omejitvami“ pomeni območje, na katerem veljajo omejitve premikov nekaterih živali ali proizvodov in drugi ukrepi za obvladovanje bolezni, da bi se preprečilo širjenje določene bolezni na območja brez omejitev; območje z omejitvami lahko po potrebi vključuje okužena in ogrožena območja;

(40)

„okuženo območje“ pomeni območje z enim ali več primerov bolezni, ki se ugotovijo po uradni potrditvi izbruha bolezni, na katerem se izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni, da se prepreči širjenje bolezni z navedenega območja;

(41)

„ogroženo območje“ pomeni območje, ki je bilo po uradni potrditvi izbruha bolezni vzpostavljeno okoli okuženega območja in na katerem veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni, da se prepreči širjenje bolezni z navedenega območja in okuženega območja;

(42)

„valilna jajca“ pomenijo jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina;

(43)

„kopitarji“ pomenijo živali iz Priloge II;

(44)

„obrat z zarodnim materialom“ pomeni:

(45)

„valilnica“ pomeni obrat, v katerem se jajca zbirajo, shranjujejo, inkubirajo in valijo z namenom dobave:

(46)

„prevoznik“ pomeni izvajalca dejavnosti, ki prevaža živali za lasten račun ali za tretjo osebo;

(47)

„zaprt obrat“ pomeni vsak stalen, geografsko omejen obrat, ustanovljen prostovoljno, v katerem so odobreni premiki, živali pa so v tem obratu:

(48)

„dejavnost zbiranja“ pomeni zbiranje gojenih kopenskih živali iz več obratov v obdobju, krajšem od zahtevanega obdobja namestitve za navedeno živalsko vrsto;

(49)

„obdobje namestitve“ pomeni najkrajše obdobje, v katerem mora žival bivati v obratu, preden je premaknjena iz navedenega obrata;

(50)

„IMSOC“ pomeni računalniško podprt informacijski sistem iz člena 130(1) Uredbe (EU) št. XXX/XXX (*4) [uredba o uradnem nadzoru];

(50a)

„predelovalni obrat“ pomeni nosilca živilske dejavnosti, ki je bil odobren v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta  (54) ; [Sprememba 60]

(50b)

„obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni“ pomeni vsako živilsko dejavnost, odobreno v skladu s členom 177 in naslovom II dela IV; [Sprememba 61]

(51)

„obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni“ pomeni vsako živilsko dejavnost, odobreno v skladu z naslednjimi določbami:

(51a)

„veterinar“ pomeni strokovnjaka s celovito znanstveno izobrazbo, ki mu pravosodni organ izda dovoljenje za neodvisno, etično in osebno odgovorno izvajanje vseh vidikov veterinarske medicine v interesu živali, stranke in družbe; [Sprememba 63]

(51b)

„uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki ga imenuje pristojni organ in je ustrezno usposobljen za izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti v skladu z določbami Uredbe (EU)št. xxx/xxx  (*5) (uredba o uradnem nadzoru). [Sprememba 64]

(a)

hišnih živali iz Priloge I;

(b)

kopitarjev iz Priloge II.

(a)

bolezni s seznama iz Priloge -I ; [Sprememba 65]

(b)

porajajoče se bolezni.

(a)

bolezni, ki bodo verjetno pomembno vplivale na vsaj enega od naštetih dejavnikov:

(b)

bolezni, za katere so na voljo ukrepi za zmanjšanje tveganja ali jih je mogoče pripraviti in so sorazmerni s tveganji za take bolezni.

(a)

profil bolezni, ki zajema:

(b)

vpliv bolezni na:

(c)

njeno možnost povzročitve kriznih razmer in možno uporabo v bioterorizmu;

(d)

izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost naslednjih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni:

(e)

učinek ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni na:

(a)

dovzetnosti živalske populacije, ki je izpostavljena tveganju;

(b)

trajanja inkubacijske dobe in dobe kužnosti pri živalih;

(c)

zmožnosti navedenih živali za prenašanje navedenih posebnih bolezni;

ca)

uporabe teh živali za vzrejo, proizvodnjo ali zakol . [Sprememba 79]

(a)

bolezni s seznama, za katere je treba v primeru odkritja sprejeti takojšnje ukrepe za izkoreninjenje in za katere veljajo pravila o: [Sprememba 83]

(b)

bolezni s seznama, ki bi jih bilo treba nadzirati v vseh državah članicah z dolgoročnim ciljem njihovega izkoreninjenja v vsej Uniji ter za katere veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o: [Sprememba 84]

(c)

bolezni s seznama, ki so relevantne za določene države članice in za katere je treba sprejeti ukrepe za preprečitev njihovega širjenja v dele Unije, kjer ta bolezen uradno ni prisotna ali kjer se izvajajo programi izkoreninjenja, zanje pa veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o: [Sprememba 85]

(d)

bolezni s seznama, za katere veljajo določbe točk (a), (b) in (c), ter druge bolezni, za katere je treba sprejeti ukrepe, da se prepreči njihovo širjenje z njihovim vnosom v Unijo ali premiki med državami članicami, zanje pa veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o: [Sprememba 86]

(e)

bolezni s seznama, za katere veljajo določbe točk (a) in (b), ter druge bolezni, ki jih je treba spremljati v Uniji, zanje pa veljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni o: [Sprememba 87]

(a)

stopnjo učinka bolezni na zdravje živali in javno zdravje, dobrobit živali in gospodarstvo;

(b)

razširjenost, pojavnost in porazdelitev bolezni v Uniji;

(c)

razpoložljivost, izvedljivost in učinkovitost različnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe, ki se nanašajo na bolezen , ob strogem upoštevanju prevladujočih regionalnih razmer . [Sprememba 91]

(a)

so odgovorni za zdravje gojenih živali in za zdravstveno ustreznost njihovih proizvodov;

(b)

s pomočjo strokovnih smernic za dobro prakso, zlasti z uporabo dobre mikrobiološke prakse, sprejmejo ustrezne ukrepe biološke zaščite, ob upoštevanju povezanih tveganj, da zagotovijo zdravje navedenih gojenih živali in zdravstveno ustreznost proizvodov ter preprečijo vnos bolezni med take gojene živali in proizvode, za katere so odgovorni, njihov razvoj in razmnoževanje med gojenimi živalmi ali proizvodi ter širjenje med njimi ali z njih, razen če je to po potrebi posebej dovoljeno v znanstvene namene za: [Sprememba 92]

(ba)

upoštevajo načelo dobre živinoreje; [Sprememba 93]

(bb)

zagotovijo nadzorovano uporabo veterinarskih zdravil. [Sprememba 94]

(a)

živalskih boleznih, vključno s tistimi, ki se prenašajo na človeka;

(b)

načelih biološke zaščite , dobri živinoreji in odgovorni uporabi veterinarskih zdravil ; [Sprememba 96]

(c)

medsebojni povezanosti zdravja živali, dobrobiti živali in zdravja ljudi.

(a)

kategorij in vrst gojenih živali ali proizvodov, za katere so odgovorni;

(b)

vrste proizvodnje;

(c)

nalog, ki jih izvajajo.

(a)

s poklicnimi izkušnjami ali usposabljanjem;

(b)

z obstoječimi programi v kmetijskem sektorju ali sektorju akvakulture, ki se nanašajo na zdravje živali;

(c)

s formalnim izobraževanjem. [Sprememba 97]

(a)

sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da se prepreči vnos, razvoj in širjenje bolezni;

(aa)

svetujejo izvajalcem dejavnosti glede ukrepov za zmanjšanje tveganja zoonoz, patogenov, ki se prenašajo s hrano, ostankov in onesnaževalcev, da bi zagotovili varnost hrane; [Sprememba 98]

(b)

zagotovijo zgodnje odkrivanje bolezni z ustrezno diagnostiko in diferencialno diagnostiko, da se izključi ali potrdi bolezen pred začetkom simptomatskega zdravljenja;

(c)

dejavno sodelujejo pri:

(d)

sodelujejo s pristojnim organom, izvajalci dejavnosti, osebjem v stiku z živalmi in skrbniki hišnih živali pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe.;

(da)

na podlagi najnovejših razpoložljivih znanj svetujejo izvajalcem dejavnosti in osebju v stiku z živalmi o biološki zaščiti in drugih zadevah v zvezi z zdravjem živali, ki so pomembne za vrsto obrata ter kategorije in vrste gojenih živali v obratu. [Sprememba 102]

(a)

usposobljeno osebje, prostore, opremo, finančna sredstva in učinkovito organizacijo, ki zajema celotno ozemlje države članice;

(b)

dostop do laboratorijev z usposobljenim osebjem, prostori, opremo in finančnimi sredstvi za hitro in pravilno diagnostiko in diferencialno diagnostiko bolezni s seznama in porajajočih se bolezni;

(c)

ustrezno usposobljene veterinarje, ki izvajajo dejavnosti iz člena 11, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.

(a)

dejavnosti, ki se nanašajo na obveščanje in poročanje iz poglavja 1 dela II in spremljanje iz poglavja 2 navedenega dela;

(b)

dejavnosti, povezane z:

(a)

okoliščinami in pogoji za prenos dejavnosti iz odstavka 1 in 1a ; [Sprememba 111]

(b)

tistimi dejavnostmi, ki se poleg tistih iz odstavka 1 tega člena še lahko prenesejo na veterinarje, ter v katerih okoliščinah in pod katerimi pogoji se to lahko stori;

(c)

minimalnimi zahtevami za usposabljanje veterinarjev iz člena 12(1)(c) , v skladu z Direktivo 2005/36/ES . [Sprememba 112]

(a)

sprejmejo ustrezne ukrepe za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje, da se prepreči uhajanje povzročiteljev bolezni in njihov naknaden stik z živalmi zunaj laboratorija ali druge ustanove, ki ravna s povzročitelji bolezni v raziskovalne namene;

(b)

zagotovijo, da premiki povzročiteljev bolezni, cepiv in drugih bioloških proizvodov med laboratoriji ali drugimi ustanovami ne poveča tveganja za širjenje bolezni s seznama in porajajočih se bolezni.

(a)

ukrepi za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje;

(b)

zahtevami za premike povzročiteljev bolezni, cepiv in drugih bioloških proizvodov.

(a)

pristojni organ v primeru izbruha ali suma na izbruh bolezni s seznama iz člena 8(1)(e); [Sprememba 116]

(b)

veterinarja ali strokovnjaka za zdravje vodnih živali o povečani umrljivosti in drugih resnih bolezenskih znakih nevarne prenosljive bolezni ali nepojasnjenem znatnem zmanjšanju stopenj proizvodnje pri živali, ki ga je treba nadalje raziskati, vključno z jemanjem vzorcev za laboratorijsko preiskavo, če je to potrebno. [Sprememba 117]

(a)

merili za ugotavljanje, ali gre za okoliščine, v katerih je potrebno obveščanje iz odstavka 1(b) tega člena;

(b)

podrobnimi pravili za nadaljnje preiskave iz odstavka 1(b) tega člena.

(a)

povzročitelja bolezni in po potrebi njegov podtip;

(b)

datum, ko je bil ugotovljen sum na izbruh bolezni, in datum potrditve izbruha;

(c)

lokacijo izbruha;

(d)

vse povezane izbruhe;

(e)

živali, ki jih je izbruh prizadel;

(f)

vse ukrepe za obvladovanje bolezni, sprejete v zvezi z izbruhom;

(g)

možen ali znan izvor bolezni s seznama;

(h)

uporabljene diagnostične metode.

(a)

takojšnje obveščanje o izbruhih bolezni v skladu s členom 17(1) ni obvezno;

(b)

je v skladu s členom 17(1) obvezno takojšnje obveščanje o izbruhu bolezni, Komisiji in drugim državam članicam pa je treba sporočiti dodatne informacije o:

(a)

odkrivanju bolezni s seznama iz odstavka 1;

(b)

rezultatih spremljanja, kadar je to obvezno v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s členom 29(b)(ii);

(c)

rezultatih programov spremljanja, kadar je to obvezno v skladu s členom 27(3) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 29(b)(ii);

(d)

programih izkoreninjenja, kadar je to obvezno v skladu s členom 33 in pravili iz izvedbenega akta, sprejetega v skladu s členom 35.

(a)

profil bolezni;

(b)

vrsta izbruha.

(a)

informacijami, ki jih morajo predložiti države članice v okviru obveščanja in poročanja na ravni Unije iz členov 17(1) in 18(1);

(b)

postopki za vzpostavitev in uporabo računalniško podprtega informacijskega sistema iz člena 20 in prehodnimi ukrepi za selitev podatkov in informacij iz obstoječih sistemov v novi sistem in njegovo polno operabilnost;

(c)

obliko in strukturo podatkov, ki jih je treba vnesti v računalniško podprt informacijski sistem iz člena 20;

(d)

roki in pogostostjo obveščanja in poročanja na ravni Unije iz členov 17(1) in 18(1);

(e)

regijami obveščanja in poročanja na ravni Unije iz člena 19(2).

(a)

opazujejo zdravje in vedenje dobrobit živali, za katere so odgovorni; [Sprememba 123]

(aa)

opazujejo vse spremembe živalskih proizvodov v okviru njihove pristojnosti, ki bi jih lahko domnevno povzročila bolezen s seznama ali porajajoča se bolezen; [Sprememba 124]

(b)

opazujejo vse spremembe v običajnih proizvodnih parametrih v obratih, pri živalih ali zarodnem materialu, za katere so odgovorni, zaradi katerih bi se lahko pojavil sum, da so posledica bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni;

(c)

pozorni so na povečano umrljivost in druge znake resne bolezenske znake prenosljive bolezni pri živalih, za katere so odgovorni.[Sprememba 125]

(ca)

se strinjajo z veterinarskimi obiski, katerih namen je preprečevanje bolezni s seznama in porajajočih se bolezni, v skladu z merili iz člena 23; namen teh obiskov je tudi svetovanje izvajalcem dejavnosti glede vprašanj v zvezi z biološko zaščito. [Sprememba 126]

(a)

vrsto obrata;

(b)

kategorije in vrste gojenih živali v obratu;

(ba)

epidemiološko stanje na tem območju ali v regiji; [Sprememba 129]

(c)

vso drugo ustrezno spremljanje, sisteme zagotavljanja kakovosti ali uradni nadzor, ki se izvajajo za gojene živali in vrsto obrata.

(a)

ugotavljanja kakršnih koli znakov informacij o znakih , ki kažejo na pojav bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni; [Sprememba 131]

(b)

svetovanja izvajalcu dejavnosti o biološki zaščiti in drugih zadevah v zvezi z zdravjem živali, ki so pomembne za vrsto obrata ter kategorije in vrste gojenih živali v obratu.

(ba)

zagotavljanja informacij, ki dopolnjujejo spremljanje iz člena 25, pristojnemu organu. [Sprememba 132]

(a)

dopolnitvijo:

(b)

določanjem vrst obratov, v katerih so potrebni veterinarski obiski. [Sprememba 133]

(a)

profil bolezni;

(b)

povezane dejavnike tveganja;

(c)

zdravstveni status:

(d)

spremljanje, ki ga v skladu s členom 22 izvajajo izvajalci dejavnosti ali drugi javni organi.

(a)

profila bolezni;

(b)

povezanih dejavnikov tveganja.

(ba)

preteklih izkušenj z boleznimi v državi članici oziroma njenem območju ali kompartmentu; [Sprememba 135]

(a)

obliko spremljanja, načini spremljanja, diagnostičnimi metodami, pogostostjo in natančnostjo spremljanja, ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja, določenimi v členu 26;

(b)

merili za uradno potrditev in opredelitev primerov bolezni s seznama iz člena 8(1)(e) in po potrebi porajajočih se bolezni;

(ba)

določitve tistih bolezni s seznama iz člena 8(1)(e), za katere je treba izvajati programe spremljanja; [Sprememba 136]

(c)

zahtevami za programe spremljanja iz člena 27(1) glede:

(a)

določitve tistih bolezni s seznama iz člena 8(1)(e), za katere je treba izvajati programe spremljanja; [Sprememba 137]

(b)

oblike in postopka za:

(a)

pripravijo program za izkoreninjenje navedene bolezni s seznama ali za potrditev odsotnosti navedene bolezni s seznama, ki se bo izvajal v živalskih populacijah, dovzetnih za navedeno bolezen, in sicer na zadevnih delih njihovega ozemlja ali na njihovih zadevnih območjih ali kompartmentih (v nadaljnjem besedilu: program obveznega izkoreninjenja);

(b)

Komisiji v odobritev predložijo osnutek programa obveznega izkoreninjenja.

(a)

država članica zahteva, da se v Uniji priznajo jamstva za zdravstveno stanje živali pri njihovih premikih ali v zvezi s proizvodi za to bolezen; ali

(b)

je program prostovoljnega izkoreninjenja kandidat za finančni prispevek Unije. [Sprememba 140]

(a)

osnutke programov obveznega izkoreninjenja, ki so ji bili v skladu z odstavkom 1 predloženi v odobritev;

(b)

osnutke programov prostovoljnega izkoreninjenja, ki so ji bili v skladu z odstavkom 2 predloženi v odobritev.

(a)

cilji, strategijami obvladovanja bolezni in vmesnimi cilji programov obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja;

(b)

odstopanji od zahtev za predložitev programov obveznega in prostovoljnega izkoreninjenja v odobritev, kot je določeno v odstavku 1(b) in odstavku 2 tega člena, če taka odobritev ni potrebna zaradi sprejetja pravil o navedenih programih v skladu s členi 31(2), 34(2) in 35;

(c)

informacijami, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji in drugim državam članicam, o odstopanjih od zahteve za odobritev programov obveznega izkoreninjenja in programov prostovoljnega izkoreninjenja iz točke (b).

(a)

ukrepe za obvladovanje bolezni, s katerimi se izkoreninijo povzročitelji bolezni v obratih, kompartmentih in na območjih, v katerih se bolezen pojavi, in prepreči ponovna okužba;

(b)

spremljanje, ki se izvaja v skladu s pravili iz členov 26 do 29, da se dokaže:

(c)

ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se uvedejo, če so pri spremljanju rezultati testa na bolezen pozitivni.

(a)

ukrepi za obvladovanje bolezni iz odstavka 1(a);

(b)

ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti, da se prepreči ponovna okužba ciljne populacije živali z zadevno boleznijo v obratih, kompartmentih in na območjih;

(c)

obliko spremljanja, načini spremljanja, diagnostičnimi metodami, pogostostjo in natančnostjo spremljanja, ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja, določenimi v členu 26;

(d)

ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je treba sprejeti v primeru pozitivnih rezultatov testa na bolezni s seznama, kakor je predvideno v odstavku 1(c);

(e)

cepljenjem.

(a)

opis epidemiološkega stanja bolezni s seznama, za katero se izvaja program obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(b)

opis in razmejitev geografskega in upravnega območja, na katerem se izvaja program obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(c)

opis ukrepov za obvladovanje bolezni v okviru programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja v skladu s členom 31(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 31(2);

(d)

ocenjeno trajanje programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(e)

vmesne cilje in strategije obvladovanja bolezni za izvajanje programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjanja;

(f)

analizo ocenjenih stroškov in koristi programa obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja;

(fa)

natančne podatke o raznih javnih organih in/ali posameznikih, ki so na različne načine vključeni v programe, ter jasne informacije o njihovih vlogah in odgovornostih pri izvajanju programov. [Sprememba 142]

(a)

redna vmesna poročila zaradi spremljanja vmesnih ciljev programov obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja iz člena 32(e);

(b)

končno poročilo po zaključku programa.

(a)

do izpolnitve pogojev, ki so potrebni, da država članica ali območje v skladu s členom 36(1) oziroma kompartment v skladu s členom 37(1) pridobi status brez bolezni ali

(b)

če gre za programe prostovoljnega izkoreninjenja, dokler pogojev, ki so potrebni za pridobitev statusa brez bolezni, ni mogoče doseči in navedeni program ne izpolnjuje več svojega namena; v tem primeru pristojni organ ali Komisija v skladu s postopkom, na podlagi katerega je bil program uveden, ustavi program.

(a)

predložitve osnutkov programov obveznega izkoreninjenja in programov prostovoljnega izkoreninjenja v odobritev;

(b)

kazalnikov uspešnosti; [Sprememba 144]

(c)

poročanja Komisiji in drugim državam članicam o rezultatih izvajanja programov obveznega ali prostovoljnega izkoreninjenja.