6.8.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/3

1.

Predlagana uredba je del širših mednarodnih prizadevanj v zadnjem času za oblikovanje regulativnega okvira za subjekte bančništva v senci. Kakor je bilo poudarjeno v odzivu Eurosistema na zeleno knjigo Evropske komisije o bančništvu v senci (v nadaljnjem besedilu: odziv Eurosistema), ECB zelo zanima dogajanje v zvezi z bančništvom v senci zaradi njegovega potencialnega pomena za finančno stabilnost (2).

2.

Posebej v zvezi z ureditvijo za sklade denarnega trga (SDT) je Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO) oktobra 2012 izdalo priporočila (3), ki jih je nato potrdil Odbor za finančno stabilnost (FSB), Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) pa je decembra 2012 sprejel priporočila glede politike, naslovljena na Komisijo (4). Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje (CESR), predhodnik Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), je leta 2010 sprejel smernice o skupni opredelitvi evropskih skladov denarnega trga (v nadaljnjem besedilu: smernice CESR) (5), ki jih je ECB upoštevala in je prilagodila opredelitev SDT za statistične namene (6).

2.1

Predlagana uredba je skladna z mednarodnimi standardi politike za SDT, katerih izvedba se spodbuja (12). Kakor je navedeno v odzivu Eurosistema, je finančna kriza izpostavila posebna vprašanja v zvezi s finančno stabilnostjo in sistemskim tveganjem, ki izvirajo iz sektorja SDT in jih je treba skrbno preučiti.

2.2

Podobno kot banke, ki sprejemajo vloge, svojim vlagateljem se tudi SDT svojim delničarjem zavezujejo zagotoviti takojšnjo likvidnost na zahtevo, s čimer se lahko zabriše razlika med njimi in bankami. Glede na to, da SDT izvajajo tudi spreminjanje zapadlosti (13), lahko nenadni in obsežni odkupi od delničarjev prisilijo SDT v zmanjšanje obsega naložb v instrumente denarnega trga. Ker SDT v nasprotju z bankami nimajo dostopa do javnih varovalnih mehanizmov, kot sta centralnobančno financiranje in zavarovanje vlog, bi v najslabšem primeru prišlo do izgube zaupanja delničarjev SDT, ki iščejo prednosti prvega na trgu. To bi lahko na koncu privedlo do bega vlagateljev iz SDT, ki bi morali sredstva prodajati po nižji ceni. To tveganje je posebno veliko pri SDT s konstantno neto vrednostjo sredstev (SDT KNVS), kjer bi zaradi njihovega poslovnega modela nazadnje lahko prišlo do razumevanja, da ne morejo odkupiti svojih enot ali delnic po nominalni vrednosti.

2.3

Z vidika finančne stabilnosti bi beg vlagateljev iz SDT oslabil delovanje denarnih trgov, prispeval k širjenju in povečevanju finančnih tveganj v sistemu ter prizadel predvsem tiste finančne posrednike, kot so banke, ki se v veliki meri zanašajo na SDT kot vir kratkoročnega financiranja.

2.4

Poleg tega več velikih evropskih bank sponzorira SDT. Ta okoliščina pomeni finančno tveganje in tveganje izgube ugleda za institucije, ki SDT sponzorirajo in bi jih posledično morda morale podpirati in v skrajnem primeru reševati. Ta oblika povezanosti SDT z drugimi finančnimi posredniki prav tako utemeljuje reformo regulativnega okvira za SDT.

3.1

Glede na to obstaja na mednarodni ravni soglasje o pomembnosti obravnave tveganj, ki nastajajo pri SDT KNVS (14). FSB je potrdil delo IOSCO (15) in predlagal dve različni možnosti za obravnavo zgoraj navedenih tveganj: (a) da se odpravijo značilnosti SDT, ki povečujejo njihovo občutljivost na beg vlagateljev, z zahtevo po pretvorbi modela KNVS; ali (b) da se SDT dovoli uporaba modela KNVS, pod pogojem, da izpolnijo zahteve, ki so funkcionalno enakovredne bonitetni ureditvi za banke.

3.2.

Konkretni sprejeti ukrepi politike se lahko razlikujejo glede na posebne značilnosti trgov, vendar pa je na splošno pomembno doseči znatno konvergenco na mednarodni ravni, da zaradi razlik med ureditvami v pomembnih jurisdikcijah, zlasti med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike (kjer je ustanovljen zelo velik del svetovnega sektorja SDT), ne pride do morebitne regulativne arbitraže. V Združenih državah Amerike pristojni organi še ocenjujejo različne pristope, ki segajo od obvezne pretvorbe skladov KNVS do uvedbe nadomestil za likvidnost in omejitev odkupov (16).

3.3

V tej zvezi bi predlagana uredba uvedla blažilnik na neto vrednost sredstev (blažilnik NVS) za SDT KNVS, s katerim bi zmanjšali tveganja za finančno stabilnost in se tako izognili pretvorbi v variabilno vrednotenje neto sredstev. ECB ugotavlja, da je namen blažilnika NVS, ki ga zahteva predlagana uredba (17), izboljšati odpornost SDT KNVS in njihovo zmožnost poplačila vlagateljev, ki zahtevajo umik s kratkim rokom. ECB spominja, da je ESRB pred časom priporočil obvezno pretvorbo SDT KNVS (18) in izključil uvedbo kapitalskih zahtev kot drugo možnost, ker bi ta najverjetneje privedla do dodatne konsolidacije že tako znatno koncentriranega sektorja ter s tem do večje koncentracije tveganj z makrobonitetnega vidika (19). ECB ugotavlja, da je Komisijo spodbudila k možnosti blažilnika NVS potreba po izognitvi temu, da bi splošna variabilnost NVS vseh SDT KNVS povzročila morebitne motnje financiranja realnega gospodarstva (in zlasti subjektov, ki so odvisni od izdajanja kratkoročnega dolga, ki je v imetništvu SDT) (20). ECB ocenjuje ta predlog kot ukrep za zmanjšanje tveganj iz naslova SDT KNVS, ki je skladen s priporočili IOSCO, ki jih je potrdil FSB, ter izpostavlja, da je predvideni pregled ustreznosti predlaganih pravil, ki naj bi ga opravila Komisija v treh letih od začetka veljavnosti uredbe (21), priložnost za ponovno preučitev problematike in izvedbo priporočila ESRB.

3.4

Nekatere vidike blažilnika pa bi bilo morda treba dodatno oceniti.

4.1

ECB pozdravlja dejstvo, da predlagana uredba omejuje zagotavljanje zunanje podpore SDT KNVS na blažilnik NVS (23). ECB pozdravlja tudi to, da lahko SDT, ki ni SDT KNVS, prejme zunanjo podporo za zagotavljanje likvidnosti samo v nekaterih izjemnih okoliščinah ob soglasju pristojnega organa tega SDT in, če je izdajatelj podpore predmet bonitetne ureditve, ob soglasju bonitetnega organa slednjega (24).

V tej zvezi bi bilo treba zagotoviti, da sistemi obvladovanja tveganj matičnih družb prejmejo od upraviteljev SDT v svoji skupini ustrezne in redne informacije, ter da se vse informacije o težavah z likvidnostjo, zaradi katerih bi bila lahko potrebna podpora, takoj razkrijejo pristojnim bonitetnim organom.

ECB meni, da bi morala biti taka zunanja podpora strogo omejena na izjemne primere. Da se prepreči razširitev negativnih vplivov, bi bilo treba težave s SDT pri odkupovanju enot ali delnic najprej reševati na druge načine, kot je začasna prekinitev izvrševanja zahtev za odkup (25), predvidena v Direktivi KNPVP, ali prek tako imenovanih omejitev odkupov (26).

4.2

Poleg tega lahko nacionalni organi različno ocenjujejo izjemne okoliščine, v katerih lahko SDT, ki niso SDT KNVS, dovolijo pridobitev zunanje podpore (27), posebno kadar je tveganje nadnacionalno ali širokega obsega. Za pristojni organ SDT lahko vidiki stabilnosti SDT prevladajo nad vidiki stabilnosti banke, ki ga sponzorira. Da bi zagotovili skladnost uporabe te določbe v vseh državah članicah, bi lahko preučili možnost uvedbe elementa usklajevanja na ravni Unije.

6.1

ECB izpostavlja izjeme pri merilih upravičenosti za instrumente z visoko boniteto, ki jih izda ali za katere jamči centralni organ ali centralna banka države članice, ECB, Unija, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropska investicijska banka (28). Te izjeme so tudi skladne s podobnimi izjemami za subjekte, povezane z državo, za katere se zavzemajo nedavni predlogi FSB o minimalnih standardih za odbitke, ki se uporabljajo za posle financiranja vrednostnih papirjev (29). ECB izpostavlja, da bo treba te izjeme dosledno prenesti v postopke notranjega bonitetnega ocenjevanja upraviteljev (30).

6.2

ECB sicer pozdravlja predlagano uredbo z vidika finančne stabilnosti, izpostavlja pa potrebo po skrbni oceni skupnega učinka predlaganih ukrepov na posredniško vlogo SDT v finančnem sistemu Unije. Zlasti je verjetno, da bi se lahko posredniške zmogljivosti SDT zmanjšale, saj bodo morali SDT imeti znaten del sredstev (30 %) v obliki dnevno ali tedensko zapadlih sredstev (31), medtem ko trenutno takih omejitev ni. Poleg tega bi lahko nedavno uvedeni količnik likvidnostnega kritja (32), ki obravnava financiranje s strani podjetij ugodneje kot financiranje, zbrano prek upraviteljev sredstev, povečal spodbude bankam za financiranje neposredno od podjetij. Prihodnja pravila o neto stabilnem financiranju lahko vplivajo tudi na povezavo med bankami in SDT. V tej zvezi ECB predlaga, da se podrobneje oceni učinek predlagane uredbe na strukturo bančnega posredništva in vprašanja, ki se lahko pojavijo med prehodom z ene ureditve posredništva na drugo. Zlasti bi bilo treba oceniti, ali bo prerazporeditev denarnih sredstev iz SDT v bančni sistem znatna, in ali bi to dejansko učinkovalo na kratkoročne denarne trge (33).

6.3

SDT imajo tudi pomembno vlogo kot eni od glavnih vlagateljev na trgu kratkoročnih listinjenih sredstev, kot so komercialni zapisi s premoženjskim kritjem. Trg komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem je pomemben za posredovanje kratkoročnih posojil realnemu gospodarstvu, npr. komercialnih kreditov. Predlagana uredba določa zahteve za upravičenost listinjenih sredstev za naložbe SDT, vključno z zahtevami za osnovni sveženj sredstev, ki se nanašajo na vrsto, kreditno in likvidnostno tveganje ter omejitev zapadlosti (34). ECB priznava, da bodo te zahteve povečale preglednost naložbenih portfeljev SDT ter izboljšale obvladovanje kreditnega in likvidnostnega tveganja, predlaga pa, da se ocenijo koristi predvidenih omejitev naložb v komercialne zapise s premoženjskim kritjem glede na njihov učinek na delovanje in globino trgov listinjenja.

6.4

Komisija je že ugotovila, da bi se lahko zaradi stroškov izvedbe reforme številni obstoječi skladi umaknili s trga (35), kar bi posledično lahko privedlo do dodatne koncentracije na že tako koncentriranem trgu (36). Če bi se to uresničilo, bi preostali SDT lahko postali sistemsko pomembnejši, zlasti z vidika transmisijskega mehanizma denarne politike, in sicer zaradi vključenosti SDT v kratkoročno financiranje bank. Tudi te vidike bi bilo treba dodatno preučiti.

8.1

Od začetka veljavnosti predlagane uredbe bodo lahko v Uniji ustanovljeni, trženi ali upravljani kot SDT samo kolektivni naložbeni podjemi, ki bodo pridobili dovoljenje v skladu z ureditvijo iz predlagane uredbe (40). Sedanja opredelitev SDT za namene zbiranja statističnih podatkov ECB o denarnih finančnih institucijah je usklajena s smernicami CESR, s čimer je zagotovljena skladna obravnava SDT za statistične in nadzorne namene. Tako lahko pride med začetkom veljavnosti predlagane uredbe (41) in nadaljnjimi spremembami statističnega okvira ECB do obdobja, v katerem se bosta za namene nadzora in statistike ECB uporabljali različni opredelitvi. V tej zvezi Uredba (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33) vsebuje merila za opredelitev SDT, ki so obvezna za statistične namene, ne glede na to, ali se uporabljajo za nadzorne namene na nacionalni ravni.

8.2

Predlagana uredba zahteva, da upravitelji SDT četrtletno poročajo informacije pristojnim organom. Te informacije bi bile nato dane na voljo organu ESMA za potrebe oblikovanja centralne podatkovne zbirke za vse SDT, ki so ustanovljeni, upravljani ali trženi v Uniji. ECB ima dostop do te zbirke le iz statističnih razlogov (42). ECB podpira to izrecno omembo, vendar pa bi bil morda potreben širši dostop do drugih podatkov o SDT, da se zagotovi prispevek Evropskega sistema centralnih bank k (i) nemotenemu vodenju politik glede stabilnosti finančnega sistema ter (ii) analitični in statistični podpori ESRB s strani ECB (43).