OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979 (Konvencija LRTAP), sprejeta pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), je glavni mednarodni pravni okvir za sodelovanje in ukrepe za omejitev in postopno zmanjšanje ter preprečevanje onesnaževanja zraka in povezanih škodljivih učinkov na zdravje ljudi in okolje v regiji UN/ECE, s posebnim poudarkom na onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.

Konvencija LRTAP je bila podpisana v imenu Evropske gospodarske skupnosti 14. novembra 1979 in odobrena s Sklepom Sveta 81/462/EGS z dne 11. junija 1981[1].

Do zdaj je bila Konvencija LRTAP razširjena z osmimi protokoli, vključno s Protokolom o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Protokol spodbuja pristop, ki upošteva več onesnaževal hkrati, da bi se preprečile ali čim bolj zmanjšale prekoračitve kritičnih obremenitev zakisljevanja in hranljivega dušika ter kritičnih ravni ozona za človeško zdravje in vegetacijo. V ta namen določa nacionalne zgornje meje emisij, ki jih mora vsaka pogodbenica doseči do leta 2010 in tudi po tem, in sicer za naslednja štiri onesnaževala zraka: žveplo (zlasti žveplov dioksid, SO2), dušikovi oksidi (NOx), amonijak (NH3) in hlapne organske spojine, razen metana (HOS). Za podporo pri doseganju nacionalnih zgornjih meja emisij so v prilogah k Protokolu določene mejne vrednosti emisij za nadzor nad emisijami onesnaževal zraka, ki nastanejo pri viru, iz zadevnih kategorij nepremičnih in premičnih virov.

Pristop Skupnosti k Protokolu je bil odobren v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 2003/507/ES z dne 13. junija 2003[2]. Protokol, ki je začel veljati 17. maja 2005, je bil prenesen v zakonodajo EU zlasti z Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o velikih kurilnih napravah[3] in Direktivo 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (v nadaljnjem besedilu: direktiva NEC)[4].

V skladu s členom 10(2) Protokola so se v letih od 2005 do 2007 pregledale obveznosti. Na podlagi tega pregleda je bilo sklenjeno, da je potrebno večje prizadevanje za izpolnitev okoljskih ciljev in ciljev, povezanih z zdravjem ljudi, v zvezi z doseganjem kritičnih obremenitev in ravni za dolgoročno varstvo zdravja ljudi in okolja. Leta 2007 so pogodbenice začele pogajanja za spremembo Protokola.

V postopku pogajanj so pogodbenice, prisotne na 30. zasedanju izvršilnega organa za Konvencijo LRTAP, soglasno sprejele dva sklepa (sklepa izvršilnega organa 2012/1 in 2012/2), s katerima se je spremenilo besedilo Protokola in njegovih prilog ter sta se dodali novi prilogi (X in XI)[5]. Pogodbenice so soglasno[6] sprejele tudi dva druga sklepa o izvajanju določb Protokola (začasna uporaba prilagoditev nacionalnih obveznosti glede zmanjšanja emisij[7] ali nacionalnih evidenc emisij).

Sklep izvršilnega organa 2012/1, ki posodablja opredelitve kritičnih obremenitev in kritičnih ravni, kot je določeno v Prilogi I k Protokolu, ne poziva k ratifikaciji s strani pogodbenic. V skladu s členom 13(4) Protokola je bila 7. marca 2013[8] ta sprememba sporočena vsem pogodbenicam Protokola, veljati pa je začela 5. junija 2013.

Sklep izvršilnega organa (2012/2) spreminja glavno besedilo Protokola in vse priloge k Protokolu (razen Priloge I). V skladu s členom 13(3) Protokola morajo ta sklep ratificirati pogodbenice.

Spremenjeni Protokol določa nove nacionalne obveznosti glede zmanjšanja emisij, ki jih je treba izpolniti do leta 2020 in pozneje, za prej navedena štiri onesnaževala zraka in tudi za drobne delce (PM2,5). Prav tako spodbuja zmanjšanje emisij za črni ogljik (sestavni del delcev, podnebno onesnaževalo s kratko življenjsko dobo), posodablja mejne vrednosti emisij iz prilog k Protokolu, določa nove standarde glede vsebnosti nemetanskih hlapnih organskih spojin v proizvodih in dopolnjuje obveznost poročanja pogodbenice v zvezi z emisijami onesnaževal zraka in napredka, doseženega na področjih tehnologije in raziskav.

Sprememba Protokola se prenese v zakonodajo EU prek številnih pravnih instrumentov. Komisija je v ta namen predlagala direktivo Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi spremenila[9] direktivo NEC, in direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju emisij določenih onesnaževal v zrak iz srednje velikih kurilnih naprav[10]. Obe navedeni direktivi se bosta uporabljali skupaj z obstoječimi direktivami EU o nadzoru virov emisij, vključno z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah[11].

Glede na navedeno je primerno, da Evropska unija sprejme spremembo Protokola.

Priloga k temu sklepu vsebuje spremenjeno besedilo Protokola, kot je določeno v Sklepu 2012/2 izvršilnega organa.

2013/0448 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sprejetju spremembe Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja iz leta 1979

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Unija je pogodbenica Konvencije UN/ECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja po njeni odobritvi leta 1981[12].

(2)       Unija je pogodbenica Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja po njegovi odobritvi dne 13 junija 2003[13].

(3)       Pogodbenice Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja so leta 2007 začele pogajanja za nadaljnje izboljšanje varovanja zdravja ljudi in okolja, vključno z določitvijo novih obveznosti glede zmanjšanja emisij za izbrana onesnaževala zraka, ki se morajo doseči do leta 2020, in posodobitvijo mejnih vrednosti emisij, ki obravnavajo emisije onesnaževal zraka pri viru.

(4)       Pogodbenice, prisotne na 30. zasedanju izvršilnega organa Konvencije UN/ECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, so [soglasno?] sprejele sklepa 2012/1 in 2012/2 o spremembi Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.

(5)       Sklep 2012/1 je začel veljati na podlagi hitrega postopka, ki ga določa člen 13(4) Protokola.

(6)       Sklep 2012/2 morajo v skladu s členom 13(3) Protokola ratificirati pogodbenice Protokola.

(7)       Spremembo Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja bi bilo torej treba sprejeti v imenu Evropske unije, –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sprememba Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja se sprejme v imenu Unije.

Besedilo spremembe Protokola je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Evropske unije deponira listino o sprejetju iz člena 13(3) Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in s tem izrazi soglasje Evropske unije, da jo ta Protokol, kot je bil spremenjen, zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 171, 27.6.1981, str. 11.

[2]               UL L 179, 17.7.2003, str. 1.

[3]               UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

[4]               UL L 309, 27.11.2001, str. 22.

[5]               Sklepa 2012/1 in 2012/2, 30. zasedanje izvršilnega organa za Konvencijo, 30. april – 4. maj 2012. Besedilo teh sklepov je na voljo na: http://www.unece.org/env/lrtap/multi_h1.html.

[6]               Sklepa 2012/3 in 2012/4, 30. zasedanje izvršilnega organa za Konvencijo, 30. april – 4. maj 2012. Besedilo teh sklepov je na voljo na: http://www.unece.org/env/lrtap/multi_h1.html.

[7]               Nacionalne zgornje meje emisij, določene v Prilogi II k Protokolu, se zdaj nadomestijo z nacionalnimi obveznostmi glede zmanjšanja emisij, določenimi v Prilogi II k Protokolu, kot je bil spremenjen.

[8]               Sklic: ECE/ENV/2013/30.

[9]               COM(2013) XXX.

[10]             COM(2013) XXX.

[11]             UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

[12]             UL L 171, 27.6.1981, str 11.

[13]             UL L 179, 17.7.2003, str. 1.

Sklep 2012/2 Sprememba besedila Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 ter prilog od II do IX k protokolu ter vstavitev novih prilog X in XI

Člen 1 Sprememba

Pogodbenice Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 na trinajstem zasedanju izvršnega organa

sklenejo, da se Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999 (Göteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja spremeni, kot je določeno v prilogi k temu sklepu.

Člen 2 Razmerje do Göteborškega protokola

Nobena država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje ne sme deponirati listine o sprejetju te spremembe, če ni predhodno ali hkrati deponirala listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Göteborškega protokola ali o pristopu k temu protokolu.

Člen 3 Začetek veljavnosti

V skladu z odstavkom 3 člena 13 Göteborškega protokola ta sprememba začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko dve tretjini pogodbenic tega protokola deponirata listine o sprejetju pri depozitarju.

Priloga

A.      Preambula

1. V drugem odstavku preambule se besedilo „hlapne organske spojine in reducirane dušikove spojine“ nadomesti z besedilom „hlapne organske spojine, reducirane dušikove spojine in delci“.

2. V tretjem odstavku preambule se za besedo „ozona“ dodajo besede „in delcev“.

3. V četrtem odstavku preambule se besedilo „žveplo in hlapne organske spojine kakor tudi sekundarna onesnaževala, kot so ozon“ nadomesti z besedilom „žveplo, hlapne organske spojine, amonijak in neposredno izpuščeni delci kakor tudi sekundarno nastala onesnaževala, kot so ozon, delci“.

4. Med četrti in peti odstavek preambule se doda naslednji odstavek preambule:

„priznavajo znanstvene ocene mednarodnih organizacij, kot je Program Združenih narodov za okolje, in Arktičnega sveta glede dodatnih koristi zmanjševanja emisij črnega ogljika in prizemnega ozona, zlasti v arktični regiji in alpskem območju, za zdravje ljudi in podnebje,“.

5.             Šesti odstavek preambule se nadomesti z naslednjim:

„priznavajo tudi, da Kanada in Združene države Amerike dvostransko obravnavajo čezmejno onesnaževanje zraka v okviru Sporazuma med Kanado in Združenimi državami Amerike o kakovosti zraka, ki vključuje zaveze obeh držav za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin, ter da obe državi proučujeta možnost vključitve zavez za zmanjšanje emisij delcev,“.

6.             Sedmi odstavek preambule se nadomesti z naslednjim:

„nadalje priznavajo, da je Kanada zavezana zmanjševanju emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin in delcev za izpolnitev kanadskih standardov kakovosti zunanjega zraka za ozon in delce ter za uresničitev nacionalnega cilja zmanjšanja zakisljevanja ter da so Združene države zavezane izvajanju programov za zmanjševanje emisij dušikovih oksidov, žveplovega dioksida, hlapnih organskih spojin in delcev, ki je potrebno za izpolnitev nacionalnih standardov kakovosti zunanjega zraka za ozon in delce, nadaljnji napredek pri zmanjševanju učinkov zakisljevanja in evtrofikacije ter izboljšanje vidljivosti tako v nacionalnih parkih kot tudi v urbanih območjih,“.

7.             Deveti in deseti odstavek preambule se nadomestita z naslednjima odstavkoma preambule:

„upoštevajo znanstvena dognanja o hemisferičnem prenosu onesnaževal zraka, vplivu dušikovega cikla ter možnih sinergijah in kompromisih med onesnaževanjem zraka in podnebnimi spremembami,

se zavedajo, da emisije iz ladijskega in letalskega prometa bistveno prispevajo k škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje ter pomenijo pomembna vprašanja, ki jih obravnavata Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija civilnega letalstva,“.

8.             V petnajstem odstavku preambule se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev“.

9.             V devetnajstem odstavku preambule se za besedami „dušikovimi spojinami“ vstavijo besede „in delci, vključno s črnim ogljikom“.

10.           Dvajseti in enaindvajseti odstavek preambule se črtata.

11.           V dvaindvajsetem odstavku preambule:

(a) se besedi „in amonijaka“ nadomestita z besedami „in reduciranih dušikovih spojin“ ter

(b) se besede „vključno z dušikovim oksidom“ nadomestijo z besedami „vključno z ravnmi dušikovega oksida in nitratov v ekosistemih,“.

12.           V triindvajsetem odstavku preambule se beseda „troposferskega“ nadomesti z besedo „prizemnega“.

B.      Člen 1

1.             Za odstavkom 1 se doda naslednji odstavek:

1a. izrazi „ta protokol“, „protokol“ in „v tem protokolu“ pomenijo Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona iz leta 1999, kakor se občasno spremeni;

2.             Na koncu odstavka 9 se dodajo besede „,izražene kot amonijak (NH3)“.

3.             Za odstavkom 11 se dodajo naslednji odstavki:

11a. „delci“ ali „delci PM“ so onesnaževalo zraka, sestavljeno iz mešanice delcev, ki lebdijo v zraku. Ti delci se razlikujejo po fizikalnih lastnostih (kot sta velikost in oblika) in kemični sestavi. Če ni navedeno drugače, se vsa sklicevanja na delce v tem protokolu nanašajo na delce z aerodinamičnim premerom 10 mikronov (µm) ali manj (delci PM10), vključno s tistimi z aerodinamičnim premerom 2,5 µm ali manj (delci PM2,5);

11b. „črni ogljik“ pomeni delce, ki vsebujejo ogljik in absorbirajo svetlobo;

11c. „predhodne snovi ozona“ pomeni dušikove okside, hlapne organske spojine, metan in ogljikov monoksid;

4.             V odstavku 13 se za besedo „ozračju“ vstavijo besede „ali tokovih do sprejemnikov“.

5.             V odstavku 15 se besede „hlapne organske spojine ali amonijak“ nadomestijo z besedami „hlapne organske spojine, amonijak ali delce“.

6.             Odstavek 16 se nadomesti z naslednjim:

„nov nepremični vir“ pomeni vsak nepremični vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela po poteku enega leta od datuma začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico. Pogodbenica se lahko odloči, da nepremičnega vira, ki so ga ustrezni pristojni državni organi že odobrili ob začetku veljavnosti protokola za navedeno pogodbenico, ne obravnava kot nov nepremični vir, če se gradnja ali bistvena sprememba začne v petih letih od navedenega začetka veljavnosti. O tem, ali je sprememba bistvena, odločijo pristojni državni organi ob upoštevanju dejavnikov, kot so okoljske koristi spremembe.

C.      Člen 2

1.             V uvodnem stavku:

(a)               se pred besedami „Cilj tega protokola“ vstavi „1.“,

(b)               se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev“,

(c)               se za besedama „zdravje ljudi“ vstavita besedi „in okolje“,

(d)               se besede „material in pridelke“ nadomestijo z besedami „material, pridelke  in podnebje v kratko- in dolgoročnem obdobju“ ter

(e)               se za besedo „evtrofikacije“ vstavita besedi „, delcev“.

2.             Na koncu pododstavka (a) se vstavijo besede „in ki omogočajo okrevanje ekosistemov“.

3.             Na koncu pododstavka (b) se dodajo besede „in ki omogočajo okrevanje ekosistemov“, za vejico pa se črta beseda „ter“.

4.             V pododstavku (c)(ii) se besedi „kanadskega standarda“ nadomestita z besedami „kanadskega standarda kakovosti zunanjega zraka“.

5.             Za pododstavkom (c) se dodajo naslednji novi pododstavki (d), (e) in (f):

(d)               glede delcev:

      (i)            za pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP kritičnih ravni delcev, navedenih v Prilogi I;

       (ii)           za Kanado kanadskega standarda kakovosti zunanjega zraka za delce ter

       (iii)          za Združene države Amerike nacionalnega standarda kakovosti zunanjega zraka za delce;

(e)               za pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP kritičnih ravni amonijaka, navedenih v Prilogi I, in

(f)                za pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP sprejemljivih ravni onesnaževal zraka, navedenih v Prilogi I, za zaščito materiala.

6.             Na koncu člena 2 se doda naslednji odstavek 2:

2. Nadaljnji cilj je, da bi morale pogodbenice pri izvajanju ukrepov za dosego svojih nacionalnih ciljev glede delcev dati prednost ukrepom za zmanjševanje emisij, ki tudi bistveno zmanjšujejo črni ogljik, kolikor se jim to zdi primerno, da se zagotovijo koristi za zdravje ljudi in okolje ter prispeva k ublažitvi kratkoročnih podnebnih sprememb.

D.      Člen 3

1.             V odstavku 1 se:

(a)               besedi „zgornja meja“ v prvi vrstici nadomestita z besedami „zaveza za zmanjšanje“;

(b)               besedi „zgornjo mejo“ v drugi vrstici nadomestita z besedo „zavezo“ in

(c)               na koncu odstavka doda besedilo „Pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje emisij delcev bi si morala vsaka pogodbenica prizadevati za zmanjšanje emisij iz skupin virov, za katere je znano, da izpuščajo velike količine črnega ogljika, kolikor se ji to zdi primerno.“

2.             V odstavkih 2 in 3 se besede „V in VI“ nadomestijo z besedami „V, VI in X“.

3.             Na začetku odstavka 2 se vstavi besedilo „V skladu z odstavkoma 2a in b“.

4.             Vstavita se naslednja nova odstavka 2a in 2b:

2a.              Pogodbenica, ki je bila pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja nove kategorije virov, že pogodbenica tega protokola, lahko mejne vrednosti, ki se uporabljajo za „obstoječi nepremični vir“, uveljavi za vsak vir v takšni novi kategoriji, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne pred potekom enega leta od datuma začetka veljavnosti navedene spremembe za to pogodbenico, razen če in dokler se navedeni vir kasneje bistveno spremeni.

2b.              Pogodbenica, ki je bila pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja nove mejne vrednosti za „nov nepremični vir“, že pogodbenica tega protokola, lahko pretekle mejne vrednosti še naprej uporablja za vsak vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne pred potekom enega leta od datuma začetka veljavnosti navedene spremembe za to pogodbenico, razen če in dokler se navedeni vir kasneje bistveno spremeni.

5.             Odstavek 4 se črta.

6.             Odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

Vsaka pogodbenica bi morala uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije za premične vire, ki so zajeti v Prilogi VIII, in za vsak nepremični vir, zajet v prilogah IV, V, VI in X, ter ukrepe za nadzor nad črnim ogljikom kot sestavnim delom delcev, kot se ji zdi to primerno, pri tem pa upoštevati navodila, ki jih je sprejel izvršni organ.

7.             Odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

Vsaka pogodbenica ob upoštevanju stroškov in prednosti uveljavi mejne vrednosti za vsebnost HOS v izdelkih iz Priloge XI v časovnih rokih, določenih v Prilogi VII, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo.

8.             V odstavku 8(b):

(a)               se besede „dokumentu z navodili V, ki ga“ nadomestijo z besedami „navodilih, ki jih“, besedilo „na svojem sedemnajstem zasedanju (Sklep 1999/1), z vsemi njegovimi spremembami“ pa se črta ter

(b)               se na koncu odstavka doda naslednji stavek:

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zmanjšanju emisij amonijaka iz pomembnih virov amonijaka za navedeno pogodbenico.

9.             V odstavku 9(b) se besedilo „amonijaka in/ali hlapnih organskih spojin, ki prispevajo k zakisljevanju, evtrofikaciji ali nastajanju ozona“ nadomesti z besedilom „amonijaka, hlapnih organskih spojin in/ali delcev, ki prispevajo k zakisljevanju, evtrofikaciji, nastajanju ozona ali povišanim ravnem delcev“.

10.           V odstavku 10(b) se besede „žveplo in/ali hlapne organske spojine“ nadomestijo z besedami „žveplo, hlapne organske spojine in/ali delci“.

11.           Odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

Kanada in Združene države Amerike ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali spremembe iz Sklepa 2012/2 ali ob pristopu k njima predložijo izvršnemu organu vsaka svojo zavezo za zmanjšanje emisij žvepla, dušikovih oksidov, hlapnih organskih spojin in delcev za samodejno vključitev v Prilogo II.

12.           Po odstavku 11 se dodajo naslednji novi odstavki:

11a. Kanada ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu predloži izvršnemu organu tudi ustrezne mejne vrednosti za samodejno vključitev v priloge IV, V, VI, VIII, X in XI.

11b. Vsaka pogodbenica pripravlja in dopolnjuje evidence in napovedi za emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev. Pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP uporabljajo metodologije, določene v navodilih, ki jih pripravi upravni organ EMEP in jih pogodbenice sprejmejo na zasedanju izvršnega organa. Pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP kot smernice uporabljajo metodologije, razvite na podlagi delovnega načrta izvršnega organa.

11c. Vsaka pogodbenica bi morala dejavno sodelovati v programih na podlagi konvencije, ki obravnavajo učinke onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje.

11d. Pogodbenica lahko za primerjavo nacionalnih skupnih emisij z zavezami za zmanjšanje emisij iz odstavka 1 uporabi postopek, določen v sklepu izvršnega organa. Takšen postopek vključuje določbe o predložitvi dokazne dokumentacije in proučitvi uporabe postopka.

E.      Člen 3a

1.             Doda se naslednji člen 3a:

Člen 3a

Prožne prehodne ureditve

1. Ne glede na odstavke 2, 3, 5 in 6 člena 3 lahko pogodbenica konvencije, ki med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2019 postane pogodbenica tega protokola, pod pogoji, navedenimi v tem členu, uvede prožne prehodne ureditve za uveljavljanje mejnih vrednosti, navedenih v prilogah VI in/ali VIII.

2. Vsaka pogodbenica, ki se odloči za uvedbo prožnih prehodnih ureditev v skladu s tem členom, v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu navede naslednje:

(a)  določene določbe prilog VI in/ali VIII, za katere se je pogodbenica odločila uvesti prožne prehodne ureditve, in

(b)  izvedbeni načrt, v katerem je opredeljen časovni razpored za celovito izvajanje določenih določb.

3. Izvedbeni načrt iz odstavka 2(b) določa vsaj izvajanje mejnih vrednosti za nove in obstoječe nepremične vire iz razpredelnic 1 in 5 Priloge VI ter razpredelnic 1, 2, 3, 13 in 14 Priloge VIII najpozneje do poteka osmih let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico ali do 31. decembra 2022, kar koli od tega nastopi prej.

4. Izvajanje mejnih vrednosti za nove in obstoječe nepremične vire iz Priloge VI ali Priloge VIII s strani pogodbenice se ne sme v nobenem primeru preložiti na čas po 31. decembru 2030.

5. Pogodbenica, ki se odloči za uvedbo prožnih prehodnih ureditev v skladu s tem členom, izvršnemu sekretarju Komisije predloži triletno poročilo o svojem napredku v smeri izvajanja Priloge VI in/ali Priloge VIII. Izvršni sekretar Komisije bo takšna triletna poročila posredoval izvršnemu organu.

F.      Člen 4

1.             V odstavku 1 se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev, vključno s črnim ogljikom“.

2.             V odstavku 1(a) se besedilo „gorilnikov z nizko emisijo in okolju prijazne postopke v kmetijstvu“ nadomesti z besedilom „gorilnikov z nizko emisijo, okolju prijazne postopke v kmetijstvu in ukrepe, za katere je znano, da zmanjšujejo emisije črnega ogljika kot sestavnega dela delcev“.

G.      Člen 5

1.             V odstavku 1(a):

(a)               se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev, vključno s črnim ogljikom,“ ter

(b)               se besede „nacionalnih zgornjih mej emisij ali“ nadomestijo z besedami „zavez za zmanjšanje emisij in“.

2.             Odstavek 1(c) se nadomesti z naslednjim:

(c)   ravneh prizemnega ozona in delcev;

3.             V odstavku 1(d) se „6.“ nadomesti s „6, in“.

4.             Vstavi se naslednji nov odstavek 1(e):

(e)   izboljšavah za okolje in zdravje ljudi, povezanih z izpolnjevanjem zavez za zmanjšanje emisij za leto 2002 in pozneje, kot so navedene v Prilogi II. Za države iz zemljepisnega območja EMEP bodo podatki o takšnih izboljšavah predstavljeni v navodilih, ki jih sprejme izvršni organ.

5.             V odstavku 2(e) se:

(a)               besede „zdravje ljudi in okolje“ nadomestijo z besedami „zdravje ljudi, okolje in podnebje“ ter

(b)               se besede „povezani z onesnaževali“ nadomestijo z besedami „povezani z zmanjševanjem onesnaževal“.

H.      Člen 6

1.             V odstavku 1(b) se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev“.

2.             V odstavku 1(f) se besede „dokumente z navodili od I do V“ nadomestijo z besedami „navodila“, besedilo „na svojem sedemnajstem zasedanju (Sklep 1999/1), z vsemi njihovimi spremembami“ pa se črta.

3.             V odstavku 1(g) se besede „dokument z navodili VI, ki ga“ nadomestijo z besedami „navodila, ki jih“, besedilo „na svojem sedemnajstem zasedanju (Sklep 1999/1), z vsemi njegovimi spremembami“ pa se črta.

4.             V odstavku 1(h) se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev“.

5.             Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

Vsaka pogodbenica zbira in hrani podatke o:

(a)               koncentracijah žvepla in dušikovih spojin v zunanjem zraku ter usedlinah teh snovi;

(b)               koncentracijah ozona, hlapnih organskih spojin in delcev v zunanjem zraku ter

(c)               ocenah izpostavljenosti prizemnemu ozonu in delcem, če je to mogoče.

Vsaka pogodbenica zbira in hrani tudi podatke o učinkih vseh teh onesnaževal na zdravje ljudi, kopenske in vodne ekosisteme, material in podnebje, če je to mogoče. Pogodbenice iz zemljepisnega območja EMEP bi morale uporabljati navodila, ki jih sprejme izvršni organ. Pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP bi morale kot smernice uporabljati metodologije, razvite na podlagi delovnega načrta izvršnega organa.

6.             Vstavi se naslednji nov odstavek 2a:

2a. Vsaka pogodbenica, kolikor se ji to zdi primerno, bi morala tudi pripravljati in dopolnjevati evidence in napovedi emisij črnega ogljika, pri tem pa uporabljati navodila, ki jih sprejme izvršni organ.

I.       Člen 7

1.             V odstavku 1(a)(ii) se „(3)“ nadomesti s „(3) in (7)“.

2.             Uvodni stavek odstavka 1(b) se nadomesti z naslednjim:

(b)               vsaka pogodbenica iz zemljepisnega območja EMEP redno sporoča EMEP prek izvršnega sekretarja Komisije za emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev na podlagi navodil, ki jih pripravi upravni organ EMEP in sprejme izvršni organ, naslednje podatke o:

3.             V odstavku 1(b)(i) se črtajo besede „žvepla, dušikovih oksidov, amonijaka in hlapnih organskih spojin“.

4.             V odstavku 1(b)(ii):

(a)               se črtajo besede „za vsako snov“ in

(b)               se številka „(1990)“ nadomesti z besedami „iz Priloge II“.

5.             V odstavku 1(b)(iii) se črtajo besede „in tekočih načrtih zmanjševanja“.

6.             Odstavek 1(b)(iv) se nadomesti z naslednjim:

(iv)              informativnem poročilu o evidencah, ki vsebuje podrobne podatke o sporočenih evidencah in napovedih glede emisij;

7.             Vstavi se naslednji nov odstavek 1(b)a:

(b)a             vsaka pogodbenica iz zemljepisnega območja EMEP bi morala izvršnemu organu prek izvršnega sekretarja Komisije sporočati razpoložljive podatke o svojih programih, ki obravnavajo učinke onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje, ter programih za spremljanje ozračja in atmosfersko modeliranje v okviru konvencije, pri tem pa uporabljati navodila, ki jih sprejme izvršni organ;

8.             Odstavek 1(c) se nadomesti z naslednjim:

    (c)           pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP sporočajo razpoložljive podatke o ravneh emisij, vključno za referenčno leto iz Priloge II in, kot je ustrezno, za zemljepisno območje, ki ga zajemajo njihove zaveze za zmanjšanje emisij. Pogodbenice zunaj zemljepisnega območja EMEP bi morale na zahtevo izvršnega organa dati na razpolago podatke, podobne tistim, ki so navedeni v pododstavku (b)a;

9.             Za pododstavkom 1(c) se doda naslednji nov pododstavek (d):

(d)               vsaka pogodbenica bi morala sporočati tudi podatke o svojih evidencah in napovedih glede emisij črnega ogljika, če so ti na voljo, pri tem pa uporabljati navodila, ki jih sprejme izvršni organ.

10.           Uvodni stavek v odstavku 3 se nadomesti z naslednjim:

EMEP in druga pomožna telesa izvršnemu organu na njegovo zahtevo in v časovnih rokih, ki jih ta določi, zagotovijo ustrezne podatke o:

11.           V odstavku 3(a) se za besedama „o koncentracijah“ vstavijo besede „delcev, vključno s črnim ogljikom,“.

12.           V odstavku 3(b) se besede „ozona na velike razdalje in njegovih predhodnikih.“ nadomestijo z besedami „delcev, prizemnega ozona in njihovih predhodnih snovi na velike razdalje;“.

13.           Za pododstavkom 3(b) se vstavita naslednja nova pododstavka (c) in (d):

(c)               škodljivih učinkih na zdravje ljudi, naravne ekosisteme, material in pridelke, vključno z medsebojnim vplivom na podnebne spremembe in okolje v zvezi s snovmi iz tega protokola ter napredkom pri doseganju izboljšav za zdravje ljudi in okolje, kot je opisano v navodilih, ki jih sprejme izvršni organ, ter

(d)               izračunih bilanc dušika, učinkovitosti uporabe dušika in presežkih dušika ter njihovih izboljšavah v zemljepisnem območju EMEP, upoštevajoč navodila, ki jih sprejme izvršni organ.

14.           Zadnji stavek odstavka 3 se črta.

15.           Na koncu odstavka 4 se dodajo besede „in delcev“.

16.           V odstavku 5 se besedilo „dejanskimi koncentracijami in kritičnimi ravnmi ozona“ nadomesti z besedilom „dejanskimi koncentracijami in kritičnimi ravnmi ozona in delcev“.

17.           Vstavi se nov odstavek 6:

6. Ne glede na člen 7(1)(b) lahko pogodbenica izvršni organ zaprosi za dovoljenje, da sporoča omejeno evidenco za določeno onesnaževalo ali onesnaževala, če:

(a)               pogodbenica prej ni imela obveznosti glede poročanja v okviru tega protokola ali drugega protokola za navedeno onesnaževalo in

(b)               omejena evidenca pogodbenice vključuje vsaj vse velike točkovne vire onesnaževala ali onesnaževal na ozemlju pogodbenice ali v ustreznem območju PEMA.

Izvršni organ letno odobri takšno prošnjo do največ petih let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico, vendar v nobenem primeru za poročanje o emisijah za katero koli leto po letu 2019. Takšni prošnji morajo biti priloženi podatki o napredku pri razvoju popolnejše evidence v okviru letnega poročanja pogodbenice.

J.       Člen 8

1.             V odstavku (b) se za besedama „zlasti o“ vstavijo besede „delcih, vključno s črnim ogljikom,“.

2.             V odstavku (c) se besede „dušikovih spojin in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „dušikovih spojin, hlapnih organskih spojin in delcev, vključno s črnim ogljikom,“.

3.             Za odstavkom (d) se doda naslednji nov odstavek (d)a:

boljšim znanstvenim razumevanjem možnih dodatnih koristi za ublažitev podnebnih sprememb, povezanih z možnimi scenariji zmanjševanja ravni onesnaževal zraka (kot so metan, ogljikov monoksid in črni ogljik), ki imajo kratkoročen sevalni prispevek in druge učinke na podnebje;

4.             V odstavku (e) se besede „evtrofikacije in fotokemičnega onesnaževanja“ nadomestijo z besedami „evtrofikacije, fotokemičnega onesnaževanja in delcev“.

5.             V odstavku (f) se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in drugih predhodnih snovi ozona ter delcev“.

6.             V odstavku (g):

(a)               se besede „dušika in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „dušika, hlapnih organskih spojin in delcev“;

(b)               se črtajo besede „, vključno z njihovim prispevkom h koncentracijam trdnih delcev,“ in

(c)               se besede „hlapnimi organskimi spojinami in ozonom v troposferi“ nadomestijo z besedami „hlapnimi organskimi spojinami, delci in prizemnim ozonom“.

7.             V odstavku (k):

(a)               se besede „okolje in zdravje ljudi“ nadomestijo z besedami „okolje, zdravje ljudi in učinke na podnebje“ ter

(b)               se besede „amonijaka in hlapnih organskih spojin“ nadomestijo z besedami „amonijaka, hlapnih organskih spojin in delcev“.

K.      Člen 10

1.             V odstavku 1 se besede „žvepla in dušikovih spojin“ nadomestijo z besedami „žvepla, dušikovih spojin in delcev“.

2.             V odstavku 2(b):

(a)               se besede „učinkov na zdravje“ nadomestijo z besedami „učinkov na zdravje ljudi, dodatnimi koristmi za podnebje“ in

(b)               se za besedami „v zvezi z“ vstavi beseda „delci,“.

3.             Vstavita se naslednja nova odstavka 3 in 4:

3. Izvršni organ v svoje preglede na podlagi tega člena vključi oceno ukrepov za zmanjševanje emisij črnega ogljika, in sicer najpozneje na drugem zasedanju izvršnega organa po začetku veljavnosti spremembe iz Sklepa 2012/2.

4. Pogodbenice najpozneje na drugem zasedanju izvršnega organa po začetku veljavnosti spremembe iz Sklepa 2012/2, ocenijo ukrepe za nadzorovanje amonijaka in preučijo potrebo po spremembi Priloge IX.

L.      Člen 13

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

Člen 13

Prilagoditve

1.             Katera koli pogodbenica konvencije lahko predlaga prilagoditev Priloge II tega protokola, tako da se ji doda njeno ime skupaj z emisijskimi ravnmi, zgornjimi mejami emisij in odstotnim znižanjem emisij.

2.             Vsaka pogodbenica lahko predlaga prilagoditev njenih zavez za zmanjšanje emisij, ki so že navedene v Prilogi II. Takšen predlog mora vključevati dokazno dokumentacijo in se pregleda, kot je določeno v sklepu izvršnega organa. Ta pregled se opravi pred razpravo pogodbenic o predlogu v skladu z odstavkom 4.

3.             Vsaka pogodbenica, ki izpolnjuje pogoje iz odstavka 9 člena 3, lahko predlaga prilagoditev Priloge III, tako da se ji doda eno ali več območij PEMA ali se spremeni območje PEMA pod jurisdikcijo pogodbenice, ki je navedeno v navedeni prilogi.

4.             Predlagane prilagoditve se v pisni obliki predložijo izvršnemu sekretarju Komisije, ki jih sporoči vsem pogodbenicam. Pogodbenice razpravljajo o predlaganih prilagoditvah na naslednjem zasedanju izvršnega organa, če je izvršni sekretar pogodbenicam poslal predloge vsaj devetdeset dni pred zasedanjem.

5.             Pogodbenice, prisotne na zasedanju izvršnega organa, s soglasjem sprejmejo prilagoditve, ki začnejo veljati za vse pogodbenice tega protokola devetdeseti dan po datumu, ko izvršni sekretar Komisije uradno pisno obvesti te pogodbenice o sprejemu prilagoditve.

Člen 13a

Spremembe

1.             Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe k temu protokolu.

2.             Predlagane spremembe se v pisni obliki predložijo izvršnemu sekretarju Komisije, ki jih sporoči vsem pogodbenicam. Pogodbenice razpravljajo o predlaganih spremembah na naslednjem zasedanju izvršnega organa, če je izvršni sekretar pogodbenicam poslal predloge vsaj devetdeset dni pred zasedanjem.

3.             Pogodbenice, prisotne na zasedanju izvršnega organa, s soglasjem sprejmejo spremembe tega protokola, razen sprememb prilog I in III, in te spremembe za pogodbenice, ki so jih sprejele, začnejo veljati devetdeseti dan po tem, ko sta dve tretjini tistih pogodbenic, ki so bile v času sprejetja sprememb že pogodbenice, deponirali svoje listine o njihovem sprejetju pri depozitarju. Za vsako drugo pogodbenico začnejo spremembe veljati devetdeseti dan po datumu, ko ta pogodbenica deponira listino o sprejetju.

4.             Spremembe prilog I in III tega protokola se sprejmejo s soglasjem pogodbenic, ki so prisotne na zasedanju izvršnega organa. Po poteku sto osemdesetih dni po datumu, ko izvršni sekretar Komisije o spremembi obvesti vse pogodbenice, začne sprememba katere koli priloge veljati za pogodbenice, ki depozitarju niso poslale obvestila v skladu z določbami odstavka 5 tega člena, če takega obvestila ni poslalo najmanj šestnajst pogodbenic.

5.             Vsaka pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe Priloge I in/ali Priloge III, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v devetdesetih dneh po datumu obvestila o sprejetju spremembe. Depozitar o vsakem takem prejetem uradnem obvestilu nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko svoje predhodno uradno obvestilo kadar koli nadomesti s sprejetjem spremembe, sprememba take priloge pa za to pogodbenico začne veljati po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju.

6.             Za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, postopek iz odstavka 7 nadomesti postopek iz odstavka 3 v zvezi s spremembami prilog od IV do XI.

7.             Spremembe prilog od IV do XI se sprejmejo s soglasjem pogodbenic, ki so prisotne na zasedanju izvršnega organa. Po poteku enega leta od datuma, ko izvršni sekretar Komisije o spremembi obvesti vse pogodbenice, začne sprememba katere koli od teh prilog veljati za pogodbenice, ki depozitarju niso poslale obvestila v skladu z določbami iz pododstavka (a):

(a)            vsaka pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe prilog od IV do XI, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po datumu obvestila o sprejetju spremembe. Depozitar o vsakem takem prejetem uradnem obvestilu nemudoma obvesti vse pogodbenice. Pogodbenica lahko svoje prejšnje uradno obvestilo kadar koli nadomesti s sprejetjem spremembe, sprememba te priloge pa za to pogodbenico začne veljati po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju;

(b)            sprememba prilog od IV do XI ne začne veljati, če skupno šestnajst ali več pogodbenic bodisi:

(i)                pošlje uradno obvestilo v skladu z določbami iz pododstavka (a) ali

(ii)               ne sprejme postopka iz tega odstavka in še ni deponiralo listine o sprejetju v skladu z določbami iz odstavka 3.

M.     Člen 15

Doda se nov odstavek 4:

4. Če se država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ne namerava zavezati k uporabi postopkov iz odstavka 7 člena 13a v zvezi s spremembami prilog IV–XI, to navede v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

N.      Novi člen 18a

Za členom 18 se vstavi nov člen 18a:

Člen 18a

Prenehanje veljavnosti protokolov

Ko vse pogodbenice katerega koli od naslednjih protokolov deponirajo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu pri depozitarju v skladu s členom 15, navedeni protokol preneha veljati:

(a)               Helsinški protokol iz leta 1985 o zmanjševanju emisij žvepla ali njihovih čezmejnih tokov za najmanj 30 %,

(b)               Protokol iz Sofije iz leta 1988 o nadzoru nad emisijami dušikovih oksidov ali njihovih čezmejnih tokov,

(c)               Ženevski protokol iz leta 1991 o nadzoru nad emisijami hlapnih organskih spojin ali njihovih čezmejnih tokov,

(d)               Protokol iz Osla iz leta 1994 o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla.

O.      Priloga II

Besedilo Priloge II se nadomesti z naslednjim:

Zaveze za zmanjšanje emisij

1. Zaveze za zmanjšanje emisij, navedene v spodnjih razpredelnicah, se nanašajo na določbe iz odstavkov 1 in 10 člena 3 tega protokola.

2. V razpredelnici 1 so navedene zgornje meje emisij žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), amonijaka (NH3) in hlapnih organskih spojin (HOS) za obdobje od leta 2010 do leta 2020, izražene v tisoč tonah, za pogodbenice, ki so ta protokol ratificirale pred letom 2010.

3. V razpredelnicah 2–6 so navedene zaveze za zmanjšanje emisij SO2, NOx, NH3, HOS in delcev PM2,5 za leto 2020 in pozneje. Te zaveze so izražene kot odstotna znižanja glede na raven emisij iz leta 2005.

4. Ocene emisij za leto 2005, navedene v razpredelnicah 2–6, so izražene v tisoč tonah in so najnovejši najboljši razpoložljivi podatki, ki so jih pogodbenice sporočile v letu 2012. Te ocene so navedene samo informativno in jih pogodbenice lahko posodobijo v okviru svojega sporočanja podatkov o emisijah na podlagi tega protokola, če so na voljo boljši podatki. Sekretariat bo na spletnem mestu konvencije v informativne namene objavil razpredelnico najnovejših ocen, ki jih sporočijo pogodbenice, ter jo vzdrževal in redno posodabljal. Zaveze za odstotna znižanja emisij, navedene v razpredelnicah 2–6, se navezujejo na najnovejše ocene iz leta 2005, ki so jih pogodbenice sporočile izvršnemu sekretarju Komisije.

5. Če pogodbenica v določenem letu ugotovi, da zaradi izjemno mrzle zime, izjemno suhega poletja ali nepredvidenih sprememb v gospodarskih dejavnostih, kot so izgube zmogljivosti sistema oskrbe z električno energijo doma ali v sosednji državi, ne more izpolniti svoje zaveze za zmanjšanje emisij, lahko navedene zaveze izpolni tako, da izračuna povprečje svojih nacionalnih letnih emisij za zadevno, predhodno in naslednje leto, če to povprečje ne presega njene zaveze.

Razpredelnica 1

Zgornje meje emisij za obdobje od leta 2010 do leta 2020 za pogodbenice, ki so ta protokol ratificirale pred letom 2010 (izražene v tisoč tonah letno)

|| Pogodbenica || Ratifikacija || SO2 || NOx || NH3 || HOS

|| || || || || ||

1 || Belgija || 2007 || 106 || 181 || 74 || 144

2 || Bolgarija || 2005 || 856 || 266 || 108 || 185

3 || Hrvaška || 2008 || 70 || 87 || 30 || 90

4 || Ciper || 2007 || 39 || 23 || 9 || 14

5 || Češka || 2004 || 283 || 286 || 101 || 220

6 || Danska || 2002 || 55 || 127 || 69 || 85

7 || Finska || 2003 || 116 || 170 || 31 || 130

8 || Francija || 2007 || 400 || 860 || 780 || 1 100

9 || Nemčija || 2004 || 550 || 1 081 || 550 || 995

10 || Madžarska || 2006 || 550 || 198 || 90 || 137

11 || Latvija || 2004 || 107 || 84 || 44 || 136

12 || Litva || 2004 || 145 || 110 || 84 || 92

13 || Luksemburg || 2001 || 4 || 11 || 7 || 9

14 || Nizozemska || 2004 || 50 || 266 || 128 || 191

15 || Norveška || 2002 || 22 || 156 || 23 || 195

16 || Portugalska || 2005 || 170 || 260 || 108 || 202

17 || Romunija || 2003 || 918 || 437 || 210 || 523

18 || Slovaška || 2005 || 110 || 130 || 39 || 140

19 || Slovenija || 2004 || 27 || 45 || 20 || 40

20 || Španija a || 2005 || 774 || 847 || 353 || 669

21 || Švedska || 2002 || 67 || 148 || 57 || 241

22 || Švica || 2005 || 26 || 79 || 63 || 144

23 || Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska || 2005 || 625 || 1 181 || 297 || 1 200

24 || Združene države Amerike || 2004 || b || c || || d

25 || Evropska unija || 2003 || 7 832 || 8 180 || 4 294 || 7 585

a Podatki veljajo za evropski del države.

b Združene države Amerike so ob sprejetju tega protokola v letu 2004 predložile okvirni cilj za leto 2010, in sicer 16 013 000 ton skupnih emisij žvepla iz območja PEMA, določenega za žveplo, tj. 48 celinskih Združenih držav in Zveznega okrožja Kolumbija. Ta številka se pretvori v 14 527 000 ton.

c Združene države Amerike so ob sprejetju tega protokola v letu 2004 predložile okvirni cilj za leto 2010, in sicer 6 897 000 ton skupnih emisij NOx iz območja PEMA, določenega za NOx, tj. zveznih držav Connecticut, Delaware, Zveznega okrožja Kolumbija, zveznih držav Illinois, Indiana, Kentucky, Maine, Maryland, Massachusetts, Michigan, New Hampshire, New Jersey, New York, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, Vermont, Zahodna Virginija in Wisconsin. Ta številka se pretvori v 6 257 000 ton.

d Združene države Amerike so ob sprejetju tega protokola v letu 2004 predložile okvirni cilj za leto 2010, in sicer 4 972 000 ton skupnih emisij HOS iz območja PEMA, določenega za HOS, tj. zveznih držav Connecticut, Delaware, Zveznega okrožja Kolumbija, zveznih držav Illinois, Indiana, Kentucky, Maine, Maryland, Massachusetts, Michigan, New Hampshire, New Jersey, New York, Ohio, Pennsylvania, Rhode Island, Vermont, Zahodna Virginija in Wisconsin. Ta številka se pretvori v 4 511 000 ton.

Razpredelnica 2

Zaveze za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida za leto 2020 in pozneje

|| Pogodbenica konvencije || Ravni emisij iz leta 2005 v tisoč tonah SO2 || Zmanjšanje glede na raven iz leta 2005 (%)

|| || ||

1 || Avstrija || 27 || 26

2 || Belorusija || 79 || 20

3 || Belgija || 145 || 43

4 || Bolgarija || 777 || 78

5 || Kanada a || ||

6 || Hrvaška || 63 || 55

7 || Ciper || 38 || 83

8 || Češka || 219 || 45

9 || Danska || 23 || 35

10 || Estonija || 76 || 32

11 || Finska || 69 || 30

12 || Francija || 467 || 55

13 || Nemčija || 517 || 21

14 || Grčija || 542 || 74

15 || Madžarska || 129 || 46

16 || Irska || 71 || 65

17 || Italija || 403 || 35

18 || Latvija || 6,7 || 8

19 || Litva || 44 || 55

20 || Luksemburg || 2,5 || 34

21 || Malta || 11 || 77

22 || Nizozemska b || 65 || 28

23 || Norveška || 24 || 10

24 || Poljska || 1 224 || 59

25 || Portugalska || 177 || 63

26 || Romunija || 643 || 77

27 || Slovaška || 89 || 57

28 || Slovenija || 40 || 63

29 || Španija b || 1 282 || 67

30 || Švedska || 36 || 22

31 || Švica || 17 || 21

32 || Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska || 706 || 59

33 || Združene države Amerike c || ||

34 || Evropska unija || 7 828 || 59

a Kanada ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali ob pristopu k njemu predloži: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij žvepla za leto 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA, če ga je predložila, in (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij žvepla za leto 2020 glede na ravni iz leta 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) pa v opombo k razpredelnici. Če se predloži območje PEMA, se ponudi kot prilagoditev Priloge III k protokolu.

b Podatki veljajo za evropski del države.

c Združene države Amerike ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe, s katero se ta razpredelnica doda temu protokolu, ali ob pristopu k njej predložijo: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij žvepla za leto 2005, in sicer za celotne Združene države Amerike ali za območje PEMA, (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij žvepla za leto 2020 glede na opredeljene ravni iz leta 2005 in (c) vse spremembe območja PEMA, ki je bilo določeno, ko so Združene države Amerike postale pogodbenica protokola. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) v opombo k razpredelnici, podatek (c) pa bo ponujen kot prilagoditev Priloge III.

Razpredelnica 3

Zaveze za zmanjšanje emisij dušikovih oksidov za leto 2020 in poznejea

|| Pogodbenica konvencije || Ravni emisij iz leta 2005  v tisoč tonah NO2 || Zmanjšanje glede na raven iz leta 2005 (%)

|| || ||

1 || Avstrija || 231 || 37

2 || Belorusija || 171 || 25

3 || Belgija || 291 || 41

4 || Bolgarija || 154 || 41

5 || Kanada b || ||

6 || Hrvaška || 81 || 31

7 || Ciper || 21 || 44

8 || Češka || 286 || 35

9 || Danska || 181 || 56

10 || Estonija || 36 || 18

11 || Finska || 177 || 35

12 || Francija || 1 430 || 50

13 || Nemčija || 1 464 || 39

14 || Grčija || 419 || 31

15 || Madžarska || 203 || 34

16 || Irska || 127 || 49

17 || Italija || 1 212 || 40

18 || Latvija || 37 || 32

19 || Litva || 58 || 48

20 || Luksemburg || 19 || 43

21 || Malta || 9,3 || 42

22 || Nizozemska c || 370 || 45

23 || Norveška || 200 || 23

24 || Poljska || 866 || 30

25 || Portugalska || 256 || 36

26 || Romunija || 309 || 45

27 || Slovaška || 102 || 36

28 || Slovenija || 47 || 39

29 || Španija c || 1 292 || 41

30 || Švedska || 174 || 36

31 || Švica d || 94 || 41

32 || Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska || 1 580 || 55

33 || Združene države Amerike e || ||

34 || Evropska unija || 11 354 || 42

a Emisije iz tal niso vključene v ocene za leto 2005 za države članice EU.

b Kanada ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali ob pristopu k njemu predloži: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij dušikovih oksidov za leto 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA, če ga je predložila, in (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij dušikovih oksidov za leto 2020 glede na ravni iz leta 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) pa v opombo k razpredelnici. Če se predloži območje PEMA, se ponudi kot prilagoditev Priloge III k protokolu.

c Podatki veljajo za evropski del države.

d Vključno z emisijami, ki nastajajo pri pridelavi pridelkov, in emisijami iz kmetijskih tal (NFR 4D).

e Združene države Amerike ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe, s katero se ta razpredelnica doda temu protokolu, ali ob pristopu k njej predložijo: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij dušikovih oksidov za leto 2005, in sicer za celotne Združene države Amerike ali za območje PEMA, (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij dušikovih oksidov za leto 2020 glede na opredeljene ravni iz leta 2005 in (c) vse spremembe območja PEMA, ki je bilo določeno, ko so Združene države Amerike postale pogodbenica protokola. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) v opombo k razpredelnici, podatek (c) pa bo ponujen kot prilagoditev Priloge III.

Razpredelnica 4

Zaveze za zmanjšanje emisij amonijaka za leto 2020 in pozneje

|| Pogodbenica konvencije || Ravni emisij iz leta 2005  v tisoč tonah NH3 || Zmanjšanje glede na raven iz leta 2005 (%)

|| || ||

1 || Avstrija || 63 || 1

2 || Belorusija || 136 || 7

3 || Belgija || 71 || 2

4 || Bolgarija || 60 || 3

5 || Hrvaška || 40 || 1

6 || Ciper || 5,8 || 10

7 || Češka || 82 || 7

8 || Danska || 83 || 24

9 || Estonija || 9,8 || 1

10 || Finska || 39 || 20

11 || Francija || 661 || 4

12 || Nemčija || 573 || 5

13 || Grčija || 68 || 7

14 || Madžarska || 80 || 10

15 || Irska || 109 || 1

16 || Italija || 416 || 5

17 || Latvija || 16 || 1

18 || Litva || 39 || 10

19 || Luksemburg || 5,0 || 1

20 || Malta || 1,6 || 4

21 || Nizozemska a || 141 || 13

22 || Norveška || 23 || 8

23 || Poljska || 270 || 1

24 || Portugalska || 50 || 7

25 || Romunija || 199 || 13

26 || Slovaška || 29 || 15

27 || Slovenija || 18 || 1

28 || Španija a || 365 || 3

29 || Švedska || 55 || 15

30 || Švica || 64 || 8

31 || Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska || 307 || 8

32 || Evropska unija || 3 813 || 6

a Podatki veljajo za evropski del države.

Razpredelnica 5

Zaveze za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin za leto 2020 in pozneje

|| Pogodbenica konvencije || Ravni emisij iz leta 2005  v tisoč tonah HOS || Zmanjšanje glede na raven iz leta 2005 (%)

|| || ||

1 || Avstrija || 162 || 21

2 || Belorusija || 349 || 15

3 || Belgija || 143 || 21

4 || Bolgarija || 158 || 21

5 || Kanada a || ||

6 || Hrvaška || 101 || 34

7 || Ciper || 14 || 45

8 || Češka || 182 || 18

9 || Danska || 110 || 35

10 || Estonija || 41 || 10

11 || Finska || 131 || 35

12 || Francija || 1 232 || 43

13 || Nemčija || 1 143 || 13

14 || Grčija || 222 || 54

15 || Madžarska || 177 || 30

16 || Irska || 57 || 25

17 || Italija || 1 286 || 35

18 || Latvija || 73 || 27

19 || Litva || 84 || 32

20 || Luksemburg || 9,8 || 29

21 || Malta || 3,3 || 23

22 || Nizozemska b || 182 || 8

23 || Norveška || 218 || 40

24 || Poljska || 593 || 25

25 || Portugalska || 207 || 18

26 || Romunija || 425 || 25

27 || Slovaška || 73 || 18

28 || Slovenija || 37 || 23

29 || Španija b || 809 || 22

30 || Švedska || 197 || 25

31 || Švica c || 103 || 30

32 || Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska || 1 088 || 32

33 || Združene države Amerike d || ||

34 || Evropska unija || 8 842 || 28

a Kanada ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali ob pristopu k njemu predloži: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij HOS za leto 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA, če ga je predložila, in (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij HOS za leto 2020 glede na ravni iz leta 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) pa v opombo k razpredelnici. Če se predloži območje PEMA, se ponudi kot prilagoditev Priloge III k protokolu.

b Podatki veljajo za evropski del države.

c Vključno z emisijami, ki nastajajo pri pridelavi pridelkov, in emisijami iz kmetijskih tal (NFR 4D).

d Združene države Amerike ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe, s katero se ta razpredelnica doda temu protokolu, ali ob pristopu k njej predloži: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij HOS za leto 2005, in sicer za celotne Združene države Amerike ali za območje PEMA, (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij HOS za leto 2020 glede na opredeljene ravni iz leta 2005 in (c) vse spremembe območja PEMA, ki je bilo določeno, ko so Združene države Amerike postale pogodbenica protokola. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) v opombo k razpredelnici, podatek (c) pa bo ponujen kot prilagoditev Priloge III.

Razpredelnica 6

Zaveze za zmanjšanje emisij delcev PM2,5 za leto 2020 in pozneje

|| Pogodbenica konvencije || Ravni emisij iz leta 2005  v tisoč tonah delcev PM2,5 || Zmanjšanje glede na raven iz leta 2005 (%)

|| || ||

1 || Avstrija || 22 || 20

2 || Belorusija || 46 || 10

3 || Belgija || 24 || 20

4 || Bolgarija || 44 || 20

5 || Kanada a || ||

6 || Hrvaška || 13 || 18

7 || Ciper || 2,9 || 46

8 || Češka || 22 || 17

9 || Danska || 25 || 33

10 || Estonija || 20 || 15

11 || Finska || 36 || 30

12 || Francija || 304 || 27

13 || Nemčija || 121 || 26

14 || Grčija || 56 || 35

15 || Madžarska || 31 || 13

16 || Irska || 11 || 18

17 || Italija || 166 || 10

18 || Latvija || 27 || 16

19 || Litva || 8,7 || 20

20 || Luksemburg || 3,1 || 15

21 || Malta || 1,3 || 25

22 || Nizozemska b || 21 || 37

23 || Norveška || 52 || 30

24 || Poljska || 133 || 16

25 || Portugalska || 65 || 15

26 || Romunija || 106 || 28

27 || Slovaška || 37 || 36

28 || Slovenija || 14 || 25

29 || Španija b || 93 || 15

30 || Švedska || 29 || 19

31 || Švica || 11 || 26

32 || Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska || 81 || 30

33 || Združene države Amerike c || ||

34 || Evropska unija || 1 504 || 22

a Kanada ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali ob pristopu k njemu predloži: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij delcev PM za leto 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA, če ga je predložila, in (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij delcev PM za leto 2020 glede na ravni iz leta 2005, in sicer za celotno Kanado ali za njeno območje PEMA. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) pa v opombo k razpredelnici. Če se predloži območje PEMA, se ponudi kot prilagoditev Priloge III k protokolu.

b Podatki veljajo za evropski del države.

c Združene države Amerike ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe, s katero se ta razpredelnica doda temu protokolu, ali ob pristopu k njej predloži: (a) vrednost za skupno ocenjeno raven emisij delcev PM2,5 za leto 2005, in sicer za celotne Združene države Amerike ali za območje PEMA, in (b) okvirno vrednost za zmanjšanje skupne ravni emisij delcev PM2,5 za leto 2020 glede na opredeljene ravni iz leta 2005. Podatek (a) bo vključen v razpredelnico, podatek (b) pa v opombo k razpredelnici.

P.      Priloga III

1.             V stavku pod naslovom se besedilo „je navedeno to zemljepisno območje PEMA“ nadomesti z besedilom „so navedena naslednja območja PEMA“.

2.             Pred besedilom v zvezi z območjem PEMA Ruske federacije se vstavita nov podnaslov in odstavek:

PEMA Kanade

Območje PEMA Kanade za žveplo je območje, ki obsega 1 milijon kvadratnih kilometrov, in sicer celotno območje provinc Otok princa Edvarda, Nova Škotska in Novi Brunswick, celotno območje province Québec južno od ravne linije med mestom Havre-St. Pierre na severni obali Zaliva sv. Lovrenca in točko, kjer meja Québec-Ontario seka obalno črto zaliva James Bay, ter celotno območje province Ontario južno od ravne linije med točko, kjer meja Ontario-Québec seka obalno črto zaliva James Bay in reko Nipigon blizu severne obale jezera Lake Superior.

3.             Odstavek pod podnaslovom „PEMA Ruske federacije“ se nadomesti z naslednjim:

PEMA Ruske federacije obsega evropsko ozemlje Ruske federacije. Evropsko ozemlje Ruske federacije je del ozemlja Rusije znotraj upravnih in zemljepisnih meja sestavnih enot Ruske federacije, ki so v vzhodni Evropi in mejijo na azijsko celino v skladu s tradicionalno mejo, ki poteka s severa na jug vzdolž gorovja Ural in meje s Kazahstanom do Kaspijskega morja, nato pa vzdolž državne meje z Azerbajdžanom in Gruzijo na Severnem Kavkazu do Črnega morja.

Q.      Priloga IV

1.             Besedilo Priloge IV se nadomesti z naslednjim:

Mejne vrednosti emisij žvepla iz nepremičnih virov

1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.

A.         Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike

2. V tem oddelku „mejna vrednost emisij“ (MVE) pomeni količino SO2 (ali SOx, kjer je tako navedeno), ki jo vsebujejo odpadni plini iz naprave in ki ne sme biti presežena. Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa SO2 (SOx, izražen kot SO2) na prostornino odpadnih plinov (izraženo kot mg/m3) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin (prostornina pri 273,15 K, 101,3 kPa). V zvezi s količino kisika v odpadnem plinu se uporabljajo v spodnjih razpredelnicah navedene vrednosti za vsako kategorijo vira. Razredčevanje za zmanjšanje koncentracij onesnaževal v odpadnih plinih ni dovoljeno. Zagon, ustavitev in vzdrževanje opreme so izvzeti.

3. Preveri se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, najnižjimi stopnjami razžveplevanja, stopnjami zajema žvepla in mejnimi vrednostmi za vsebnost žvepla:

(a)               emisije se spremljajo z meritvami ali z izračuni, če ti dosežejo vsaj enako točnost. Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij se preverja z neprekinjenimi ali sekvenčnimi meritvami, atestiranjem ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo, vključno s preverjenimi metodami izračunavanja. Pri neprekinjenih meritvah se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če potrjeno mesečno povprečje emisij ne preseže mejne vrednosti, razen če je za posamezno kategorijo virov določeno drugače. Pri sekvenčnih meritvah ali drugih ustreznih postopkih ugotavljanja ali izračunavanja se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če srednja vrednost, ki temelji na ustreznem številu meritev v reprezentativnih razmerah, ne preseže mejne vrednosti emisij. Pri preverjanju se lahko upošteva nenatančnost merilnih metod;

(b)               v primeru kurilnih naprav, za katere se uporabljajo najnižje stopnje razžveplevanja iz odstavka 5(a)(ii), se redno spremlja tudi vsebnost žvepla v gorivu, pristojne organe pa je treba redno obveščati o bistvenih spremembah vrste uporabljenega goriva. Za stopnje razžveplevanja se uporabljajo mesečne povprečne vrednosti;

(c)               skladnost z najnižjo stopnjo zajema žvepla se preverja z rednimi meritvami ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo;

(d)               skladnost z mejnimi vrednostmi žvepla za plinsko olje se preverja z rednimi ciljno usmerjenimi meritvami.

4. Spremljanje pomembnih onesnaževal in meritve Parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatiziranih merilnih sistemov ter referenčne meritve za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi Evropskega odbora za standardizacijo (CEN). Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO) oziroma nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

5. Naslednji pododstavki določajo posebne določbe za kurilne naprave iz odstavka 7:

(a)  pogodbenica lahko odstopi od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavka 7 v naslednjih primerih:

(i)    za kurilno napravo, ki v ta namen običajno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati teh mejnih vrednosti zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica hudega pomanjkanja,

(ii)   za kurilno napravo, ki uporablja domače trdno gorivo in ne more dosegati mejnih vrednosti emisij iz odstavka 7, je treba upoštevati vsaj naslednje mejne vrednosti za stopnje razžveplevanja:

       (aa)         obstoječe naprave: 50–100 MWt: 80 %,

       (bb)         obstoječe naprave: 100–300 MWt: 90 %,

       (cc)         obstoječe naprave: > 300 MWt: 95 %,

       (dd)         nove naprave: 50–300 MWt: 93 %,

       (ee)         nove naprave: > 300 MWt: 97 %,

(iii) za kurilne naprave, ki običajno uporabljajo samo plinasto gorivo in zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma uporabljajo druge vrste goriva ter bi morale biti zato opremljene z napravami za čiščenje odpadnih plinov,

(iv) za obstoječe kurilne naprave, ki med 1. januarjem 2016 in najpozneje 31. decembrom 2023 ne bodo obratovale več kot 17 500 obratovalnih ur,

(v) za obstoječe kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporabljajo naslednje mejne vrednosti emisij:

       (aa) za trdna goriva: 800 mg/m³,

         (bb) za tekoča goriva: 850 mg/m³ za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo največ 300 MWt in 400 mg/m³ za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, večjo od 300 MWt;

(b) če se zmogljivost kurilne naprave poveča za 50 MWt ali več, se mejne vrednosti emisij, kot so določene v odstavku 7 za nove naprave, uporabljajo za razširjeni del naprave, na katerega se nanaša sprememba. Mejna vrednost emisij se izračuna kot tehtano povprečje glede na dejansko vhodno toplotno moč za obstoječi in novi del naprave;

(c) pogodbenice zagotovijo, da se uvedejo določbe za postopke v zvezi z okvarami ali izpadi naprav za zmanjševanje emisij;

(d) v primeru večgorivnih kurilnih naprav, ki hkrati uporabljajo dve ali več vrst goriva, se mejna vrednost emisij določi kot tehtano povprečje mejnih vrednosti emisij za posamezna goriva na podlagi vhodne toplotne moči, ki jo prispeva posamezno gorivo.

6. Pogodbenice lahko uvedejo pravila, po katerih so kurilne naprave in predelovalni obrati v rafinerijah mineralnih olj lahko oproščeni zahtev glede doseganja posameznih mejnih vrednosti SO2 iz te priloge, če so v skladu z mejno vrednostjo SO2, določeno na podlagi koncepta mehurčka in najboljših razpoložljivih tehnologij.

7. Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt:[1]

Razpredelnica 1

Mejne vrednosti emisij SO2 iz kurilnih naprava

Vrsta goriva || Vhodna toplotna moč (MWt) || Mejna vrednost emisij za SO2 mg/m³ b

|| ||

trdna goriva || 50–100 || nove naprave: 400 (premog, lignit in druga trdna goriva) 300 (šota) 200 (biomasa)

obstoječe naprave: 400 (premog, lignit in druga trdna goriva) 300 (šota) 200 (biomasa)

100–300 || nove naprave: 200 (premog, lignit in druga trdna goriva) 300 (šota) 200 (biomasa)

obstoječe naprave: 250 (premog, lignit in druga trdna goriva) 300 (šota) 200 (biomasa)

> 300 || nove naprave: 150 (premog, lignit in druga trdna goriva) (FBC: 200) 150 (šota) (FBC: 200) 150 (biomasa)

obstoječe naprave: 200 (premog, lignit in druga trdna goriva) 200 (šota) 200 (biomasa)

tekoča goriva || 50–100 || nove naprave: 350

obstoječe naprave: 350

100–300 || nove naprave: 200

obstoječe naprave: 250

> 300 || nove naprave: 150

obstoječe naprave: 200

plinasta goriva (splošno) || > 50 || nove naprave: 35

obstoječe naprave: 35

utekočinjeni plin || > 50 || nove naprave: 5

obstoječe naprave: 5

koksarniški plin ali plavžni plin || > 50 || nove naprave: 200 za plavžni plin 400 za koksarniški plin

obstoječe naprave: 200 za plavžni plin 400 za koksarniški plin

uplinjeni ostanki destilacij || > 50 || nove naprave: 35 obstoječe naprave: 800

Opomba: FBC = zgorevanje v zvrtinčeni plasti (kroženje, zgorevanje pod tlakom in kipenje).

a Mejne vrednosti emisij se ne uporabljajo zlasti za:

· naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov,

· naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave,

· naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov,

· naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo,

· reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji,

· koksarniške peči,

· rekuperatorje toplote pri plavžih,

· rekuperacijske kotle v sklopu obratov za proizvodnjo papirne kaše,

· naprave za sežiganje odpadkov in

· naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.

b Referenčna vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča in plinasta goriva.

8. Plinsko olje:

Razpredelnica 2

Mejne vrednosti za vsebnost žvepla v plinskem oljua

|| Vsebnost žvepla (masni odstotek)

||

plinsko olje || < 0,10

a „Plinsko olje“ pomeni katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, ki spada      v tarifno oznako KN 2710 19 25, 2710 19 29, 2710 19 45 ali 2710 19 49, ali katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, pri katerem manj kot 65 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 250 °C in manj kot 85 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 350 °C po metodi ASTM D86. Dizelska goriva, tj. plinska olja, ki spadajo v tarifno oznako KN 2710 19 41 in se uporabljajo za vozila na lastni pogon, so izključena iz te opredelitve. Iz te opredelitve je izključeno tudi gorivo za necestne premične stroje in kmetijske traktorje.

9. Rafinerije mineralnih olj in plina:

Naprave za razžveplanje: za naprave, ki proizvedejo več kot 50 Mg žvepla na dan:

Razpredelnica 3

Mejna vrednost, izražena kot najnižja stopnja zajema žvepla z uporabo naprav za razžveplanje

Vrsta naprave || Najnižja stopnja zajema žvepla a (%)

||

nova naprava || 99,5

obstoječa naprava || 98,5

a Stopnja zajema žvepla je odstotek pridobljenega H2S, pretvorjenega v žveplo v elementarni obliki, in je izražena kot letno povprečje.

10.              Proizvodnja titanovega dioksida:

Razpredelnica 4

Mejne vrednosti emisij SOx, nastalih pri proizvodnji titanovega dioksida (letno povprečje)

Vrsta naprave || Mejna vrednost emisij za SOx (izražen kot SO2) (kg/t TiO2)

||

sulfatni postopek, skupne emisije || 6

kloridni postopek, skupne emisije || 1,7

B. Kanada

11.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami žveplovih oksidov bodo za nepremične vire ustrezno določene ob upoštevanju podatkov o razpoložljivih tehnologijah za uravnavanje, mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v drugih jurisdikcijah, in naslednjih listin:

(a)    Odredba o razvrščanju strupenih snovi na Seznam 1 kanadskega Zakona o varstvu okolja, 1999, SOR/2011-34,

(b)    predlog uredbe, Odredba o razvrščanju strupenih snovi na Seznam 1 kanadskega Zakona o varstvu okolja, 1999,

(c)     Smernice za emisije iz novih virov za toplotno proizvodnjo električne energije,

(d)    Nacionalne smernice za emisije iz nepremičnih plinskih turbin, PN1072, in

(e)     Smernice glede obratovanja in emisij iz sežigalnic trdnih komunalnih odpadkov, PN1085.

C. Združene države Amerike

12.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami žveplovega dioksida iz nepremičnih virov za naslednje kategorije nepremičnih virov ter viri, za katere se uporabljajo, so navedeni v naslednjih dokumentih:

(a)    Naprave za pridobivanje pare v elektroenergetskih sistemih – Zakonik zveznih predpisov 40 (ZZP), 60. del, poddela D in D a,

(b)    Industrijske-poslovne-institucionalne naprave za pridobivanje pare – ZZP 40, 60. del, poddela D b in D c,

(c)     Naprave za pridobivanje žveplove kisline – ZZP 40, 60. del, poddel H,

(d)    Rafinerije nafte – ZZP 40, 60. del, poddela J in J a,

(e)     Talilnice primarnega bakra – ZZP 40, 60. del, poddel P,

(f)     Talilnice primarnega cinka – ZZP 40, 60. del, poddel Q,

(g)     Talilnice primarnega svinca – ZZP 40, 60. del, poddel R,

(h)    Nepremične plinske turbine — ZZP 40, 60. del, poddel GG,

(i)      Predelava zemeljskega plina na kopnem – ZZP 40, 60. del, poddel LLL;

(j)     Sežigalnice komunalnih odpadkov — ZZP 40, 60. del, poddela E a in E b,

(k)    Sežigalnice medicinskih/infektivnih odpadkov in odpadkov iz zdravstva – ZZP 40, 60. del, poddel E c,

(l)      Nepremične plinske turbine – ZZP 40, 60. del, poddel KKKK,

(m)   Majhne sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel AAAA,

(n)    Komercialne in industrijske sežigalnice trdnih komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel CCCC, in

(o)    Druge sežigalnice trdnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel EEEE.

R.      Priloga V

Besedilo Priloge V se nadomesti z naslednjim:

Mejne vrednosti emisij dušikovih oksidov iz nepremičnih virov

1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.

A.        Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike

2. V tem oddelku „mejna vrednost emisij“ (MVE) pomeni količino NOx (vsota NO in NO2, izražena kot NO2), ki jo vsebujejo odpadni plini iz naprave in ki ne sme biti presežena. Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa NOx na prostornino odpadnih plinov (izraženo kot mg/m3) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin (prostornina pri 273,15 K, 101,3 kPa). V zvezi s količino kisika v odpadnem plinu se uporabljajo v spodnjih razpredelnicah navedene vrednosti za vsako kategorijo vira. Razredčevanje za znižanje koncentracij onesnaževal v odpadnih plinih ni dovoljeno. Zagon, ustavitev in vzdrževanje opreme so izvzeti.

3. Emisije se spremljajo v vseh primerih, in sicer z meritvami NOx ali izračuni ali kombinacijo obojih, če je dosežena vsaj enaka točnost. Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij se preverja z neprekinjenimi ali sekvenčnimi meritvami, atestiranjem ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo, vključno s preverjenimi metodami izračunavanja. Pri neprekinjenih meritvah se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če potrjeno mesečno povprečje emisij ne preseže mejnih vrednosti. Pri sekvenčnih meritvah ali drugih ustreznih postopkih ugotavljanja ali izračunavanja se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če srednja vrednost, ki temelji na ustreznem številu meritev v reprezentativnih razmerah, ne preseže mejne vrednosti emisij. Pri preverjanju se lahko upošteva nenatančnost merilnih metod.

4. Spremljanje pomembnih onesnaževal in meritve parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatiziranih merilnih sistemov ter referenčne meritve za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

5. Posebne določbe za kurilne naprave iz odstavka 6:

(a)    pogodbenica lahko odstopi od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavka 6 v naslednjih primerih:

(i)      za kurilne naprave, ki običajno uporabljajo samo plinasto gorivo in zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma uporabljajo druge vrste goriva ter bi morale biti zato opremljene z napravami za čiščenje odpadnih plinov,

(ii)     za obstoječe kurilne naprave, ki med 1. januarjem 2016 in najpozneje 31. decembrom 2023 ne bodo obratovale več kot 17 500 obratovalnih ur, ali

(iii)    za obstoječe kurilne naprave na trdna ali tekoča goriva, ki niso kopenske plinske turbine (zajete v odstavku 7) in ki ne obratujejo več kot 1 500 obratovalnih ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporabljajo naslednje mejne vrednosti emisij:

         (aa)       za trdna goriva: 450 mg/m³,

         (bb)       za tekoča goriva: 450 mg/m³;

(b)    če se zmogljivost kurilne naprave poveča za vsaj 50 MWt, se mejne vrednosti emisij, kot so določene v odstavku 6 za nove naprave, uporabljajo za razširjeni del naprave, na katerega se nanaša sprememba. Mejna vrednost emisij se izračuna kot tehtano povprečje glede na dejansko vhodno toplotno moč za obstoječi in novi del naprave;

(c)     pogodbenice zagotovijo, da se uvedejo določbe za postopke v zvezi z okvarami ali izpadi naprav za zmanjševanje emisij;

(d)    v primeru večgorivnih kurilnih naprav, ki hkrati uporabljajo dve ali več vrst goriva, se mejna vrednost emisij določi kot tehtano povprečje mejnih vrednosti emisij za posamezna goriva na podlagi vhodne toplotne moči, ki jo prispeva posamezno gorivo. Pogodbenice lahko uvedejo pravila, po katerih so kurilne naprave in predelovalni obrati v rafinerijah mineralnih olj lahko oproščeni zahtev glede doseganja posameznih mejnih vrednosti NOx iz te priloge, če so v skladu z mejno vrednostjo NOx, določeno na podlagi koncepta mehurčka in najboljših razpoložljivih tehnologij.

6. Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt:[2]

Razpredelnica 1

Mejne vrednosti emisij NOx iz kurilnih naprava

Vrsta goriva || Vhodna toplotna  moč (MWt) || Mejna vrednost emisij za NOx (mg/m³)b

|| ||

trdna goriva || 50–100 || nove naprave: 300 (premog, lignit in druga trdna goriva) 450 (lignitni prah) 250 (biomasa, šota)

obstoječe naprave: 300 (premog, lignit in druga trdna goriva) 450 (lignitni prah) 300 (biomasa, šota)

100–300 || nove naprave: 200 (premog, lignit in druga trdna goriva) 200 (biomasa, šota)

obstoječe naprave: 200 (premog, lignit in druga trdna goriva) 250 (biomasa, šota)

> 300 || nove naprave: 150 (premog, lignit in druga trdna goriva) (splošno) 150 (biomasa, šota) 200 (lignitni prah)

obstoječe naprave: 200 (premog, lignit in druga trdna goriva) 200 (biomasa, šota)

tekoča goriva || 50–100 || nove naprave: 300

obstoječe naprave: 450

100–300 || nove naprave: 150

obstoječe naprave: 200 (splošno) obstoječe naprave v rafinerijah in kemičnih obratih: 450 (za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe ter za sežiganje tekočih ostankov proizvodnje kot nekomercialnega goriva)

> 300 || nove naprave: 100

obstoječe naprave: 150 (splošno) obstoječe naprave v rafinerijah in kemičnih obratih: 450 (za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe ter za sežiganje tekočih ostankov proizvodnje kot nekomercialnega goriva (< 500 MWt))

zemeljski plin || 50–300 || nove naprave: 100

obstoječe naprave: 100

> 300 || nove naprave: 100

obstoječe naprave: 100

druga plinasta goriva || > 50 || nove naprave: 200

obstoječe naprave: 300

a Mejne vrednosti emisij se ne uporabljajo zlasti za:

· naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov,

· naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave,

· naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov,

· naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo,

· reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji,

· koksarniške peči,

· rekuperatorje toplote pri plavžih,

· rekuperacijske kotle v sklopu obratov za proizvodnjo papirne kaše,

· naprave za sežiganje odpadkov in

· naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.

b Referenčna vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča in plinasta goriva.

7. Kopenske plinske turbine z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt: mejne vrednosti emisij NOx, izražene v mg/m3 (z referenčno 15-odstotno vsebnostjo O2), je treba uporabiti za posamezno turbino. Mejne vrednosti emisij iz razpredelnice 2 se uporabljajo samo pri več kot 70-odstotni obremenitvi.

Razpredelnica 2

Mejne vrednosti emisij NOx iz kopenskih plinskih turbin (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom)

Vrsta goriva || Vhodna toplotna moč (MWt) || Mejna vrednost emisij za NOx (mg/m³)a

|| ||

tekoča goriva (lahki in vmesni destilati) || > 50 || nove naprave: 50

obstoječe naprave: 90 (splošno) 200 (naprave, ki obratujejo manj kot 1 500 ur na leto)

zemeljski plinb || > 50 || nove naprave: 50 (splošno)d

obstoječe naprave: 50 (splošno)c,d 150 (naprave, ki obratujejo manj kot 1 500 ur na leto)

drugi plini || > 50 || nove naprave: 50

obstoječe naprave: 120 (splošno) 200 (naprave, ki obratujejo manj kot 1 500 ur na leto)

a Plinske turbine za uporabo v izrednih primerih, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto, niso zajete.

b Zemeljski plin je naravni plin v obliki metana z manj kot 20 (volumenskih) % inertnih plinov in drugih sestavin.

c 75 mg/m3 v primerih, kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO:

· plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %,

· plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije, večjim od 55 %,

· plinske turbine za mehanske pogone.

d Za enociklične plinske turbine, ki ne spadajo v nobeno od kategorij iz opombe c, vendar je njihov izkoristek– določen pri osnovni obremenitvi po ISO – večji od 35 %, je mejna vrednost emisij za NOx 50xη/35, kjer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek.

8. Proizvodnja cementa:

Razpredelnica 3

Mejne vrednosti emisij NOx, nastalih pri proizvodnji cementnega klinkerjaa

Vrsta naprave || Mejna vrednost emisij za NOx (mg/m³)

||

splošno (obstoječe in nove naprave) || 500

obstoječe peči Lepol in dolge rotacijske peči, v katerih ni sosežiganja odpadkov || 800

a Naprave za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh z zmogljivostjo > 500 Mg/dan ali v drugih pečeh z zmogljivostjo > 50 Mg/dan. Referenčna vsebnost O2 je 10 %.

9. Nepremični motorji:

Razpredelnica 4

Mejne vrednosti emisij NOx iz novih nepremičnih motorjev

Tip in, moč motorja, specifikacija goriva || Mejna vrednost emisij a,b,c (mg/m³)

||

plinski motorji > 1 MWt motorji na prisilni vžig (Ottovi motorji), vsa plinasta goriva || 95 (izboljšana revna mešanica) 190 (standardna revna mešanica ali bogata mešanica s katalizatorjem)

motorji, ki uporabljajo dvoje goriv > 1 MWt v načinu na plin (vsa plinasta goriva) v načinu na tekoče gorivo (vsa tekoča goriva)d                         1–20 MWt                 > 20 MWt || 190 225 225

dizelski motorji > 5 MWt (kompresijski vžig) počasna (< 300 vrt./min) / srednja (300–1 200 vrt./min) hitrost                 5–20 MWt: težko kurilno olje in bio olja lahko kurilno olje in zemeljski plin                 > 20 MWt težko kurilno olje in biološka olja lahko kurilno olje in zemeljski plin visoka hitrost (> 1 200 vrt./min) || 225 190 190 190 190

Opomba: referenčna vsebnost kisika je 15 %[3].

a Te mejne vrednosti emisij se ne uporabljajo za motorje, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto.

b Če selektivne katalitične redukcije trenutno ni mogoče uporabiti zaradi tehničnih ali logističnih razlogov, na primer na oddaljenih otokih ali kjer ni mogoče zagotoviti razpoložljivosti zadostnih količin kakovostnega goriva, se lahko za dizelske motorje in motorje, ki uporabljajo dvoje goriv, uvede prehodno obdobje, ki traja deset let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico in v katerem se uporabljajo naslednje mejne vrednosti emisij:

·        motorji, ki uporabljajo dvoje goriv: 1 850 mg/m³ v načinu na tekoče gorivo, 380 mg/m3 v načinu na plin;

·        dizelski motorji – počasna (< 300 vrt./min) in srednja (300–1 200 vrt./min) hitrost: 1 300 mg/m³ za motorje med 5 in 20 MWt ter 1 850 mg/m³ za motorje > 20 MWt;

·        dizelski motorji – visoka hitrost (> 1 200 vrt./min): 750 mg/m³.

c Motorji, ki obratujejo med 500 in 1 500 obratovalnih ur na leto, se lahko izvzamejo iz obveznosti upoštevanja teh mejnih vrednosti emisij, če se za njih uporabljajo primarni ukrepi za omejitev emisij NOx in če dosegajo mejne vrednosti emisij iz opombe b.

d Pogodbenica lahko odstopi od obveznosti glede doseganja mejnih vrednosti emisij, če morajo kurilne naprave, ki uporabljajo plinasto gorivo, zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma uporabljati druge vrste goriva in bi morale biti zato opremljene z napravami za čiščenje odpadnih plinov. To odstopanje ne sme trajati več kot 10 dni, razen če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo.

10.              Naprave za sintranje železove rude:

Razpredelnica 5

Mejne vrednosti emisij NOx iz naprav za sintranje železove rude

Vrsta naprave || Mejna vrednost emisij za NOx (mg/m³)

||

naprave za sintranje: nova naprava || 400

naprave za sintranje: obstoječa naprava || 400

a Proizvodnja in predelava kovin: naprave za praženje ali sintranje kovinskih rud, naprave za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo več kot 2,5 Mg/uro, naprave za predelavo železa in jekla (obrati za vroče valjanje > 20 Mg surovega jekla na uro).

b Kot izjema od odstavka 3 bi bilo treba te mejne vrednosti emisij obravnavati kot povprečja preko daljšega časovnega obdobja.

11.              Proizvodnja dušikove kisline:

Razpredelnica 6

Mejne vrednosti emisij NOx iz proizvodnje dušikove kisline, razen naprav za koncentriranje kislin

Vrsta naprav || Mejna vrednost emisij za NOx (mg/m³)

||

nove naprave || 160

obstoječe naprave || 190

B.         Kanada

12.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami NOx bodo za nepremične vire ustrezno določene ob upoštevanju podatkov o razpoložljivih tehnologijah za uravnavanje, mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v drugih jurisdikcijah, in naslednjih listin:

             (a)    Smernice za emisije iz novih virov za toplotno proizvodnjo električne energije,

             (b)    Nacionalne smernice za emisije iz nepremičnih plinskih turbin, PN1072,

             (c)     Nacionalne smernice za emisije iz cementnih peči, PN1284,

             (d)    Nacionalne smernice za emisije iz industrijskih/komercialnih kotlov in grelnikov, PN1286,

             (e)     Smernice za upravljanje in emisije za sežigalnice komunalnih trdnih odpadkov, PN1085,

             (f)     Načrt za upravljanje z dušikovimi oksidi (NOx) in hlapnimi organskimi spojinami (HOS) – Faza I, PN1066, in

             (g)     Smernice glede obratovanja in emisij za sežigalnice trdnih komunalnih odpadkov, PN1085.

C.        Združene države Amerike

13.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami NOx iz nepremičnih virov za naslednje kategorije nepremičnih virov ter viri, za katere se uporabljajo, so navedeni v naslednjih dokumentih:

             (a)    Energetske naprave na premog – Zakonik zveznih predpisov (ZZP) 40, 76. del,

             (b)    Naprave za proizvodnjo pare v elektroenergetskih sistemih – ZZP 40, 60. del, poddela D in D a,

             (c)     Industrijske-poslovne-institucionalne naprave za proizvodnjo pare – ZZP 40, 60. del, poddel D b,

             (d)    Naprave za pridobivanje dušikove kisline – ZZP 40, 60. del, poddel G,

             (e)     Nepremične plinske turbine – ZZP 40, 60. del, poddel GG,

             (f)     Sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddela E a in E b,

             (g)     Sežigalnice medicinskih/infektivnih odpadkov in odpadkov iz zdravstva – ZZP 40, 60. del, poddel E c,

             (h)    Rafinerije nafte – ZZP 40, 60. del, poddela J in J a,

             (i)      Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem – prisilni vžig, ZZP 40, 60. del, poddel JJJJ,

             (j)     Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem – kompresijski vžig, ZZP 40, 60. del, poddel IIII,

             (k)    Nepremične plinske turbine – ZZP 40, 60. del, poddel KKKK,

             (l)      Majhne sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel AAAA,

             (m)   Portlandski cement – ZZP 40, 60. del, poddel F,

             (n)    Komercialne in industrijske sežigalnice trdnih komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel CCCC, in

             (o)    Druge sežigalnice trdnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel EEEE.

S.       Priloga VI

Besedilo Priloge VI se nadomesti z naslednjim:

Mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin iz nepremičnih virov

1.      Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.

A.        Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike

2.      Ta oddelek te priloge zajema nepremične vire emisij HOS, navedene v spodnjih odstavkih od 8 do 22. Naprave ali deli naprav, namenjeni raziskavam, razvoju in preskušanju novih proizvodov in postopkov, so izvzeti. Pragovne vrednosti so navedene v spodnjih razpredelnicah po posameznih področjih. Na splošno se nanašajo na porabo topila ali emisijski masni pretok. Kadar upravljavec opravlja več dejavnosti, ki spadajo pod isto podtočko, na isti napravi in na istem mestu, se poraba topila ali emisijski masni pretok dejavnosti seštevata. Če pragovna vrednost ni podana, se navedena mejna vrednost uporablja za vse ustrezne naprave.

3.      V oddelku A te priloge:

                   (a)            „skladiščenje in distribucija motornega bencina“ pomeni natovarjanje tovornih vozil, železniških vagonov, rečnih in morskih plovil v centralnih skladiščih in na polnilnih inštalacijah rafinerij mineralnih olj, vključno s polnjenjem vozil na bencinskih servisih;

                   (b)            „nanašanje lepil“ pomeni vsako dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepil in izdelave laminatov v povezavi s tiskanjem in proizvodnjo lesnih in plastičnih laminatov;

                   (c)            „proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov“ pomeni kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov;

                   (d)            „površinska zaščita“ pomeni kakršno koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih plasti premaza na:

      (i)         nova vozila, opredeljena kot vozila kategorije M1 in kategorije N1, če se lakirajo v isti napravi kot vozila kategorije M1,

      (ii)        kabine tovornjakov, opredeljene kot prostor za voznika, in vsa povezana ohišja za tehnično opremo vozil kategorij N2 in N3,

      (iii)       kombinirana in tovorna vozila, opredeljena kot vozila kategorij N1, N2 in N3, kabine tovornih vozil so izvzete,

      (iv)       avtobuse, opredeljene kot vozila kategorij M2 in M3,

      (v)        druge kovinske in plastične površine, vključno s površinami letal, ladij, vlakov itd.,

      (vi)       lesene površine;

      (vii)      površine tekstilij, tkanin, folij in papirja ter

      (viii)     usnje.

Med te vire ne spada površinska zaščita podlage s kovinskimi premazi z elektroforetskimi postopki ali obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tudi tiska, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Vendar tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni zajeto v tej opredelitvi. V tem pomenu izrazov so:

· vozila M1 vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z največ osmimi sedeži poleg sedeža voznika,

· vozila M2 vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika, katerih največja dovoljena masa ne presega 5 Mg,

· vozila M3 vozila, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika, katerih največja dovoljena masa presega 5 Mg,

· vozila N1 vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga in katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 Mg,

· vozila N2 vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga in katerih največja dovoljena masa presega 3,5 Mg, vendar ne presega 12 Mg,

· vozila N3 vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga in katerih največja dovoljena masa presega 12 Mg,

                   (e)            „površinska zaščita kovinskih kolutov“ pomeni kakršno koli dejavnost, pri kateri se koluti jekla, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku;

                   (f)             „suho čiščenje“ pomeni vsako obrtno ali industrijsko dejavnost, pri kateri se v napravi za čiščenje oblačil, dekorativnega tekstila, preprog in podobnih potrošniških izdelkov uporabljajo HOS, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji;

                   (g)            „proizvodnja premaznih sredstev, sredstev za zaščito lesa, tiskarskih barv ali lepil“ pomeni proizvodnjo navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo v isti napravi z mešanjem pigmentov, smol in lepil z organskimi topili ali drugimi osnovami. Ta skupina vključuje tudi dispergiranje in preddispergiranje, uravnavanje viskoznosti in odtenka ter pakiranje končnega izdelka v posode;

                   (h)            „tiskanje“ pomeni vsako dejavnost, povezano z reprodukcijo besedila in/ali slik, pri katerem se s slikovnimi nosilci nanaša tiskarska barva na poljubno površino, in vključuje naslednje poddejavnosti:

      (i)         fleksotisk: tiskarska tehnika, pri kateri se uporabljajo tiskarske plošče iz gume ali elastičnih fotopolimerov, katerih tiskane površine so izbočene, in tekoče tiskarske barve, ki se sušijo z izparevanjem topila;

      (ii)        rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem: rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskovno in netiskovno površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskovna površina se obdela tako, da privlači vodo in odbija tiskarske barve. Tiskovna površina se obdela tako, da sprejema tiskarske barve in jih prenaša na površino, ki se tiska. Izhlapevanje poteka v peči, v kateri se natisnjeni material segreva z vročim zrakom;

      (iii)       rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije: rotacijski globoki tisk za tiskanje revij, brošur, katalogov ali podobnega, pri katerem se uporabljajo tiskarske barve na podlagi toluena;

      (iv)       rotacijski globoki tisk: tiskanje, pri katerem se uporabljajo valjasti nosilec slike s tiskovno površino pod netiskovno površino in tekoče tiskarske barve, ki se sušijo z izhlapevanjem topila. Vdolbine se polnijo s tiskarskimi barvami, odvečne tiskarske barve pa se z netiskovnih površin očistijo, preden površina, ki se tiska, pride v stik z valjem in dvigne tiskarske barve iz vdolbin;

      (v)        rotacijski sitotisk: rotacijsko tiskanje, pri katerem se tiskarska barva nanaša na material, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z neprekrito tiskano površino in prekrito netiskano površino, pri katerem se uporabljajo tekoče tiskarske barve, ki se sušijo le z izhlapevanjem. Material, ki se tiska, se v stroj daje s svitka in ne v posameznih polah;

      (vi)       laminiranje med tiskarsko dejavnostjo: lepljenje dveh ali več vrst fleksibilnega materiala pri izdelovanju laminatov ter

      (vii)      nanašanje prevlek: dejavnost, pri kateri se na fleksibilni material za tiskanje nanaša prevleka ali lepilna plast zaradi poznejše zatesnitve embalaže;

                   (i)             „izdelovanje farmacevtskih izdelkov“ pomeni kemično sintezo, fermentacijo, ekstrakcijo, formulacijo in dodelavo farmacevtskih izdelkov ter proizvodnjo polizdelkov, če poteka na istem kraju;

                   (j)             „predelava naravnega ali sintetičnega kavčuka“ pomeni kakršno koli mešanje v mešalnikih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega ali sintetičnega kavčuka ter pomožne dejavnosti za pretvorbo naravnega ali sintetičnega kavčuka v končni izdelek;

                   (k)            „čiščenje površin“ pomeni vsako dejavnost, razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala, kar vključuje tudi razmaščevanje; čiščenje, ki vključuje več čistilnih faz pred kakršno koli dejavnostjo ali po njej, se šteje za enovito dejavnost površinskega čiščenja. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, temveč na čiščenje površine proizvodov;

                   (l)             „standardni pogoji“ pomeni temperaturo 273,15 K in tlak 101,3 kPa;

                   (m)           „organska spojina“ pomeni kakršno koli spojino, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;

                   (n)            „hlapna organska spojina“ (HOS) pomeni katero koli organsko spojino in frakcijo kreozota s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe;

                   (o)            „organsko topilo“ pomeni katero koli HOS, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje ali za razredčenje surovin, proizvodov ali odpadnih materialov, ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot zaščitno sredstvo;

                   (p)            „odpadni plini“ so s HOS ali drugimi onesnaževali onesnaženi plini, ki se izpuščajo v zrak iz naprav za čiščenje odpadnih plinov ali drugih odvodnikov odpadnih plinov. Volumski pretok odpadnih plinov je izražen v m3/h pri standardnih pogojih;

                   (q)            „ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranje rastlinskih olj“ pomeni kakršno koli ekstrahiranje rastlinskih olj iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme ter čiščenje masti in rastlinskih olj, pridobljenih iz semen ter delov rastlin in/ali živali;

                   (r)             „ličanje vozil“ pomeni vsako industrijsko ali obrtno dejavnost površinske zaščite, vključno s čiščenjem in razmaščevanjem, namenjeno:

                   (i)             prvemu lakiranju cestnih vozil ali njihovih delov z materialom za ličanje, če poteka zunaj prvotne proizvodne linije, ali površinski zaščiti priklopnikov (vključno s polpriklopniki);

                   (ii)            ta priloga ne zajema ličanja vozil, opredeljenega kot površinska zaščita motornih vozil ali njihovega posameznega dela med popravljanjem, konzerviranjem ali dekoriranjem zunaj proizvodnih obratov. Izdelki, ki se uporabljajo v okviru te dejavnosti, so obravnavani v Prilogi XI;

                   (s)             „impregnacija lesa“ pomeni kakršno koli impregnacijo lesa z zaščitnimi sredstvi;

                   (t)             „površinska zaščita žice za navitja“ pomeni kakršno koli površinsko zaščito kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itd.;

                   (u)            „ubežne emisije“ so emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in, če ni drugače navedeno, tudi topila v katerih koli izdelkih; to vključuje nezajete emisije HOS, spuščene v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine. Ubežne emisije se lahko izračunajo na podlagi bilance topil (glej dodatek I te priloge);

                   (v)            „skupne emisije HOS“ pomeni vsoto ubežnih emisij HOS in emisij HOS v odpadnih plinih;

                   (w)           „vnos“ pomeni količino organskih topil in njihovo količino v pripravkih, ki se uporablja pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, ki se reciklirajo v obratu ali zunaj njega, in se upošteva vsakokrat, ko se uporabi pri izvajanju dejavnosti;

                   (x)            „mejna vrednost emisij“ (MVE) pomeni največjo količino HOS (razen metana), ki jih izpušča naprava in med normalnim obratovanjem ne sme biti presežena. Za odpadne pline se izrazi kot masa HOS na prostornino odpadnih plinov (izražena kot C/m3, če ni drugače določeno) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin. Volumni plina, ki se odpadnemu plinu dodajo zaradi hlajenja ali redčenja, se ne upoštevajo pri določitvi koncentracije mase onesnaževala v odpadnih plinih. Mejne vrednosti emisij za odpadne pline so označene kot MVEc, mejne vrednosti za ubežne emisije pa kot MVEf;

                   (y)            „normalno obratovanje“ pomeni celoten čas obratovanja, razen zagona, ustavitve in vzdrževanja opreme;

                   (z)            „snovi, škodljive za zdravje ljudi“, so razdeljene v dve kategoriji:

      (i)         halogenirane HOS z možnim tveganjem za nepovratne učinke in

      (ii)        nevarne snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje ali lahko povzročajo raka, dedne genetske poškodbe ali raka zaradi vdihavanja, lahko pa tudi škodujejo plodnosti ali nerojenemu otroku;

       (aa)         „proizvodnja obutve“ pomeni kakršno koli proizvodnjo obutve ali njenih delov;

       (bb)         „poraba topil“ pomeni celoten vnos organskih topil v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju brez vseh HOS, ki se regenerirajo za ponovno uporabo.

4.      Izpolnjene morajo biti naslednje zahteve:

          (a)     emisije se v vseh primerih spremljajo z meritvami ali izračuni,[4] če ti dosežejo vsaj enako točnost. Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij se preverja z neprekinjenimi ali sekvenčnimi meritvami, atestiranjem ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo. Za emisije v odpadnih plinih v primeru neprekinjenih meritev velja, da se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če potrjeno dnevno povprečje emisij ne preseže mejnih vrednosti emisij. Pri sekvenčnih meritvah ali drugih ustreznih postopkih ugotavljanja se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če povprečje vseh odčitkov ali drugih postopkov v okviru enega postopka spremljanja ne preseže mejne vrednosti. Pri preverjanju se lahko upošteva nenatančnost merilnih metod. Mejne vrednosti ubežnih emisij in skupne mejne vrednosti emisij se uporabljajo kot letna povprečja;

          (b)     koncentracije onesnaževal zraka v vodih za plin se merijo reprezentativno. Spremljanje pomembnih onesnaževal in meritve parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatiziranih sistemov ter referenčne meritve za umerjanje teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

5.      Naslednje mejne vrednosti emisij se uporabljajo za odpadne pline, ki vsebujejo snovi, škodljive za zdravje ljudi:

          (a)     20 mg/m3 (izraženo kot vsota mas posameznih spojin) za izpuste halogeniranih HOS s pripisanimi standardnimi opozorili: „sum povzročitve raka“ in/ali „sum povzročitve genetskih okvar“, če masni tok vsote upoštevanih spojin znaša 100 g/h ali več, in

          (b)     2 mg/m3 (izraženo kot vsota mas posameznih spojin) za izpuste HOS s pripisanimi standardnimi opozorili: „lahko povzroči raka“, „lahko povzroči genetske okvare“, „lahko povzroči raka pri vdihavanju“, „lahko škoduje plodnosti“ ali „lahko škoduje nerojenemu otroku“, če masni tok vsote upoštevanih spojin znaša 10 g/h ali več.

6.      V zvezi s skupinami virov iz odstavkov od 9 do 22 lahko pogodbenica, če se dokaže, da skladnost posamezne naprave z mejnimi vrednostmi za ubežne emisije (MVEf) ni tehnično in ekonomsko dosegljiva, izvzame navedeno napravo, če se ne pričakuje večja nevarnost za zdravje ljudi ali okolje in se uporabijo najboljše razpoložljive tehnologije.

7.      Mejne vrednosti emisij HOS za skupine virov, opredeljene v odstavku 3, znašajo, kot je določeno v odstavkih od 8 do 22 spodaj.

8.      Skladiščenje in distribucija motornega bencina:

          (a)     naprave za skladiščenje motornega bencina v terminalih, če presegajo pragovne vrednosti iz razpredelnice 1, morajo biti:

          (i)       cisterne s pritrjenim pokrovom, povezane z napravo za rekuperacijo hlapov, ki ne presega mejnih vrednosti emisij iz razpredelnice 1, ali

          (ii)      zasnovane z zunanjim ali notranjim plavajočim pokrovom, opremljenim s primarnim in sekundarnim tesnilom, ki izpolnjujejo zahteve za učinkovitost zmanjševanja iz razpredelnice 1;

          (b)     kot odstopanje od zgornjih zahtev morajo biti cisterne s pritrjenim pokrovom, ki so začele obratovati pred 1. januarjem 1996 in niso povezane z napravo za rekuperacijo hlapov, opremljene s primarnim tesnilom, ki dosega 90-odstotno učinkovitost zmanjševanja.

Razpredelnica 1

Mejne vrednosti emisij HOS, nastalih pri skladiščenju in distribuciji motornega bencina, natovarjanje morskih plovil je izvzeto (faza I)

Dejavnost || Prag || MVE ali učinkovitost zmanjševanja

|| ||

polnjenje in praznjenje premičnih rezervoarjev v terminalih || letna količina pretočenega bencina: 5 000 m3 || 10 g HOS/m3, vključno z metanoma

naprave za skladiščenje v terminalih || obstoječi terminali ali skladišča nafte z letno količino pretočenega bencina 10 000 Mg ali več novi terminali (brez praga, razen za terminale na majhnih oddaljenih otokih z največjo količino pretočenega bencina 5 000 Mg/leto) || 95 mas. %b

bencinski servisi || količina pretočenega bencina večja od 100 m3/leto || 0,01 mas. % pretočene količinec

a Hlapi, spodrinjeni pri polnjenju naprav za skladiščenje motornega bencina, se preusmerijo v druge naprave za skladiščenje motornega bencina ali v napravo za rekuperiranje bencinskih hlapov, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz zgornje razpredelnice.

b Učinkovitost zmanjševanja, izražena v odstotkih v primerjavi s primerljivo cisterno s pritrjenim pokrovom, ki nima mehanizma za zadrževanje hlapov, tj. ima samo razbremenilni ventil.

c Hlape, izpodrinjene zaradi pretakanja bencina v naprave za skladiščenje na bencinskih servisih in v cisterne s pritrjenim pokrovom, uporabljene za vmesno skladiščenje hlapov, je treba skozi povezovalni vod, neprepusten za hlape, vrniti v premični rezervoar, s katerim se dostavlja bencin. Polnjenja se ne sme izvesti, razen če so uvedeni vsi potrebni ukrepi in vse naprave delujejo pravilno. Če so ti pogoji izpolnjeni, dodatno spremljanje skladnosti z mejno vrednostjo ni potrebno.

Razpredelnica 2

Mejne vrednosti emisij HOS za polnjenje vozil na bencinskih servisih (faza II)

Prag || Najmanjša učinkovitost zajema hlapov mas. %a

||

nov bencinski servis, če je njegova dejanska ali predvidena pretočena količina večja od 500 m3 na leto obstoječ bencinski servis, če je njegova dejanska ali predvidena pretočena količina po letu 2019 večja od 3 000 m3 na leto obstoječ bencinski servis, če je njegova dejanska ali predvidena pretočena količina večja od 500 m3 na leto in če se na njem opravi večja preureditev || enaka ali večja od 85 % mas. % z razmerjem hlapi/bencin, ki je enako ali večje od 0,95, vendar enako ali manjše od 1,05 (v/v)

a Učinkovitost zajema sistema mora navesti proizvajalec v skladu z ustreznimi tehničnimi standardi ali postopki za homologacijo.

9.             Nanašanje lepil:

Razpredelnica 3

Mejne vrednosti za nanašanje lepil

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

proizvodnja obutve (poraba topil > 5 Mg/leto) || 25a g HOS/par čevljev

drugo nanašanje lepil (poraba topil 5–15 Mg/leto) || MVEc = 50 mgb C/m3 MVEf = 25 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1,2 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

drugo nanašanje lepil (poraba topil 15–200 Mg/leto) || MVEc = 50 mgb C/m3 MVEf = 20 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

drugo nanašanje lepil (poraba topil > 200 Mg/leto) || MVEc = 50 mgc C/m3 MVEf = 15 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,8 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

a Skupne MVE so izražene v gramih izpuščenega topila na par izdelanih čevljev.

b Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo regeneriranega topila, je mejna vrednost 150 mg C/m3.

c Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo regeneriranega topila, je mejna vrednost 100 mg C/m3.

10.           Laminiranje lesa in plastike:

Razpredelnica 4

Mejne vrednosti za laminiranje lesa in plastike

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (letne)

||

laminiranje lesa in plastike (poraba topil > 5 Mg/leto) || skupna MVE 30 g HOS/m2 končnega izdelka

11.           Površinska zaščita (površinska zaščita vozil):

Razpredelnica 5

Mejne vrednosti za površinsko zaščito v industriji vozil

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOSa (letne za skupne MVE)

||

proizvodnja avtomobilov (M1, M2) (poraba topil > 15 Mg/leto in ≤ 5 000 površinsko zaščitenih predmetov na leto ali > 3 500 dokončanih šasij) || 90 g HOS/m² ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m²

proizvodnja avtomobilov (M1, M2) (poraba topil 15–200 Mg/leto in > 5 000 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || obstoječe naprave: 60 g HOS/m² ali 1,9 kg/karoserijo + 41 g/m²

nove naprave: 45 g HOS/m² ali 1,3 kg/karoserijo + 33 g/m²

proizvodnja avtomobilov (M1, M2) (poraba topil > 200 Mg/leto in > 5 000 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || 35 g HOS/m² ali 1 kg/karoserijo + 26 g/m² b

proizvodnja kabin tovornih vozil (N1, N2, N3) (poraba topil > 15 Mg/leto in ≤ 5 000 površinsko zaščitenih predmetov/leto) || obstoječe naprave: 85 g HOS/m²

nove naprave: 65 g HOS/m²

proizvodnja kabin tovornih vozil (N1, N2, N3) (poraba topil 15–200 Mg/leto in > 5 000 površinsko zaščitenih predmetov/leto) || obstoječe naprave: 75 g HOS/m²

nove naprave: 55 g HOS/m²

proizvodnja kabin tovornih vozil (N1, N2, N3) (poraba topil > 200 Mg/leto in > 5 000 površinsko zaščitenih predmetov/leto) || 55 g HOS/m²

proizvodnja tovornih in kombiniranih vozil (poraba topil > 15 Mg/leto in ≤ 2 500 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || obstoječe naprave: 120 g HOS/m²

nove naprave: 90 g HOS/m²

proizvodnja tovornih in kombiniranih vozil (poraba topil 15–200 Mg/leto in > 2 500 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || obstoječe naprave: 90 g HOS/m²

nove naprave: 70 g HOS/m²

proizvodnja tovornih in kombiniranih vozil (poraba topil > 200 Mg/leto in > 2 500 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || 50 g HOS/m²

proizvodnja avtobusov (poraba topil > 15 Mg/leto in ≤ 2 000 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || obstoječe naprave: 290 g HOS/m²

nove naprave: 210 g HOS/m²

proizvodnja avtobusov (poraba topil 15–200 Mg/leto in > 2 000 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || obstoječe naprave: 225 g HOS/m²

nove naprave: 150 g HOS/m²

proizvodnja avtobusov (poraba topil > 200 Mg/leto in > 2 000 površinsko zaščitenih predmetov na leto) || 150 g HOS/m²     

a Skupne mejne vrednosti so izražene kot masa izpuščenega organskega topila (g) glede na površino izdelka (m2). Površina izdelka je opredeljena kot površina, izračunana iz celotne površine elektroforetskega nanosa, in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi. Površina elektroforetskega nanosa se izračuna po enačbi: (2 × skupna teža školjke izdelka)/(povprečna debelina pločevine × gostota pločevine). Skupne MVE iz zgornje razpredelnice se nanašajo na vse faze procesa, izvedenega v istem obratu, in vključujejo elektroforetski nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo fiksno opremo v obratovalnem času in zunaj njega.

b Za obstoječe naprave lahko doseganje teh ravni pomeni učinke na različne prvine okolja, visoke investicijske stroške in dolge dobe povračila naložb. Bistvena zmanjšanja emisij HOS zahtevajo spremembo vrste barvnega sistema in/ali sistema za nanašanje barve in/ali sistema za sušenje, kar običajno vključuje namestitev nove naprave ali popolno preureditev ličarske delavnice ter zahteva velike kapitalske naložbe.

12.           Površinska zaščita (kovinskih, plastičnih in lesenih površin ter površin tekstilij, tkanin, folij in papirja):

Razpredelnica 6

Mejne vrednosti za površinsko zaščito v različnih industrijskih panogah

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

površinska zaščita lesa (poraba topil 15–25 Mg/leto) || MVEc = 100a mg C/m3 MVEf = 25 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1,6 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita lesa (poraba topil 25–200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstev MVEf = 20 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita lesa (poraba topil > 200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstev MVEf = 15 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,75 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita kovinskih in plastičnih izdelkov (poraba topil 5–15 Mg/leto) || MVEc = 100a,b mg C/m3 MVEf = 25b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,6 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

druga površinska zaščita, vključno z zaščito površin tekstilij, tkanin, folij in papirja (razen sitotiska za tekstilije, glej tiskanje) (poraba topil 5–15 Mg/leto) || MVEc = 100a,b mg C/m3 MVEf = 25b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1,6 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita tekstilij, tkanin, folij in papirja (razen sitotiska za tekstilije, glej tiskanje) (poraba topil > 15 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstevb,c MVEf = 20b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita plastičnih obdelovancev (poraba topil 15–200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstevb MVEf = 20b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,375 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita plastičnih obdelovancev (poraba topil > 200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstevb MVEf = 20b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,35 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita kovinskih površin (poraba topil 15–200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstevb MVEf = 20b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,375 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

Izjema za površinske zaščite v stiku z živili: skupna MVE 0,5825 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

površinska zaščita kovinskih površin (poraba topil >200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 za sušenje in 75 mg C/m3 za nanašanje premaznih sredstevb MVEf = 20b mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,33 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa  Izjema za površinske zaščite v stiku z živili: skupna MVE 0,5825 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

a Mejna vrednost se uporablja za nanašanje premaznih sredstev in sušenje v zaprtih pogojih.

b Če nanašanja premaznih sredstev ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih (gradnja plovil, površinska zaščita zrakoplovov itd.), se lahko te naprave izvzamejo izpolnjevanja zahtev glede teh vrednosti. V tem primeru se uporabi program zmanjševanja emisij, razen če ta možnost ni tehnično in ekonomsko izvedljiva. V tem primeru se uporabi najboljša razpoložljiva tehnologija.

c Če se za površinsko zaščito tekstilij uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo regeneriranega topila, je mejna vrednost 150 mg C/m3 za sušenje in nanašanje premaznih sredstev skupaj.

13.           Površinska zaščita (usnja in žičnih navitij):

Razpredelnica 7

Mejne vrednosti za površinsko zaščito usnja in žic za navitja

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (letne za skupne MVE)

||

površinska zaščita usnja na pohištvu in določenih usnjenih izdelkih, ki se uporabljajo kot majhne potrošniške dobrine, kot so torbice, pasovi, denarnice itd. (poraba topil > 10 Mg/leto) || skupna MVE 150 g/m²

druga površinska zaščita usnja (poraba topil 10–25 Mg/leto) || skupna MVE 85 g/m²

druga površinska zaščita usnja (poraba topil > 25 Mg/leto) || skupna MVE 75 g/m²

površinska zaščita žic za navitja (poraba topil > 5 Mg/leto) || skupna MVE 10 g/kg se uporablja za naprave, pri katerih je povprečni premer žice ≤ 0,1 mm

skupna MVE 5 g/kg se uporablja za vse druge naprave

14.           Površinska zaščita (kovinskih kolutov):

Razpredelnica 8

Mejne vrednosti za površinsko zaščito kovinskih kolutov

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

obstoječe naprave (poraba topil 25–200 Mg/leto) || MVEc = 50 mga C/m3 MVEf = 10 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,45 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

obstoječe naprave (poraba topil > 200 Mg/leto) || MVEc = 50 mga C/m3 MVEf = 10 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,45 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

nove naprave (poraba topil 25–200 Mg/leto) || MVEc = 50 mg C/m3 a MVEf = 5 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,3 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

nove naprave (poraba topil > 200 Mg/leto) || MVEc = 50 mga C/m3 MVEf = 5 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,3 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

a Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo regeneriranega topila, je mejna vrednost 150 mg C/m3.

15.           Kemično čiščenje:

Razpredelnica 9

Mejne vrednosti za kemično čiščenje

Dejavnost || Mejne vrednosti emisij za HOSa,b (letne za skupne MVE)

||

nove in obstoječe naprave || skupna MVE 20 g HOS/kg

a Mejna vrednost za skupne emisije HOS, izračunana kot masa izpuščenih HOS na maso očiščenega in posušenega izdelka.

b Ta raven emisij se lahko doseže z uporabo vsaj strojev vrste IV ali učinkovitejših strojev.

16.           Proizvodnja premaznih sredstev, sredstev za zaščito lakov, barv in lepil:

Razpredelnica 10

Mejne vrednosti za proizvodnjo premaznih sredstev, sredstev za zaščito lakov, barv in lepil

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE) ||

|| ||

nove in obstoječe naprave s porabo topil med 100 in 1 000 Mg/leto || MVEc = 150 mg C/m3 MVEfa = 5 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 5 mas. % ali manj vnosa topil

nove in obstoječe naprave s porabo topil > 1 000 Mg/leto || MVEc = 150 mg C/m3 MVEfa = 3 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 3 mas. % ali manj vnosa topil

a Mejna vrednost za ubežne emisije ne vključuje topil, ki se prodajajo kot del pripravkov v nepredušno zaprtih posodah.

17.           Tiskanje (fleksotisk, rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem, rotacijski globoki tisk za publikacije itd.):

Razpredelnica 11

Mejne vrednosti za tiskanje

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (poraba topil 15–25 Mg/leto) || MVEc = 100 mg C/m3 MVEf = 30 mas. % ali manj vnosa topila

rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (poraba topil 25–200 Mg/leto) || nove in obstoječe naprave MVEc = 20 mg C/m3 MVEf = 30 mas. % ali manj vnosa topila

rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (poraba topil > 200 Mg/leto) || za nove in nadgrajene tiskarske stroje skupna MVE = 10 mas. % ali manj porabe tiskarskih barva

za obstoječe tiskarske stroje skupna MVE = 15 mas. % ali manj porabe tiskarskih barva

globoki tisk za publikacije (poraba topil 25–200 Mg/leto) || za nove naprave MVEc = 75 mg C/m3 MVEf = 10 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,6 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

za obstoječe naprave MVEc = 75 mg C/m3 MVEf = 15 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 0,8 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

globoki tisk za publikacije (poraba topil > 200 Mg/leto) || za nove naprave skupna MVE = 5 mas. % ali manj vnosa topil

za obstoječe naprave skupna MVE = 7 mas. % ali manj vnosa topil

rotacijski globoki tisk in fleksotisk za embalažo (poraba topil 15–25 Mg/leto) || MVEc = 100 mg C/m3 MVEf = 25 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1,2 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

rotacijski globoki tisk in fleksotisk za embalažo (poraba topil 25–200 Mg/leto) ter rotacijski sitotisk (poraba topil > 30 Mg/leto) || MVEc = 100 mg C/m3 MVEf = 20 mas. % ali manj vnosa topil ali skupna MVE 1,0 kg ali manj HOS/kg trdnega vnosa

rotacijski globoki tisk in fleksotisk za embalažo (poraba topil  > 200 Mg/leto) || za obrate, kjer so vsi stroji priključeni na napravo za oksidacijo: skupna MVE = 0,5 kg HOS/kg trdnega vnosa za obrate, kjer so vsi stroji priključeni na napravo za adsorpcijo ogljika: skupna MVE = 0,6 kg HOS/kg trdnega vnosa za obstoječe kombinirane obrate, kjer nekateri obstoječi stroji morda niso povezani s sežigalnico ali napravo za rekuperacijo topil: emisije iz strojev, povezanih z napravami za oksidacijo ali adsorpcijo ogljika, so manjše od mejnih vrednosti emisij 0,5 oziroma 0,6 kg HOS/kg trdnega vnosa. za stroje, ki niso povezani z napravami za obdelavo plinov: uporaba izdelkov z nizko vsebnostjo topil ali brez topil, povezava z napravami za obdelavo odpadnih plinov, če je na voljo prosta zmogljivost, in preferenčno delo s snovmi z visoko vsebnostjo topil na strojih, ki so povezani z napravo za obdelavo odpadnih plinov. skupne emisije manjše od 1,0 kg HOS/kg trdnega vnosa

a Ostanki topil v končnem izdelku se ne upoštevajo pri izračunu ubežnih emisij.

18.           Proizvodnja farmacevtskih izdelkov:

Razpredelnica 12

Mejne vrednosti za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

nove naprave (poraba topil > 50 Mg/leto) || MVEc = 20 mg C/m3 a,b MVEf = 5 mas. % ali manj vnosa topilb

obstoječe naprave (poraba topil > 50 Mg/leto) || MVEc = 20 mg C/m3 a,c MVEf = 15 mas. % ali manj vnosa topilc

a Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo regeneriranega topila, je mejna vrednost 150 mg C/m3.

b Namesto MVEc in MVEf se lahko uporabi skupna mejna vrednost v višini 5 % vnosa topil.

c Namesto MVEc in MVEf se lahko uporabi skupna mejna vrednost v višini 15 % vnosa topil.

19.           Predelava naravnega ali sintetičnega kavčuka

Razpredelnica 13

Mejne vrednosti za predelavo naravnega ali sintetičnega kavčuka

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

nove in obstoječe naprave: predelava naravnega ali sintetičnega kavčuka (poraba topil > 15 Mg/leto) || MVEc = 20 mg C/m3 a MVEf = 25 mas. % vnosa topilb ali skupna MVE = 25 mas. % vnosa topil

a Če se uporabljajo tehnologije, ki omogočajo ponovno uporabo regeneriranega topila, je mejna vrednost 150 mg C/m3.

b Mejna vrednost za ubežne emisije ne vključuje topil, ki se prodajajo kot del pripravkov v nepredušno zaprtih posodah.

20.           Čiščenje površin:

Razpredelnica 14

Mejne vrednosti za čiščenje površin

Dejavnost in prag || Prag za porabo topil (Mg/leto) || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

|| ||

čiščenje površin s snovmi iz odstavka 3(z)(i) te priloge || 1–5 || MVEc = 20 mg, izraženo kot vsota mas posameznih spojin/m3 || MVEf = 15 mas. % vnosa topil

> 5 || MVEc = 20 mg, izraženo kot vsota mas posameznih spojin/m3 || MVEf = 10 mas. % vnosa topil

drugo čiščenje površin || 2–10 || MVEc = 75 mg C/m3 a || MVEf = 20 mas. %a vnosa topil

> 10 || MVEc = 75 mg C/m3 a || MVEf = 15 mas. %a vnosa topila

a Naprave, v katerih povprečna vsebnost organskega topila v vseh uporabljenih čistilnih sredstvih ne presega 30 mas. %, so izvzete iz uporabe teh vrednosti.

21.           Ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranje rastlinskih olj:

Razpredelnica 15

Mejne vrednosti za ekstrahiranje rastlinskih olj ali živalskih maščob ter rafiniranje rastlinskih olj

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (letne za skupne MVE)

||

nove in obstoječe naprave (poraba topil > 10 Mg/leto) || skupna MVE (kg HOS/Mg izdelka) živalska maščoba:                                            1,5 ricinus:                                                                 3,0 repično seme:                                                     1,0 sončnično seme:                                                1,0 soja (normalni zdrob):                                     0,8 soja (beli kosmiči):                                            1,2 druga semena in drugi deli rastlin:                                                          3,0a vsi postopki frakcioniranja, razen degumiranja:b                                         1,5 degumiranje:                                                      4,0

a Pogodbenica določi mejne vrednosti za skupne emisije HOS iz naprav, v katerih se obdeluje ena skupina semen ali drugih delov rastlin, za vsak primer posebej na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.

b Odstranjevanje lepljivih, klejastih snovi iz olja.

22.           Impregnacija lesa:

Razpredelnica 16

Mejne vrednosti za impregnacijo lesa

Dejavnost in prag || Mejne vrednosti emisij za HOS (dnevne za MVEc in letne za MVEf ter skupne MVE)

||

impregnacija lesa (poraba topil 25–200 Mg/leto) || MVEc = 100a mg C/m3 MVEf = 45 mas. % ali manj vnosa topil ali 11 kg ali manj HOS/m3

impregnacija lesa (poraba topil > 200 Mg/leto) || MVEc = 100a mg C/m3 MVEf = 35 mas. % ali manj vnosa topil ali 9 kg ali manj HOS/m3

a Se ne uporablja za impregnacijo s kreozotom.

B.         Kanada

23.             Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami hlapnih organskih spojin bodo za nepremične vire ustrezno določene ob upoštevanju podatkov o razpoložljivih tehnologijah za uravnavanje, mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v drugih jurisdikcijah, in naslednjih listin:

                   (a)            Predpisi o mejnih koncentracijah HOS za arhitekturna premazna sredstva, SOR/2009-264,

                   (b)            Mejne koncentracije HOS v proizvodih za ličanje vozil, SOR/2009-197;

                   (c)            predlagani predpisi za mejne koncentracije HOS v določenih izdelkih,

                   (d)            Smernice za zmanjšanje izpustov etilenoksida iz naprav za sterilizacijo,

                   (e)            Okoljevarstvene smernice za nadzorovanje emisij hlapnih organskih spojin, nastalih v novih organskih kemičnih postopkih, PN1108,

                   (f)             Okoljevarstveni kodeks postopkov za merjenje in nadzorovanje ubežnih emisij HOS pri puščanju opreme, PN1106,

                   (g)            Program za 40-odstotno zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin, nastalih pri uporabi lepil in tesnilnih snovi, PN1116,

                   (h)            Načrt za 20-odstotno zmanjšanje emisij HOS, nastalih pri površinski obdelavi izdelkov za široko porabo, PN1114,

                   (i)             Okoljske smernice za nadzorovanje emisij hlapnih organskih spojin iz nadzemnih naprav za skladiščenje motornega bencina, PN1180,

                   (j)             Okoljski kodeks postopkov za rekuperiranje bencinskih hlapov med polnjenjem vozil na bencinskih servisih in drugih napravah za oskrbo z motornim bencinom, PN1184,

                   (k)            Okoljski kodeks postopkov za zmanjšanje emisij topil iz industrijskih in komercialnih naprav za razmaščevanje, PN1182,

                   (l)             Normativi funkcionalnosti za nove vire in smernice za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin iz naprav za nanašanje premazov kanadskih proizvajalcev originalne avtomobilske opreme, PN1234,

                   (m)           Okoljske smernice za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin pri predelavi plastičnih mas, PN1276,

                   (n)            Nacionalni akcijski načrt za okoljevarstveni nadzor nad snovmi, ki tanjšajo ozonski plašč, in njihovimi alternativami v obliki halogeniranih ogljikovodikov, PN1291,

                   (o)            Načrt za upravljanje z dušikovimi oksidi (NOx) in hlapnimi organskimi spojinami (HOS) – Faza I, PN1066,

                   (p)            Okoljski kodeks postopkov za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin, nastalih pri komercialnem/industrijskem tiskanju, PN1301,

                   (q)            Priporočeni standardi in smernice CCME[5] za zmanjšanje emisij HOS, nastalih pri uporabi kanadskih industrijskih premaznih sredstev za vzdrževanje, PN1320, in

                   (r)             Smernice za zmanjšanje emisij HOS iz sektorja proizvodnje lesenega pohištva, PN1338.

C.        Združene države Amerike

24.             Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami HOS iz nepremičnih virov za naslednje kategorije nepremičnih virov ter viri, za katere se uporabljajo, so navedeni v naslednjih dokumentih:

                   (a)            Naprave za skladiščenje naftnih tekočin – Zakonik zveznih predpisov (ZZP) 40, 60. del, poddela K in K a,

                   (b)            Posode za skladiščenje hlapnih organskih tekočin – ZZP 40, 60. del, poddel K b,

                   (c)            Rafinerije nafte – ZZP 40, 60. del, poddel J,

                   (d)            Površinska obdelava kovinskega pohištva – ZZP 40, 60. del, poddel EE,

                   (e)            Površinska obdelava avtomobilov in lahkih tovornih vozil – ZZP 40, 60. del, poddel MM,

                   (f)             Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – ZZP 40, 60. del, poddel QQ,

                   (g)            Na pritisk občutljivi trakovi in površinsko premazovanje nalepk – ZZP 40, 60. del, poddel RR,

                   (h)            Površinska obdelava velikih aparatov, kovinskih kolutov in pločevink za pijačo – ZZP 40, 60. del, poddeli SS, TT in WW,

                   (i)             Polnilne inštalacije v skladiščih motornega bencina – ZZP 40, 60. del, poddel XX,

                   (j)             Proizvodnja avtomobilskih gum – ZZP 40, 60. del, poddel BBB,

                   (k)            Proizvodnja polimerov – ZZP 40, 60. del, poddel DDD,

                   (l)             Premazovanje in tiskanje upogljivega vinila in uretana – ZZP 40, 60. del, poddel FFF,

                   (m)           Puščanje opreme v naftnih rafinerijah in sistemi zbiranja odpadnih vod – ZZP 40, 60. del, poddela GGG in QQQ,

                   (n)            Proizvodnja sintetičnih vlaken – ZZP 40, 60. del, poddel HHH,

                   (o)            Naftne kemične čistilnice – ZZP 40, 60. del, poddel JJJ,

                   (p)            Obrati za predelavo zemeljskega plina na kopnem – ZZP 40, 60. del, poddel KKK,

                   (q)            Puščanje opreme SOCMI, naprave za oksidacijo, destilacija in procesi v reaktorju – ZZP 40, 60. del, poddel VV, poddel III, poddela NNN in RRR,

                   (r)             Premazovanje magnetnih trakov – ZZP 40, 60. del, poddel SSS,

                   (s)             Industrijska obdelava površin – ZZP 40, 60. del, poddel TTT,

                   (t)             Polimerni premazi naprav za podporne podlage – ZZP 40, 60. del, poddel VVV,

                   (u)            Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem – prisilni vžig, ZZP 40, 60. del, poddel JJJJ,

                   (v)            Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem – kompresijski vžig, ZZP 40, 60. del, poddel IIII, in

                   (w)           Nove prenosne posode za gorivo in posode v uporabi – ZZP 40, 59. del, poddel F.

25.             Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami HOS iz virov, za katere veljajo nacionalni emisijski standardi za nevarna onesnaževala zraka, so navedene v naslednjih listinah:

                   (a)            Organska nevarna onesnaževala zraka, ki nastajajo pri proizvodnji sintetičnih in organskih kemikalij – ZZP 40, 63. del, poddel F,

                   (b)            Organska nevarna onesnaževala zraka, ki nastajajo pri proizvodnji sintetičnih in organskih kemikalij: izpusti med postopki, posode za skladiščenje, dejavnosti prenosa in odpadne vode – ZZP 40, 63. del, poddel G,

                   (c)            Organska nevarna onesnaževala zraka: puščanje opreme – ZZP 40, 63. del, poddel H,

                   (d)            Komercialne naprave za sterilizacijo z etilenoksidom – ZZP 40, 63. del, poddel O,

                   (e)            Polnilne inštalacije v skladišču motornega bencina in regulacijske postaje plinovodov – ZZP 40, 63. del, poddel R,

                   (f)             Razmaščevalna sredstva, ki vsebujejo halogenirana topila – ZZP 40, 63. del, poddel T,

                   (g)            Polimeri in smole (skupina I) – ZZP 40, 63. del, poddel U,

                   (h)            Polimeri in smole (skupina II) – ZZP 40, 63. del, poddel W,

                   (i)             Talilnice sekundarnega svinca – ZZP 40, 63. del, poddel X,

                   (j)             Natovarjanje na pomorska tankerska plovila – ZZP 40, 63. del, poddel Y,

                   (k)            Rafinerije nafte – ZZP 40, 63. del, poddel CC,

                   (l)             Postopki predelave in odstranjevanja izven kraja nastanka – ZZP 40, 63. del, poddel DD,

                   (m)           Proizvodnja magnetnih trakov – ZZP 40, 63. del, poddel EE,

                   (n)            Proizvodnja letalske in vesoljske opreme – ZZP 40, 63. del, poddel GG,

                   (o)            Proizvodnja nafte in zemeljskega plina – ZZP 40, 63. del, poddel HH,

                   (p)            Gradnja in popravilo ladij – ZZP 40, 63. del, poddel II,

                   (q)            Leseno pohištvo – ZZP 40, 63. del, poddel JJ,

                   (r)             Tiskanje in založništvo – ZZP 40, 63. del, poddel KK,

                   (s)             Celuloza in papir II (sežiganje) – ZZP, 63. del, poddel MM,

                   (t)             Rezervoarji za skladiščenje – ZZP 40, 63. del, poddel OO,

                   (u)            Posode za shranjevanje – ZZP 40, 63. del, poddel PP,

                   (v)            Površinska zajezitev – ZZP 40, 63. del, poddel QQ,

                   (w)           Posamezni sistemi za odvajanje – ZZP 40, 63. del, poddel RR,

                   (x)            Zaprti odzračevalni sistemi – ZZP 40, 63. del, poddel SS,

                   (y)            Puščanje opreme: raven nadzora 1 – ZZP 40, 63. del, poddel TT,

                   (z)            Puščanje opreme: raven nadzora 2 – ZZP 40, 63. del, poddel UU,

                   (aa)          Naprave za ločevanje olja in vode ter naprave za ločevanje organskih snovi in vode – ZZP 40, 63. del, poddel VV,

                   (bb)          Posode za shranjevanje (cisterne): raven nadzora 2 – ZZP 40, 63. del, poddel WW,

                   (cc)          Procesne enote za proizvodnjo etilena – ZZP 40, 63. del, poddel XX,

                   (dd)          Generični standardi za tehnologije za največji dosegljiv nadzor za različne kategorije – ZZP 40, 63. del, poddel YY,

                   (ee)          Sežigalnice nevarnih odpadkov – ZZP 40, 63. del, poddel EEE,

                   (ff)           Proizvodnja farmacevtskih izdelkov – ZZP 40, 63. del, poddel GGG,

                   (gg)          Prenos in skladiščenje naravnega plina – ZZP 40, 63. del, poddel HHH,

                   (hh)          Proizvodnja poliuretanskih prožnih pen – ZZP 40, 63. del, poddel III;

                   (ii)            Polimeri in smole: skupina IV – ZZP 40, 63. del, poddel JJJ,

                   (jj)            Proizvodnja portlandskega cementa – ZZP 40, 63. del, poddel LLL,

                   (kk)          Proizvodnja učinkovin za pesticide – ZZP 40, 63. del, poddel MMM,

                   (ll)            Polimeri in smole: skupina III – ZZP 40, 63. del, poddel OOO,

                   (mm)       Polieter polioli – ZZP 40, 63. del, poddel PPP,

                   (nn)          Proizvodnja sekundarnega aluminija – ZZP 40, 63. del, poddel RRR,

                   (oo)          Rafinerije nafte – ZZP 40, 63. del, poddel UUU,

                   (pp)          Čistilne naprave v javni lasti – ZZP 40, 63. del, poddel VVV,

                   (qq)          Proizvodnja prehranskega kvasa – ZZP 40, 63. del, poddel CCCC,

                   (rr)            Distribucija organskih tekočin (nebencinskih) – ZZP 40, 63. del, poddel EEEE,

                   (ss)           Proizvodnja raznih organskih kemikalij – ZZP 40, 63. del, poddel FFFF,

                   (tt)            Ekstrakcija s topili v proizvodnji rastlinskega olja – ZZP 40, 63. del, poddel GGGG,

                   (uu)          Premazna sredstva za avtomobile in lahka tovorna vozila – ZZP 40, 63. del, poddel IIII,

                   (vv)          Premazna sredstva za papir in druge izdelke iz celuloznih vlaken – ZZP 40, 63. del, poddel JJJJ,

                   (ww)        Sredstva za površinsko obdelavo kovinskih pločevink – ZZP 40, 63. del, poddel KKKK,

                   (xx)          Premazna sredstva za razne kovinske dele in izdelke – ZZP 40, 63. del, poddel MMMM,

                   (yy)          Sredstva za površinsko obdelavo velikih aparatov – ZZP 40, 63. del, poddel NNNN,

                   (zz)          Tiskanje na tkanine, površinska zaščita in barvanje tkanin – ZZP 40, 63. del, poddel OOOO,

                   (aaa)       Površinska obdelava plastičnih delov in izdelkov – ZZP 40, 63. del, poddel PPPP,

                   (bbb)       Površinska obdelava lesenih gradbenih izdelkov – ZZP 40, 63. del, poddel QQQQ,

                   (ccc)        Površinska obdelava kovinskega pohištva – ZZP 40, 63. del, poddel RRRR,

                   (ddd)       Površinska obdelava kovinskih kolutov – ZZP 40, 63. del, poddel SSSS,

                   (eee)        Postopki za dodelavo usnja – ZZP 40, 63. del, poddel TTTT,

                   (fff)         Proizvodnja izdelkov iz celuloze – ZZP 40, 63. del, poddel UUUU,

                   (ggg)        Proizvodnja plovil – ZZP 40, 63. del, poddel VVVV,

                   (hhh)       Proizvodnja ojačenih plastik in sestavljenih proizvodov – ZZP 40, 63. del, poddel WWWW,

                   (iii)           Proizvodnja avtomobilskih gum – ZZP 40, 63. del, poddel XXXX,

                   (jjj)          Nepremični plinski motorji – ZZP 40, 63. del, poddel YYYY,

                   (kkk)       Nepremični batni motorji z notranjim zgorevanjem: kompresijski vžig – ZZP 40, 63. del, poddel ZZZZ,

                   (lll)           Proizvodnja polprevodnikov – ZZP 40, 63. del, poddel BBBBB,

                   (mmm)   Železo- in jeklolivarne – ZZP 40, 63. del, poddel EEEEE,

                   (nnn)       Integrirana proizvodnja železa in jekla – ZZP 40, 63. del, poddel FFFFF,

                   (ooo)       Predelava asfalta in proizvodnja asfaltnih strešnih kritin – ZZP 40, 63. del, poddel LLLLL,

                   (ppp)       Proizvodnja poliuretanskih prožnih pen – ZZP 40, 63. del, poddel MMMMM,

                   (qqq)       Celice/stojala za preskušanje motorjev – ZZP 40, 63. del, poddel PPPPP,

                   (rrr)          Proizvodnja tornih proizvodov – ZZP 40, 63. del, poddel QQQQQ,

                   (sss)         Proizvodnja ognjevzdržnih proizvodov – ZZP 40, 63. del, poddel SSSSS,

                   (ttt)          Naprave za sterilizacijo z etilenoksidom v bolnišnicah – ZZP 40, 63. del, poddel WWWWW,

                   (uuu)       Polnilne inštalacije za distribucijo v skladiščih motornega bencina, skladišča bencina in naprave v okviru cevovodov za bencin – ZZP 40, 63. del, poddel BBBBBB,

                   (vvv)       Naprave za distribucijo motornega bencina – ZZP 40, 63. del, poddel CCCCCC,

                   (www)     Odstranjevanje barv in razne dejavnosti površinske obdelave v majhnih virih – ZZP 40, 63. del, poddel HHHHHH,

                   (xxx)       Proizvodnja akrilnih vlaken/modakrilnih vlaken (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel LLLLLL,

                   (yyy)       Proizvodnja ogljenih saj (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel MMMMMM,

                   (zzz)        Majhni viri v proizvodnji kemikalij: kromove spojine – ZZP 40, 63. del, poddel NNNNNN,

                   (aaaa)     Proizvodnja kemikalij za majhne vire – ZZP 40, 63. del, poddel VVVVVV,

                   (bbbb)     Predelava asfalta in proizvodnja asfaltnih strešnih kritin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel AAAAAAA, in

                   (cccc)      Proizvodnja barv in sorodnih izdelkov (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel CCCCCCC.

Dodatek Bilanca topil

Uvod

1. Ta dodatek k prilogi o mejnih vrednostih emisij hlapnih organskih spojin (HOS) iz nepremičnih virov vsebuje navodila za izvajanje bilance topil. Opredeljuje načela, ki jih je treba upoštevati (odstavek 2), daje osnovo za masno bilanco (odstavek 3) in zahteve za preverjanje skladnosti (odstavek 4).

Načela

2. Namen bilance topil je:

    (a)           preverjanje skladnosti, kot je določeno v prilogi, in

    (b)           prepoznavanje možnosti za zmanjševanje emisij v prihodnje.

Opredelitev pojmov

3. Navedene opredelitve so osnova za izračun bilance topil:

    (a)           vnosi organskih topil:

· I1 Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih pripravkih, ki se v postopku uporabijo kot surovina v časovnem obdobju, za katero se izračuna bilanca topil;

· I2 Količina organskih topil ali njihova količina v pripravkih, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v postopku kot topilo. (Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.)

    (b)           iznosi organskih topil:

· O1. Emisije HOS v odpadnih plinih;

· O2. Organska topila v odpadni vodi; če je potrebno, se pri izračunu O5 upošteva čiščenje odpadne vode;

· O3. Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek;

· O4. Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje splošno prezračevanje prostorov, od koder zrak uhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine;

· O5. Organska topila in/ali organske spojine, ki se izgubijo zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (vključno s tistimi, ki so uničene, npr. s sežigom, drugo obdelavo odpadnih plinov ali odpadnih vod ali pa so zajete, npr. z adsorpcijo, če se ne prištevajo k O6, O7 ali O8);

· O6. Organska topila v zbranih odpadkih;

· O7. Organska topila ali organska topila, vsebovana v pripravkih, ki se prodajajo ali so namenjena prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo;

· O8. Organska topila v pripravkih, regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v postopku, če niso šteta pod O7;

· O9. Organska topila, izpuščena na druge načine.

Smernice za uporabo bilance topil za preverjanje skladnosti

4. Uporaba bilance topil se določi na podlagi posebne zahteve, ki jo je treba preveriti, kakor je navedeno:

          (a)     preverjanje skladnosti z načinom zmanjševanja emisije iz odstavka (6)(a) v prilogi, mejno vrednostjo skupnih emisij, izraženo kot emisije topil na enoto proizvoda, ali kot je drugače navedeno v prilogi:

                      (i)          za vse dejavnosti, ki uporabljajo način zmanjševanja emisij iz odstavka 6(a) v prilogi, je treba vsako leto pripraviti bilanco topil, da se določi poraba. Poraba se lahko izračuna po enačbi:

                                            C = I1 – O8

Poleg tega je treba vsako leto določiti tudi količino trdnih snovi v porabljenih premaznih sredstvih za izračun letne referenčne emisije in ciljne emisije;

                      (ii)         za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi skupnih emisij, izraženih kot emisije topil na enoto proizvoda ali kot je drugače navedeno v prilogi, je treba vsako leto pripraviti bilanco topil, da se določijo emisije HOS. Emisije HOS se lahko izračunajo po enačbi:

                                            E = F + O1

pri čemer so F ubežne emisije HOS, kot je določeno v pododstavku (b)(i) spodaj. Vrednost emisije je treba deliti z ustreznim parametrom izdelka;

          (b)     določitev ubežnih emisij HOS za primerjavo z vrednostmi ubežnih emisij iz priloge:

                      (i)          metodologija: ubežne emisije HOS se lahko izračunajo po enačbi:

                                            F = I1 – O1 – O5 – O6 – O7 – O8

ali

                                            F = O2 + O3 + O4 + O9

Ta količina se lahko določi z neposrednimi meritvami količin. Izvedejo se lahko tudi drugi enakovredni izračuni, na primer z uporabo učinkovitosti zajema pri postopku. Vrednost ubežnih emisij je izražena kot delež vnosa topila, ki se lahko izračuna po enačbi:

                                            I = I1 + I2;

                      (ii)         pogostost: ubežne emisije HOS se lahko določijo s kratko, vendar celovito vrsto meritev. Ubežnih emisij ni treba ponovno ugotavljati, če se ne spremeni tehnološka oprema.

T.      Priloga VII

Besedilo Priloge VII se nadomesti z naslednjim:

   Časovni roki iz člena 3

1.    Roki za začetek uporabe mejnih vrednosti iz odstavkov 2 in 3 člena 3 so:

         (a)         za nove nepremične vire eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico in

         (b)         za obstoječe nepremične vire eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico ali 31. decembra 2020, kar je pozneje.

2.    Rok za začetek uporabe mejnih vrednosti za goriva in nove premične vire iz odstavka 5 člena 3 je datum začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico ali datumi, povezani z ukrepi iz Priloge VIII, kar je pozneje.

3.    Rok za začetek uporabe mejnih vrednosti za HOS v izdelkih iz odstavka 7 člena 3 je eno leto po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico.

4.    Ne glede na odstavke 1, 2 in 3, vendar ob upoštevanju odstavka 5, lahko pogodbenica Konvencije, ki postane pogodbenica tega protokola med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2019, ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu poda izjavo, da bo podaljšala kateri koli rok za uporabo mejnih vrednosti iz odstavkov 2, 3, 5 in 7 člena 3, in sicer:

         (a)         za obstoječe nepremične vire na največ petnajst let po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico,

         (b)         za goriva in nove premične vire na največ pet let po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico in

         (c)         za HOS v izdelkih na največ pet let po datumu začetka veljavnosti tega protokola za zadevno pogodbenico.

5.    Pogodbenica, ki je sprejela odločitev v zvezi s prilogama VI in/ali VIII v skladu s členom 3a tega protokola, ne sme podati tudi izjave v zvezi z isto prilogo v skladu z odstavkom 4.

U.      Priloga VIII

Besedilo Priloge VIII se nadomesti z naslednjim:

Mejne vrednosti za goriva in nove premične vire

Uvod

1.    Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.

2.    Ta priloga vsebuje mejne vrednosti emisij za NOx, izražene kot ekvivalenti dušikovega dioksida (NO2), za ogljikovodike, ki so večinoma hlapne organske spojine, ter za ogljikov monoksid (CO) in delce, kakor tudi okoljske specifikacije za goriva na trgu, namenjena vozilom.

3.    Roki za začetek uporabe mejnih vrednosti iz te priloge so določeni v Prilogi VII.

A.        Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike

Osebna vozila in lahka vozila

4.    Mejne vrednosti za vozila na motorni pogon z najmanj štirimi kolesi, ki se uporabljajo za prevoz ljudi (kategorija M) in blaga (kategorija N), so navedene v razpredelnici 1.

Težka tovorna vozila

5.    Mejne vrednosti za motorje težkih tovornih vozil so navedene v razpredelnicah 2 in 3 glede na postopke preskušanja, ki se uporabljajo.

Necestna vozila in stroji na kompresijski vžig (CI) in prisilni vžig (SI)

6.    Mejne vrednosti za kmetijske in gozdarske traktorje ter motorje drugih necestnih vozil/premičnih strojev so navedene v razpredelnicah od 4 do 6.

7.    Mejne vrednosti za lokomotive in železniška motorna vozila so navedene v razpredelnicah 7 in 8.

8.    Mejne vrednosti za plovila, ki plujejo po celinskih plovnih poteh, so navedene v razpredelnici 9.

9.    Mejne vrednosti za plovila za rekreacijo so navedene v razpredelnici 10.

Motorna kolesa in mopedi

10.  Mejne vrednosti za motorna kolesa in mopede so navedene v razpredelnicah 11 in 12.

Kakovost goriva

11.  Okoljske specifikacije za kakovost motornega bencina in dizelskega goriva so navedene v razpredelnicah 13 in 14.

Razpredelnica 1

Mejne vrednosti za osebna vozila in lahka vozila

|| Referenčna masa  (RW) (kg) || Mejne vrednostia ||

Ogljikov monoksid || Ogljikovodiki (HC) skupaj || NMHOS || Dušikovi oksidi || Ogljikovodiki in dušikovi oksidi skupaj || Delci || Število delceva (P)

L1 (g/km) || L2 (g/km) || L3 (g/km) || L4 (g/km) || L2 + L4 (g/km) || L5 (g/km) || L6 (#/km)

Kategorija || Razred, začetek uporabe* || || motorni bencin || dizelsko gorivo || motorni bencin || dizelsko gorivo || motorni bencin || dizelsko gorivo || motorni bencin || dizelsko gorivo || motorni bencin || dizelsko gorivo || motorni bencin || dizelsko gorivo || motorni bencin || dizelsko gorivo

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

Euro 5 || Mb || 1. 1. 2014 || vse || 1,0 || 0,50 || 0,10 || – || 0,068 || – || 0,06 || 0,18 || – || 0,23 || 0,0050 || 0,0050 || – || 6,0 x 1011

N1c || I, 1. 1. 2014 || RW 1 305 || 1,0 || 0,50 || 0,10 || – || 0,068 || – || 0,06 || 0,18 || – || 0,23 || 0,0050 || 0,0050 || – || 6,0 x 1011

II, 1. 1. 2014 || 1 305 < RW ≤ 1 760 || 1,81 || 0,63 || 0,13 || – || 0,090 || – || 0,075 || 0,235 || – || 0,295 || 0,0050 || 0,0050 || – || 6,0 x 1011

III, 1. 1. 2014 || 1 760 < RW || 2,27 || 0,74 || 0,16 || – || 0,108 || – || 0,082 || 0,28 || – || 0,35 || 0,0050 || 0,0050 || – || 6,0 x 1011

N2 || 1. 1. 2014 || || 2,27 || 0,74 || 0,16 || – || 0,108 || – || 0,082 || 0,28 || – || 0,35 || 0,0050 || 0,0050 || – || 6,0 x 1011

Euro 6 || Mb || 1. 9. 2015 || vse || 1,0 || 0,50 || 0,10 || – || 0,068 || – || 0,06 || 0,08 || – || 0,17 || 0,0045 || 0,0045 || 6,0 x 1011 || 6,0 x 1011

N1c || I, 1. 9. 2015 || RW ≤ 1 305 || 1,0 || 0,50 || 0,10 || – || 0,068 || – || 0,06 || 0,08 || – || 0,17 || 0,0045 || 0,0045 || 6,0 x 1011 || 6,0 x 1011

II, 1. 9. 2016 || 1 305 < RW ≤ 1 760 || 1,81 || 0,63 || 0,13 || – || 0,090 || – || 0,075 || 0,105 || – || 0,195 || 0,0045 || 0,0045 || 6,0 x 1011 || 6,0 x 1011

III, 1. 9. 2016 || 1 760 < RW || 2,27 || 0,74 || 0,16 || – || 0,108 || – || 0,082 || 0,125 || – || 0,215 || 0,0045 || 0,0045 || 6,0 x 1011 || 6,0 x 1011

N2 || 1. 9. 2016 || || 2,27 || 0,74 || 0,16 || – || 0,108 || – || 0,082 || 0,125 || – || 0,215 || 0,0045 || 0,0045 || 6,0 x 1011 || 6,0 x 1011

* Registracija, prodaja ali začetek uporabe novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev za ustrezne mejne vrednosti, se po navedenih datumih iz stolpca zavrnejo.

a Preskusni cikel v skladu z novim evropskim voznim ciklom (NEDC).

b Razen vozil, katerih največja dovoljena masa presega 2 500 kg.

c In tista vozila iz kategorije M, ki so navedena v opombi b.

Razpredelnica 2

Mejne vrednosti za težka tovorna vozila s preskusnim ciklom ob ustaljenih razmerah in preskusnim ciklom odzivnosti na obremenitev

|| Začetek uporabe || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Ogljikovodiki (g/kWh) || Ogljikovodiki skupaj (g/kWh) || Dušikovi oksidi (g/kWh) || Delci (g/kWh) || Dim

(m-1)

|| || || || || || ||

B2 („EURO V“)a || 1. 10. 2009 || 1,5 || 0,46 || – || 2,0 || 0,02 || 0,5

„EURO VI“b || 31. 12. 2013 || 1,5 || – || 0,13 || 0,40 || 0,010 || –

a Preskusni cikel v skladu z evropskim preskusnim ciklom ob ustaljenih razmerah (ESC) in evropskim preskusnim ciklom odzivnosti na obremenitev (ELR).

b Preskusni cikel v skladu s svetovno harmoniziranim preskusnim ciklom ob ustaljenih razmerah za težka tovorna vozila (WHSC).

Razpredelnica 3

Mejne vrednosti za težka tovorna vozila – preskusni cikel prehodnega stanja

|| Začetek uporabe* || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Ogljikovodiki skupaj (g/kWh) || Nemetanski ogljikovodiki (g/kWh) || Metana (g/kWh) || Dušikovi oksidi (g/kWh) || Delci (g/kWh)b

|| || || || || || ||

B2 („EURO V“)c || 1. 10. 2009 || 4,0 || – || 0,55 || 1,1 || 2,0 || 0,030

„EURO VI“ (CI)d || 31. 12. 2013 || 4,0 || 0,160 || – || – || 0,46 || 0,010

„EURO VI“ (PI)d || 31. 12. 2013 || 4,0 || – || 0,160 || 0,50 || 0,46 || 0,010

Opomba: PI = prisilni vžig, CI = kompresijski vžig.

* Registracija, prodaja ali začetek uporabe novih vozil, ki ne izpolnjujejo zahtev za ustrezne mejne vrednosti, se po navedenih datumih iz stolpca zavrnejo.

a Samo za motorje na zemeljski plin.

b Se ne uporablja za plinske motorje v fazi B2.

c Preskusni cikel v skladu z evropskim preskusnim ciklom prehodnega stanja (ETC).

d Preskusni cikel v skladu s svetovno harmoniziranim preskusnim ciklom prehodnega stanja za težka tovorna vozila (WHTC).

Razpredelnica 4

Mejne vrednosti za dizelske motorje necestnih premičnih strojev ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev (faza IIIB)

Izhodna moč (P) (kW) || Začetek uporabe* || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Ogljikovodiki (g/kWh) || Dušikovi oksidi (g/kWh) || Delci (g/kWh)

|| || || || ||

130 ≤ P ≤ 560 || 31.12.2010 || 3,5 || 0,19 || 2,0 || 0,025

75 ≤ P < 130 || 31.12.2011 || 5,0 || 0,19 || 3,3 || 0,025

56 ≤ P < 75 || 31.12.2011 || 5,0 || 0,19 || 3,3 || 0,025

37 ≤ P < 56 || 31.12.2012 || 5,0 || 4,7a || 4,7a || 0,025

* Z navedenimi datumi pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti.

a Opomba redaktorja: Ta številka je vsota ogljikovodikov in dušikovih oksidov ter je bila v potrjenem končnem besedilu izražena kot ena sama številka v združeni celici v razpredelnici. Ker to besedilo ne vsebuje razpredelnic z ločnicami, je številka zaradi jasnosti ponovljena v obeh stolpcih.

Razpredelnica 5

Mejne vrednosti za dizelske motorje necestnih premičnih strojev ter kmetijskih in gozdarskih traktorjev (faza IV)

Izhodna moč (P) (kW) || Začetek uporabe* || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Ogljikovodiki (g/kWh) || Dušikovi oksidi (g/kWh) || Delci (g/kWh)

|| || || || ||

130 ≤ P ≤ 560 || 31. 12. 2013 || 3,5 || 0,19 || 0,4 || 0,025

56 ≤ P < 130 || 31. 12. 2014 || 5,0 || 0,19 || 0,4 || 0,025

* Z navedenimi datumi pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti.

Razpredelnica 6

Mejne vrednosti za motorje s prisilnim vžigom za necestne premične stroje

Motorji za ročne stroje

Gibna prostornina (cm3) || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Vsota ogljikovodikov in dušikovih oksidov (g/kWh)a

|| ||

GP < 20 || 805 || 50

20 ≤ GP < 50 || 805 || 50

GP ≥ 50 || 603 || 72

Motorje za stroje, ki niso ročni

Gibna prostornina (cm3) || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Vsota ogljikovodikov in dušikovih oksidov (g/kWh)

GP < 66 || 610 || 50

66 ≤ GP < 100 || 610 || 40

100≤ GP < 225 || 610 || 16,1

GP ≥ 225 || 610 || 12,1

Opomba: Pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti.

a Emisije NOx za noben razred motorjev ne smejo biti večje od 10 g/kWh.

Razpredelnica 7

Mejne vrednosti za motorje za pogon lokomotiv

Izhodna moč (P) (kW) || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Ogljikovodiki (g/kWh) || Dušikovi oksidi (g/kWh) || Delci (g/kWh)

|| || || ||

130 < P || 3,5 || 0,19 || 2,0 || 0,025

Opomba: Pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti.

Razpredelnica 8

Mejne vrednosti za motorje za pogon železniških motornih vozil

Izhodna moč (P) (kW) || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Vsota ogljikovodikov in dušikovih oksidov (g/kWh) || Delci (g/kWh)

|| || ||

130 < P || 3,5 || 4,0 || 0,025

Razpredelnica 9

Mejne vrednosti za motorje za pogon plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh

Gibna prostornina (litrov na posamezni valj/kW) || Ogljikov monoksid (g/kWh) || Vsota ogljikovodikov in dušikovih oksidov (g/kWh) || Delci (g/kWh)

|| || ||

GP < 0,9 moč ≥ 37 kW || 5,0 || 7,5 || 0,4

0,9 ≤ GP < 1,2 || 5,0 || 7,2 || 0,3

1,2 ≤ GP < 2,5 || 5,0 || 7,2 || 0,2

2,5 ≤ GP < 5,0 || 5,0 || 7,2 || 0,2

5,0 ≤ GP < 15 || 5,0 || 7,8 || 0,27

15 ≤ GP < 20 moč < 3 300 kW || 5,0 || 8,7 || 0,5

15 ≤ GP < 20 moč > 3 300 kW || 5,0 || 9,8 || 0,5

20 ≤ GP < 25 || 5,0 || 9,8 || 0,5

25 ≤ GP < 30 || 5,0 || 11,0 || 0,5

Opomba: Pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti.

Razpredelnica 10

Mejne vrednosti za motorje plovil za rekreacijo

Tip motorja || CO (g/kWh) CO = A + B/PnN || Ogljikovodiki (HC) (g/kWh) HC = A + B/PnN a || NOx g/kWh || Delci g/kWh

A || B || n || A || B || n

|| || || || || || || ||

dvotaktni || 150 || 600 || 1 || 30 || 100 || 0,75 || 10 || n. r.

štiritaktni || 150 || 600 || 1 || 6 || 50 || 0,75 || 15 || n. r.

CI || 5 || 0 || 0 || 1,5 || 2 || 0,5 || 9,8 || 1

Kratica: n. r. = ni relevantno.

Opomba: Pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje novih motorjev na trg, vgrajenih v strojno opremo ali ne, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; strojna oprema in motorji, namenjeni za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeti.

a Pri čemer so A, B in n konstante, PN je nazivna moč motorja v kW, emisije pa se merijo v skladu s harmoniziranimi standardi.

Razpredelnica 11

Mejne vrednosti za motorna kolesa (> 50 cm3; > 45 km/h)

Velikost motorja || Mejne vrednosti

||

Motorno kolo < 150 cc || HC = 0,8 g/km NOx = 0,15 g/km

Motorno kolo > 150 cc || HC = 0,3 g/km NOx = 0,15 g/km

Opomba: Pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje motornih koles na trg, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; vozila, namenjena za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeta.

Razpredelnica 12

Mejne vrednosti za mopede (< 50 cm3; < 45 km/h)

|| Mejne vrednosti

CO (g/km) || HC + NOx (g/km)

|| ||

II || 1,0 a || 1,2

Opomba: Pogodbenice dovolijo registracijo, kadar je ustrezno, in dajanje mopedov na trg, samo če dosegajo v razpredelnici navedene mejne vrednosti; vozila, namenjena za izvoz v države, ki niso pogodbenice tega protokola, so izvzeta.

a Za tri- in štirikolesnike 3,5 g/km.

Razpredelnica 13

Okoljske specifikacije za goriva, ki se dajejo na trg za uporabo v vozilih, opremljenih z motorjem na prisilni vžig – vrsta: motorni bencin

Parameter || Enota || Mejne vrednosti

najmanjša || največja

|| || ||

oktansko število po raziskovalni metodi ||   || 95 || –

oktansko število po motorni metodi ||   || 85 || –

parni tlak po Reidu, poletno obdobjea || kPa || – || 60

destilacija: || || ||

uparjeno pri 100 °C || % v/v || 46 || –

uparjeno pri 150 °C || % v/v || 75 || –

analiza ogljikovodikov: || || ||

– olefini || % v/v || – || 18,0 b

– aromati ||   || – || 35

– benzen ||   || – || 1

vsebnost kisika || % m/m || – || 3,7

spojine, ki vsebujejo kisik: || || ||

– metanol, potreben je dodatek stabilizatorjev || % v/v || – || 3

– etanol, lahko je potreben dodatek stabilizatorjev || % v/v || – || 10

– izopropanol || % v/v || – || 12

– terciarni butanol || % v/v || – || 15

– izobutanol || % v/v || – || 15

– etri s 5 ali več atomi ogljika v molekuli || % v/v || – || 22

druge spojine, ki vsebujejo kisikc || % v/v || – || 15

vsebnost žvepla || mg/kg || – || 10

a Poletno obdobje se začne najpozneje 1. maja in konča po 30. septembru. Za države članice z arktičnimi razmerami se poletno obdobje začne najpozneje 1. junija in konča po 31. avgustu, parni tlak po Reidu (RVP) pa je omejen na 70 kPa.

b Razen za navaden neosvinčeni motorni bencin (najmanjše oktansko število po motorni metodi (MON) 81 in najmanjše oktansko število po raziskovalni metodi (RON) 91), za katerega je največja vsebnost olefinov 21 % v/v. Te omejitve ne izključujejo možnosti, da pogodbenica na svoj trg uvede drug neosvinčeni motorni bencin z nižjimi oktanskimi števili od tukaj navedenih.

c Drugi monoalkoholi, katerih končna destilacijska točka ni višja od tiste, ki je določena v državnih specifikacijah ali, kadar teh ni, v industrijskih specifikacijah za motorna goriva.

Razpredelnica 14

Okoljske specifikacije za goriva, ki se dajejo na trg za uporabo v vozilih, opremljenih z motorjem na kompresijski vžig – vrsta: dizelsko gorivo

Parameter || Enota || Mejne vrednosti

najmanjša || največja

|| || ||

cetansko število ||   || 51 || –

gostota pri 15 °C || kg/m3 || – || 845

destilacijska točka: 95 % || °C || – || 360

policiklični aromatski ogljikovodiki || % m/m || – ||  8

vsebnost žvepla || mg/kg || – || 10

B.         Kanada

12.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami iz goriv in premičnih virov bodo ustrezno določene ob upoštevanju podatkov o razpoložljivih tehnologijah za uravnavanje, mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v drugih jurisdikcijah, in naslednjih listin:

    (a)           Predpisi o emisijah toplogrednih plinov osebnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil, SOR/2010–201,

    (b)           Predpisi o emisijah motorjev pomorskih plovil na prisilni vžig ter plovil in necestnih vozil za rekreacijo, SOR/2011–10,

    (c)           Predpisi za obnovljiva goriva, SOR/2010–189,

    (d)           Predpisi za preprečevanje onesnaževanja z ladij in za nevarne kemikalije, SOR/2007–86,

    (e)           Predpisi o emisijah necestnih motorjev na kompresijski vžig, SOR/2005–32,

    (f)            Predpisi o emisijah cestnih vozil in motorjev, SOR/2003–2,

    (g)           Predpisi o emisijah majhnih necestnih motorjev na prisilni vžig, SOR/2003-355,

    (h)           Predpisi o žveplu v dizelskem gorivu, SOR/2002–254,

    (i)            Predpisi o pretoku pri distribuciji bencina in bencinskih mešanic, SOR/2000–43,

    (j)            Predpisi o žveplu v motornem gorivu, SOR/99–236,

    (k)           Predpisi o benzenu v motornem gorivu, SOR/97–493,

    (l)            Predpisi o motornem bencinu, SOR/90–247,

    (m)          Zvezni predpisi o mobilni obdelavi in uničevanju polikloriranih bifenilov, SOR/90–5,

    (n)           Okoljski kodeks za nadzemne in podzemne sisteme za skladiščenje nafte in sorodnih naftnih derivatov,

    (o)           Kanadski standardi za benzen, faza 2,

    (p)           Okoljske smernice za nadzorovanje emisij hlapnih organskih spojin iz nadzemnih naprav za skladiščenje motornega bencina, PN 1180,

    (q)           Okoljski kodeks postopkov za rekuperiranje bencinskih hlapov v distribucijskih omrežjih za motorni bencin, PN 1057,

    (r)            Okoljski kodeks za programe za preverjanje emisij in vzdrževanje lahkih motornih vozil – druga izdaja, PN 1293,

    (s)            Skupni začetni ukrepi za zmanjšanje emisij onesnaževal, ki prispevajo k delcem in prizemnemu ozonu, in

    (t)            Smernice za upravljanje za sežigalnice komunalnih trdnih odpadkov in emisij iz njih, PN 1085.

C.        Združene države Amerike

13.              Izvajanje programa za nadzor nad emisijami iz premičnih virov za lahka vozila, lahka tovorna vozila, težka tovorna vozila in goriva, kot to zahtevajo oddelki 202(a), 202(g) in 202(h) Zakona o čistem zraku, ki se izvaja prek:

    (a)           Registracije goriv in dodatkov goriv – ZZP 40, 79. del,

    (b)           Regulacije goriv in dodatkov goriv – ZZP 40, 80. del, vključno s: poddelom A – splošne določbe, poddelom B – nadzor in prepovedi, poddelom D – reformuliran motorni bencin, poddelom H – standardi za žveplo v motornem bencinu, poddelom I – dizelsko gorivo za motorna vozila, dizelsko gorivo za necestna vozila, lokomotive in plovila ter gorivo za morska plovila in v območju nadzora nad emisijami (ECA) ter poddelom L – benzen v motornem bencinu, ter

    (c)           Nadzora nad emisijami cestnih vozil in motorjev (novih in tistih v uporabi) – ZZP 40, 85. del in 86. del.

14.              Standardi za necestne motorje in vozila so določeni v naslednjih listinah:

    (a)           Standardi za žveplo v gorivu za necestne dizelske motorje – ZZP 40, 80. del, poddel I,

    (b)           Motorji zrakoplovov – ZZP 40, 87. del,

    (c)           Standardi za emisije izpušnih plinov necestnih dizelskih motorjev – reda 2 in 3, ZZP 40, 89. del,

    (d)           Necestni motorji na kompresijski vžig – ZZP 40, 89. del in 1039. del,

    (e)           Necestni motorji na prisilni vžig in motorji plovil na prisilni vžig – ZZP 40, 90. del, 91. del, 1045. del in 1054. del,

    (f)            Lokomotive – ZZP 40, 92. del in 1033. del,

    (g)           Motorji plovil na kompresijski vžig – ZZP 40, 94. del in 1042. del,

    (h)           Novi veliki necestni motorji na prisilni vžig – ZZP 40, 1048. del,

    (i)            Motorji in vozila za rekreacijo – ZZP 40, 1051. del,

    (j)            Nadzor nad emisijami izhlapevanja iz necestne in nepremične opreme (nove in tiste v uporabi) – ZZP 40, 1060. del,

    (k)           Postopki za preskušanje motorjev – ZZP 40, 1065. del, in

   (l)             Splošne določbe o skladnosti necestnih programov – ZZP 40, 1068. del.

V.      Priloga IX

1.             Zadnji stavek odstavka 6 se črta.

2.             Zadnji stavek odstavka 9 se črta.

3.             Opomba 1 se črta.

W.     Priloga X

1.             Vstavi se nova Priloga X:

Priloga X Mejne vrednosti emisij delcev iz nepremičnih virov

1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.

A.        Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike

2. Samo v tem oddelku „prah“ in „skupni lebdeči delci“ (SLD) pomenijo maso delcev katere koli oblike, strukture ali gostote, ki se razpršijo v plinski fazi v pogojih na mestu odvzema in se lahko po reprezentativnem odvzemu vzorca plina za analizo zberejo s filtriranjem pri določenih pogojih ter ki po sušenju pri določenih pogojih ostanejo pred filtrom in na filtru.

3. V tem oddelku „mejna vrednost emisij“ (MVE) pomeni količino prahu in/ali SLD, ki jo vsebujejo odpadni plini iz naprave in ki ne sme biti presežena. Če ni drugače določeno, se izračuna kot masa onesnaževala na prostornino odpadnih plinov (izraženo kot mg/m3) pri privzetih standardnih pogojih za temperaturo in tlak za suhi plin (prostornina pri 273,15 K, 101,3 kPa). Glede na količino kisika v odpadnem plinu se uporabljajo v spodnjih razpredelnicah navedene vrednosti za vsako kategorijo vira. Razredčevanje za zmanjšanje koncentracij onesnaževal v odpadnih plinih ni dovoljeno. Zagon, ustavitev in vzdrževanje opreme so izvzeti.

4. Emisije se v vseh primerih spremljajo z meritvami ali z izračuni, ki dosežejo vsaj enako točnost. Skladnost z mejnimi vrednostmi se preverja z neprekinjenimi ali sekvenčnimi meritvami, atestiranjem ali katero koli drugo tehnično zanesljivo metodo, vključno s preverjenimi metodami izračunavanja. Pri neprekinjenih meritvah se skladnost z mejnimi vrednostmi doseže, če preverjeno mesečno povprečje emisij ne preseže mejnih vrednosti emisij. Pri sekvenčnih meritvah ali drugih ustreznih postopkih ugotavljanja ali izračunavanja se skladnost z mejnimi vrednostmi emisij doseže, če srednja vrednost, ki temelji na ustreznem številu meritev v reprezentativnih razmerah, ne preseže vrednosti iz emisijskega standarda. Pri preverjanju se lahko upošteva nenatančnost merilnih metod.

5. Spremljanje pomembnih onesnaževal in meritve parametrov postopka, pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatiziranih merilnih sistemov ter referenčne meritve za kalibracijo teh sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

6. Posebne določbe za kurilne naprave iz odstavka 7:

             (a)    pogodbenica lahko odstopi od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavka 7 v naslednjih primerih:

             (i)      za kurilne naprave, ki običajno uporabljajo samo plinasto gorivo in zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma uporabljajo druge vrste goriva ter bi morale biti zato opremljene z napravami za čiščenje odpadnih plinov,

             (ii)     za obstoječe kurilne naprave, ki med 1. januarjem 2016 in najpozneje 31. decembrom 2023 ne bodo obratovale več kot 17 500 obratovalnih ur;

             (b)    če se zmogljivost kurilne naprave poveča za 50 MWt ali več, se mejne vrednosti emisij, kot so določene v odstavku 7 za nove naprave, uporabljajo za razširjeni del naprave, na katerega se nanaša sprememba. Mejna vrednost emisij se izračuna kot tehtano povprečje glede na dejansko vhodno toplotno moč za obstoječi in novi del naprave;

             (c)     pogodbenice zagotovijo, da se uvedejo določbe za postopke v zvezi z okvarami ali izpadi naprav za zmanjševanje emisij;

             (d)    v primeru večgorivnih kurilnih naprav, ki hkrati uporabljajo dve ali več vrst goriva, se mejna vrednost emisij določi kot tehtano povprečje mejnih vrednosti emisij za posamezna goriva na podlagi vhodne toplotne moči, ki jo prispeva posamezno gorivo.

7. Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MWt[6]:

Razpredelnica 1

Mejne vrednosti za emisije prahu iz kurilnih naprava

Vrsta goriva || Vhodna toplotna moč (MWt) || Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)b

|| ||

trdna goriva || 50–100 || nove naprave: 20 (premog, lignit in druga trdna goriva) 20 (biomasa, šota)

obstoječe naprave: 30 (premog, lignit in druga trdna goriva) 30 (biomasa, šota)

100–300 || nove naprave: 20 (premog, lignit in druga trdna goriva) 20 (biomasa, šota)

obstoječe naprave: 25 (premog, lignit in druga trdna goriva) 20 (biomasa, šota)

> 300 || nove naprave: 10 (premog, lignit in druga trdna goriva) 20 (biomasa, šota)

obstoječe naprave: 20 (premog, lignit in druga trdna goriva) 20 (biomasa, šota)

tekoča goriva || 50–100 || nove naprave: 20

obstoječe naprave: 30 (splošno) 50 (za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe)

tekoča goriva || 100–300 || nove naprave: 20

obstoječe naprave: 25 (splošno) 50 (za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe)

> 300 || nove naprave: 10

obstoječe naprave: 20 (splošno) 50 (za sežiganje ostankov, ki nastanejo pri destilaciji in pretvorbi med rafiniranjem surove nafte, v kurilnih napravah za lastne potrebe)

zemeljski plin || > 50 || 5

drugi plini || > 50 || 10 30 (za pline iz jeklarske industrije za nadaljnjo uporabo drugje)

a Mejne vrednosti emisij se ne uporabljajo zlasti za:

· naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov,

· naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave,

· naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov,

· naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo,

· reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji,

· koksarniške peči,

· rekuperatorje toplote pri plavžih,

· rekuperacijske kotle v sklopu obratov za proizvodnjo papirne kaše,

· naprave za sežiganje odpadkov in

· naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.

b Referenčna vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča in plinasta goriva.

8. Rafinerije nafte in plina:

Razpredelnica 2

Mejne vrednosti za emisije prahu iz rafinerij nafte in plina

Vir emisije || Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov v fluidizirani plasti || 50

9. Proizvodnja cementnega klinkerja:

Razpredelnica 3

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje cementa

|| Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

naprave za proizvodnjo cementa, peči, cementne mline in hladilnike za klinker || 20

a Obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh z zmogljivostjo > 500 Mg/dan ali v drugih pečeh z zmogljivostjo > 50 Mg/dan. Referenčna vsebnost kisika je 10 %.

10.              Proizvodnja apna:

Razpredelnica 4

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje apna

|| Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

peči za žganje apna || 20b

a Naprave za proizvodnjo apna z zmogljivostjo 50 Mg/dan ali več. To vključuje peči za žganje apna, ki so integrirane v druge industrijske procese, z izjemo celulozne industrije (glej razpredelnico 9). Referenčna vsebnost kisika je 11 %.

b Če je odpornost proti prahu visoka, je lahko mejna vrednost emisij višja, vendar ne sme presegati 30 mg/m³.

11.              Proizvodnja in predelava kovin:

Razpredelnica 5

Mejne vrednosti za emisije prahu iz primarne proizvodnje železa  in jekla

Dejavnost in prag zmogljivosti || Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

naprava za sintranje || 50

naprava za peletiranje || 20 za drobljenje, mletje in sušenje 15 za vse druge faze postopka

plavži: predgrevanje vpihanega zraka (> 2,5 t/uro) || 10

proizvodnja jekla v kisikovih konverterjih in litje (> 2,5 t/uro) || 30

električne naprave za proizvodnjo jekla in litje (> 2,5 t/uro) || 15 (obstoječe) 5 (nove)

Razpredelnica 6

Mejne vrednosti za emisije prahu iz železolivarn

Dejavnost in prag zmogljivosti || Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

železolivarne (> 20 t/dan): - vse peči (kupolaste, indukcijske, rotacijske) - vsi kalupi (za enkratno uporabo in trajni) || 20

vroče in hladno valjanje || 20 50, če zaradi mokrih odpadnih plinov ni mogoče uporabiti filtrskih vreč

Razpredelnica 7

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje in predelave neželeznih kovin

  || Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³) (dnevno)

||

predelava neželeznih kovin || 20

12.              Proizvodnja stekla:

Razpredelnica 8

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje stekla

|| Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

nove naprave || 20

obstoječe naprave || 30

a Naprave za proizvodnjo stekla ali steklenih vlaken z zmogljivostjo 20 Mg/dan ali več. Koncentracije se nanašajo na suhe odpadne pline z 8 % kisika po prostornini (neprekinjeno taljenje) ali 13 % kisika po prostornini (sekvenčno taljenje).

13.              Proizvodnja celuloze:

Razpredelnica 9

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje papirne kaše

|| Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³) (letno povprečje)

||

pomožni kotel || 40, če se uporabljajo tekoča goriva (pri 3-odstotni vsebnosti kisika) 30, če se uporabljajo trdna goriva (pri 6-odstotni vsebnosti kisika)

rekuperacijski kotel in apnena peč || 50

14.              Sežiganje odpadkov:

Razpredelnica 10

Mejne vrednosti za emisije prahu, nastale pri sežiganju odpadkov

|| Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

sežigalnice komunalnih odpadkov (> 3 Mg/uro) || 10

sežiganje nevarnih in medicinskih odpadkov (> 1 Mg/uro) || 10

Opomba: Referenčna vsebnost kisika: suhi pogoji, 11 %.

15.              Proizvodnja titanovega dioksida:

Razpredelnica 11

Mejne vrednosti za emisije prahu iz proizvodnje titanovega dioksida

|| Mejna vrednost emisij za prah (mg/m³)

||

sulfatni postopek, skupne emisije || 50

kloridni postopek, skupne emisije || 50

Opomba: Za manjše vire emisij v obratu se lahko uporabi MVE 150 mg/m³.

16.              Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo < 50 MWt:

Ta odstavek ima naravo priporočila in opisuje ukrepe, ki se lahko sprejmejo, če pogodbenica meni, da so tehnično in ekonomsko izvedljivi za nadzor nad delci:

             (a)  kurilne naprave v gospodinjstvih z nazivno vhodno toplotno močjo < 500 kWt:

             (i)    emisije iz novih kurilnih peči in kotlov v gospodinjstvih z nazivno vhodno toplotno močjo < 500 kWt se lahko zmanjšajo z uporabo:

       (aa)         standardov za izdelke, opisanih v standardih CEN (npr. EN 303–5), in ustreznih standardov za izdelke v Združenih državah Amerike in Kanadi. Države, ki uporabljajo takšne standarde za izdelke, lahko določijo dodatne nacionalne zahteve ob upoštevanju zlasti prispevka emisij organskih spojin, ki kondenzirajo, k nastanku delcev v zunanjem zraku, ali

       (bb)         podeljevanja znakov za okolje na podlagi meril za učinkovitost, ki so praviloma strožja od minimalnih zahtev glede učinkovitosti, navedenih v standardih EN za izdelke ali nacionalnih predpisih.

Razpredelnica 12

Priporočene mejne vrednosti za emisije prahu iz novih kurilnih naprav na trdna goriva z nazivno vhodno toplotno močjo < 500 kWt, ki se uporabljajo skupaj s standardi za izdelke

|| Prah (mg/m³)

||

odprti/zaprti kamini in peči na les || 75

kotli na polena (s posodo za shranjevanje toplote) || 40

peči in kotli na pelete || 50

peči in kotli na druga trdna goriva, ki niso les || 50

avtomatske kurilne naprave || 50

Opomba :Referenčna vsebnost O2: 13 %.

             (ii)   emisije iz obstoječih kurilnih peči in kotlov v gospodinjstvih se lahko zmanjšajo z naslednjimi primarnimi ukrepi:

      (aa)          z obveščanjem javnosti in s programi ozaveščanja glede:

· pravilne uporabe peči in kotlov,

· uporabe izključno neobdelanega lesa,

· pravilnega sušenja lesa, da se zmanjša njegova vlažnost;

      (bb)          z vzpostavitvijo programa za spodbujanje zamenjave najstarejših obstoječih kotlov in peči s sodobnimi napravami ali

      (cc)          z uvedbo obveznosti za zamenjavo ali obnovo starih naprav;

             (b)  kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 100 kWt–1 MWt, ki se ne uporabljajo v gospodinjstvih:

Razpredelnica 13

Priporočene mejne vrednosti za emisije prahu iz kotlov in kurilnih naprav z nazivno vhodno toplotno močjo 100 kWt–1 MWt

|| Prah (mg/m³)

||

trdna goriva 100–500 kWt || nove naprave || 50

obstoječe naprave || 150

trdna goriva 500 kWt–1 MWt || nove naprave || 50

obstoječe naprave || 150

Opomba :Referenčna vsebnost O2: les, druga trdna biomasa in šota: 13 %; premog, lignit in druga trdna fosilna goriva: 6 %.

          (c)   kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo > 1–50 MWt:

Razpredelnica 14

Priporočene mejne vrednosti za emisije prahu iz kotlov in kurilnih naprav z nazivno vhodno toplotno močjo 1 MWt–50 MWt

|| Prah (mg/m³)

||

trdna goriva > 1–5 MWt || nove naprave || 20

obstoječe naprave || 50

trdna goriva > 5–50 MWt || nove naprave || 20

obstoječe naprave || 30

tekoča goriva > 1–5 MWt || nove naprave || 20

obstoječe naprave || 50

tekoča goriva > 5–50 MWt || nove naprave || 20

obstoječe naprave || 30

Opomba: Referenčna vsebnost O2: les, druga trdna biomasa in šota: 11 %; premog, lignit in druga trdna fosilna goriva: 6 %; tekoča goriva, vključno s tekočimi biogorivi: 3 %.

B.         Kanada

17.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami delcev (PM) bodo za nepremične vire ustrezno določene ob upoštevanju podatkov o razpoložljivih tehnologijah za uravnavanje, mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v drugih jurisdikcijah, in listin iz spodnjih pododstavkov od (a) do (h). Mejne vrednosti so lahko izražene v PM ali TPM. V tem primeru TPM pomeni kakršne koli delce PM z aerodinamičnim premerom, manjšim od 100 µm:

             (a)  Predpisi o izpustih iz talilnic sekundarnega svinca, SOR/91-155,

             (b)  Okoljski kodeks za talilnice in rafinerije navadnih kovin,

             (c)   Smernice za emisije iz novih virov za toplotno proizvodnjo električne energije,

             (d)  Okoljski kodeks za integrirane jeklarne (EPS 1/MM/7),

             (e)   Okoljski kodeks za neintegrirane jeklarne (EPS 1/MM/8),

             (f)   Smernice za emisije iz cementnih peči, PN 1284,

             (g)   Skupni začetni ukrepi za zmanjšanje emisij onesnaževal, ki prispevajo k delcem in prizemnemu ozonu, in

             (h)  Preskušanje učinkovitosti grelnih naprav na trdno gorivo, Kanadsko združenje za standarde (Canadian Standards Association), B415. 1–10.

C.        Združene države Amerike

18.              Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami delcev iz nepremičnih virov za naslednje kategorije nepremičnih virov ter viri, za katere se uporabljajo, so navedeni v naslednjih dokumentih:

             (a)  Jeklarne: elektroobločne peči – ZZP 40, 60. del, poddela AA in AA a,

             (b)  Majhne sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddel AAAA,

             (c)   Obrati za proizvodnjo sulfatne celuloze – ZZP 40, 60. del, poddel BB,

             (d)  Proizvodnja stekla – ZZP 40, 60. del, poddel CC,

             (e)   Naprave za proizvodnjo pare v elektroenergetskih sistemih – ZZP 40, 60. del, poddela D in D a,

             (f)   Industrijske-poslovne-institucionalne naprave za pridobivanje pare – ZZP 40, 60. del, poddela D b in D c,

             (g)   Silosi z dvigalom za žita – ZZP 40, 60. del, poddel DD,

             (h)  Sežigalnice komunalnih odpadkov – ZZP 40, 60. del, poddeli E, E a in E b,

             (i)    Sežigalnice medicinskih/infektivnih odpadkov in odpadkov iz zdravstva – ZZP 40, 60. del, poddel E c,

             (j)   Portlandski cement – ZZP 40, 60. del, poddel F,

             (k)  Proizvodnja apna – ZZP 40, 60. del, poddel HH,

             (l)    Naprave za proizvodnjo vroče asfaltne mešanice – ZZP 40, 60. del, poddel I,

             (m) Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem: kompresijski vžig – ZZP 40, 60. del, poddel IIII,

             (n)  Rafinerije nafte – ZZP 40, 60. del, poddela J in J a,

             (o)  Talilnice sekundarnega svinca – ZZP 40, 60. del, poddel L,

             (p)  Predelava kovinskih rudnin – ZZP 40, 60. del, poddel LL,

             (q)  Sekundarna medenina in bron – ZZP 40, 60. del, poddel M,

             (r)   Kisikovi konverterji – ZZP 40, 60. del, poddel N,

             (s)   Obrati za proizvajanje jekla s procesom v kisikovem konverterju – ZZP 40, 60. del, poddel N a,

             (t)   Predelava fosforita – ZZP 40, 60. del, poddel NN,

             (u)  Sežiganje odpadkov v čistilnih napravah – ZZP 40, 60. del, poddel O,

             (v)  Obrati za predelavo nekovinskih rudnin – ZZP 40, 60. del, poddel OOO,

             (w)  Talilnice primarnega bakra – ZZP 40, 60. del, poddel P,

             (x)  Proizvodnja amonijevega sulfata – ZZP 40, 60. del, poddel PP,

             (y)  Izolacija iz steklene volne – ZZP 40, 60. del, poddel PPP,

             (z)   Talilnice primarnega cinka – ZZP 40, 60. del, poddel Q,

             (aa)                Talilnice primarnega svinca – ZZP 40, 60. del, poddel R,

             (bb)                Obrati za proizvodnjo primarnega aluminija z redukcijo – ZZP 40, 60. del, poddel S,

             (cc) Proizvodnja fosfatnih gnojil – ZZP 40, 60. del, poddeli T, U, V, W in X,

             (dd)                Predelava asfalta in proizvodnja asfaltnih strešnih kritin – ZZP 40, 60. del, poddel UU,

             (ee) Naprave za žganje in sušenje v nekovinskih industrijah – ZZP 40, 60. del, poddel UUU,

             (ff) Obrati za pripravo premoga – ZZP 40, 60. del, poddel Y,

             (gg) Obrati za proizvodnjo železovih zlitin – ZZP 40, 60. del, poddel Z,

             (hh)                Grelniki na drva za gospodinjstva – ZZP 40, 60. del, poddel AAA,

             (ii)   Majhne sežigalnice komunalnih odpadkov (po 30. 11. 1999) – ZZP 40, 60. del, poddel AAAA,

             (jj)  Majhne sežigalnice komunalnih odpadkov (pred 30. 11. 1999) – ZZP 40, 60. del, poddel BBBB,

             (kk)                Druge sežigalnice trdnih odpadkov (po 9. 12. 2004) – ZZP 40, 60. del, poddel EEEE,

             (ll)   Druge sežigalnice trdnih odpadkov (pred 9. 12. 2004) – ZZP 40, 60. del, poddel FFFF,

             (mm)             Nepremični motorji z notranjim zgorevanjem na kompresijski vžig – ZZP 40, 60. del, poddel IIII, in

             (nn)                Obrati za proizvodnjo svinčevo-kislinskih baterij in akumulatorjev – ZZP 40, 60. del, poddel KK.

19.       Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami delcev iz virov, za katere veljajo nacionalni emisijski standardi za nevarna onesnaževala zraka:

             (a)        Koksarniške baterije – ZZP 40, 63. del, poddel L,

             (b)        Kromiranje (veliki in majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel N,

             (c)        Talilnice sekundarnega svinca – ZZP 40, 63. del, poddel X,

             (d)        Naprave za pridobivanje fosforjeve kisline – ZZP 40, 63. del, poddel AA,

             (e)        Obrati za proizvodnjo fosfatnih gnojil – ZZP 40, 63. del, poddel BB,

             (f)        Proizvodnja magnetnih trakov – ZZP 40, 63. del, poddel EE,

             (g)        Primarni aluminij – ZZP 40, 63. del, poddel L,

             (h)        Celuloza in papir II (sežiganje) – ZZP 40, 63. del, poddel MM,

             (i)         Proizvodnja mineralne volne – ZZP 40, 63. del, poddel DDD,

             (j)         Sežigalnice nevarnih odpadkov – ZZP 40, 63. del, poddel EEE,

             (k)        Proizvodnja portlandskega cementa – ZZP 40, 63. del, poddel LLL,

             (l)         Proizvodnja steklene volne – ZZP 40, 63. del, poddel NNN,

             (m)      Primarni baker – ZZP 40, 63. del, poddel QQQ,

             (n)        Sekundarni aluminij – ZZP 40, 63. del, poddel RRR,

             (o)        Taljenje primarnega svinca – ZZP 40, 63. del, poddel TTT,

             (p)        Rafinerije nafte – ZZP 40, 63. del, poddel UUU,

             (q)        Proizvodnja železovih zlitin – ZZP 40, 63. del, poddel XXX,

             (r)         Proizvodnja apna – ZZP 40, 63. del, poddel AAAAA,

             (s)        Koksarne: razkladanje, gašenje in odvodniki sistemov koksarniških peči – ZZP 40, 63. del, poddel CCCCC,

             (t)         Železo- in jeklolivarne – ZZP 40, 63. del, poddel EEEEE,

             (u)        Integrirana proizvodnja železa in jekla – ZZP 40, 63. del, poddel FFFFF,

             (v)        Sanacija območij – ZZP 40, 63. del, poddel GGGGG,

             (w)       Proizvodnja raznih premaznih sredstev – ZZP 40, 63. del, poddel HHHHH,

             (x)        Predelava asfalta in proizvodnja asfaltnih strešnih kritin – ZZP 40, 63. del, poddel LLLLL,

             (y)        Predelava takonitne železove rude – ZZP 40, 63. del, poddel RRRRR,

             (z)        Proizvodnja ognjevzdržnih izdelkov – ZZP 40, 63. del, poddel SSSSS,

             (aa)     Prečiščevanje primarnega magnezija – ZZP 40, 63. del, poddel TTTTT,

             (bb)     Obrati za proizvajanje jekla v elektroobločnih pečeh – ZZP 40, 63. del, poddel YYYYY,

             (cc)      Železo- in jeklolivarne – ZZP 40, 63. del, poddel ZZZZZ,

             (dd)     Majhni viri v talilnicah primarnega bakra – ZZP 40, 63. del, poddel EEEEEE,

             (ee)      Majhni viri v talilnicah sekundarnega bakra – ZZP 40, 63. del, poddel FFFFFF,

             (ff)       Majhni viri v proizvodnji neželezovih barvnih kovin: cink, kadmij in berilij – ZZP 40, 63. del, poddel GGGGGG,

             (gg)      Proizvodnja svinčevo-kislinskih baterij in akumulatorjev (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel PPPPPP,

             (hh)     Proizvodnja stekla (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel SSSSSS,

             (ii)        Talilnice sekundarnih neželezovih kovin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel TTTTTT,

             (jj)       Proizvodnja kemikalij (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel VVVVVV,

             (kk)     Galvanizacija in poliranje (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel WWWWWW,

             (ll)        Standardi za majhne vire za devet kategorij virov v proizvodnji in površinski obdelavi kovin – ZZP 40, 63. del, poddel XXXXXX,

             (mm)   Proizvodnja železovih zlitin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel YYYYYY,

             (nn)     Livarne aluminija, bakra in neželezovih kovin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel ZZZZZZ,

             (oo)     Predelava asfalta in proizvodnja asfaltnih strešnih kritin (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel AAAAAAA,

             (pp)     Priprava kemikalij (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel BBBBBBB,

             (qq)     Proizvodnja barv in sorodnih izdelkov (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel CCCCCCC,

             (rr)       Proizvodnja pripravljene krme za živali (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel DDDDDDD, in

             (ss)       Predelava in proizvodnja zlate rude (majhni viri) – ZZP 40, 63. del, poddel EEEEEEE.

X.      Priloga XI

Vstavi se nova Priloga XI:

Priloga XI Mejne vrednosti za vsebnost hlapnih organskih spojin  v proizvodih

1. Oddelek A se nanaša na vse pogodbenice, razen Kanado in Združene države Amerike, oddelek B se nanaša na Kanado, oddelek C pa na Združene države Amerike.

A.        Vse pogodbenice, razen Kanade in Združenih držav Amerike

2. Ta oddelek se nanaša na omejevanje emisij hlapnih organskih spojin (HOS), ki nastanejo zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih ter proizvodih za ličanje vozil.

3. V oddelku A te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve:

    (a)           „snovi“ pomeni vsak kemični element ali njegovo spojino, kot se pojavljajo v naravnem stanju ali kot jih proizvede industrija, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju,

    (b)           „mešanica“ pomeni mešanico ali raztopino, sestavljeno iz dveh ali več snovi,

    (c)           „organska spojina“ pomeni vsako spojino, ki vsebuje najmanj element ogljika in enega ali več elementov vodika, kisika, žvepla, fosforja, silicija, dušika ali halogenov, razen ogljikovih oksidov in anorganskih karbonatov in bikarbonatov,

    (d)           „hlapne organske spojine (HOS)“ pomeni vse organske spojine, ki imajo začetno vrelišče nižje ali enako 250 °C, izmerjeno pri standardnem tlaku 101,3 kPa,

    (e)           „vsebnost HOS“ pomeni maso hlapnih organskih spojin, izraženo v gramih na liter (g/l), v sestavi proizvoda v njegovem stanju, pripravljenem za uporabo. Masa HOS v posameznem proizvodu, ki med sušenjem kemijsko reagira tako, da postane sestavni del premaza, ne velja za del vsebnosti HOS,

    (f)            „organsko topilo“ pomeni kakršno koli HOS, ki se uporablja sama ali v kombinaciji z drugimi sredstvi za raztapljanje ali razredčenje surovin, proizvodov ali odpadnih materialov ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje kontaminantov ali kot disperzni medij ali kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali kot sredstvo za uravnavanje površinske napetosti ali kot mehčalec ali kot konzervans;

    (g)           „premaz“ pomeni kakršno koli mešanico, vključno z vsemi organskimi topili ali mešanicami, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegov ustrezen nanos, ki se uporablja za nanos filma z dekorativnim, zaščitnim ali drugim funkcionalnim učinkom na površino,

    (h)           „film“ pomeni neprekinjen sloj zaradi nanosa enega ali več premazov na podlago,

    (i)            „premazi na vodni osnovi (VO)“ pomeni premaze, katerih viskoznost se regulira z uporabo vode,

    (j)            „premazi na osnovi topila (OT)“ pomeni premaze, katerih viskoznost se regulira z uporabo organskega topila,

    (k)           „dajanje na trg“ pomeni dajanje na razpolago tretjim osebam, bodisi odplačno ali neodplačno. Uvoz na carinsko območje pogodbenic se za namen te priloge šteje za dajanje na trg.

4. „Barve in laki“ pomeni proizvode, navedene v spodnjih podkategorijah, razen aerosolnih proizvodov. To so premazi, ki se jih nanaša na zgradbe, njihovo opremo in vgradne dele ter povezane strukture z dekorativnim, funkcionalnim in zaščitnim namenom:

    (a)           „mat premazi za notranje zidove in strope“ so premazi za nanašanje na notranje zidove in strope s stopnjo sijaja < 25 @ 60 stopinj,

    (b)           „sijajni premazi za notranje zidove in strope“ so premazi za nanašanje na notranje zidove in strope s stopnjo sijaja > 25 @ 60 stopinj,

    (c)           „premazi za zunanje mineralne zidne podlage“ so premazi za nanašanje na zunanje betonske, opečne ali ometane zidove,

    (d)           „notranje/zunanje zaključne in zaščitne barve za les, kovino ali plastiko“ so premazi za okrase in obloge, ki tvorijo zaščitni in zaključni pokrivni film. Ti premazi so namenjeni za lesene, kovinske ali plastične površine. Ta podkategorija vključuje temeljne in vmesne premaze,

    (e)           „notranji/zunanji zaključni laki in lesne lazure“ so premazi, namenjeni za zaključni sloj, ki tvori prozorni ali polprozorni film za dekoracijo in zaščito lesa, kovine in plastike. Ta podkategorija vključuje matirane lazure za les. Matirane lazure za les so premazi, ki tvorijo matiran film za dekoracijo in zaščito lesa pred vremenskimi vplivi, kot je opredeljeno v EN 927-1, znotraj polobstojne kategorije,

    (f)            „tankoslojne lazure za les“ so lazure, ki imajo v skladu z EN 927-1:1996 povprečno debelino suhega filma manj kot 5 μm pri testiranju po metodi 5A iz ISO 2808: 1997, ,

    (g)           „temeljni premazi“ so premazi z lastnostmi zapiranja por, namenjeni za uporabo na lesu ali zidovih in stropih,

    (h)           „vezivni temeljni premazi“ so premazi, namenjeni učvrstitvi slabo vezanih površinskih delcev ali hidrofobiranje površine in/ali zaščito lesa pred modrenjem,

    (i)            „posebni enokomponentni premazi“ so posebni premazi na podlagi filmotvorne snovi. Namenjeni so za uporabo pri posebnih zahtevah, kot so temeljni in zaključni premazi za plastiko, temeljni premaz za železno površino, temeljni premaz za reaktivne kovine, kot sta cink in aluminij, antikorozivni zaključni premazi, talni premazi, med drugim za les in cement, antigrafitni premazi, zaviralci gorenja ter kot higienski standardi v živilski industriji ali industriji pijač ali v zdravstvu,

    (j)            „dvokomponentni premazi“ so premazi, namenjeni za enako uporabo kot enokomponentni premazi, z drugo komponento (npr. terciarni amini), ki se doda pred nanašanjem,

    (k)           „večbarvni premazi“ so premazi, ki imajo dvo- ali večbarvni učinek že pri prvem nanosu,

    (l)            „dekorativni premazi“ so premazi, ki dajo posebne estetske učinke preko posebej predhodno pripravljene površine ali temeljnega premaza in so naknadno obdelani z različnim orodjem med sušenjem.

5. „Proizvodi za ličanje vozil“ pomeni proizvode, navedene v spodnjih podkategorijah. Uporabljajo se za površinsko zaščito motornih vozil ali njihovega posameznega dela med popravljanjem, konzerviranjem ali dekoriranjem zunaj proizvodnih obratov. V zvezi s tem izraz „vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno za uporabo na cesti, popolnoma opremljeno ali ne, z vsaj štirimi kolesi in z največjo projektirano hitrostjo, ki presega 25 km/h, in njegove priklopnike, razen tirnih vozil, kmetijskih in gozdarskih traktorjev ter vseh delovnih premičnih strojev:

    (a)           „pripravljalna in čistilna sredstva“ pomeni proizvode za odstranjevanje starih premazov in rje, bodisi mehansko ali kemično, ali za pripravo podlage za nove premaze:

(i)    proizvodi za pripravo vključujejo čistila za orodja (proizvod za čiščenje brizgalnih pištol in druge opreme), odstranjevalce barve, razmaščevalce (vključno z antistatičnimi vrstami za plastiko) in odstranjevalce silikona,

(ii)   „predčistilo“ je čistilni proizvod za odstranjevanje površinskih nečistoč med pripravo za nanos in pred nanosom premaznih materialov;

    (b)           „kit za lopatico“ je debeloslojni nanos za zapolnitev globokih površinskih nepravilnosti pred nanosom površinskega polnila;

    (c)           „temeljni premaz“ je vsak premaz za nanos na golo kovino ali obstoječe premaze, ki se uporablja za protikorozijsko zaščito pred nanosom naslednjega premaza:

(i)    „predlak“ je premaz za nanos tik pred nanosom pokrivnega premaza za odpornost proti koroziji, za zagotovitev adhezije pokrivnega premaza in za pospeševanje tvorjenja enotne površine, tako da zapolni manjše nepravilnosti površine,

(ii)   „splošni temeljni premaz za kovine“ je premaz, ki se uporablja kot temeljni premaz, kot je pospeševalec adhezije, zapiralec por, predlak, temeljni premaz, temeljni premaz za plastiko, premaz „mokro-na-mokro“, premaz, ki ne potrebuje brušenja, in premaz, ki se nanaša z brizganjem,

(iii)  „wash primer“ je premaz, ki vsebuje najmanj 0,5 mas. % fosforne kisline in se nanaša neposredno na gole kovinske površine za zagotovitev protikorozijske zaščite in adhezije, premaz, ki se uporablja kot temeljni premaz pri varjenju, ali lužilna raztopina za galvanizirane in pocinkane površine;

    (d)           „pokrivni premaz“ je vsak pigmentiran premaz za nanos bodisi na enoslojno ali večslojno podlago za zagotovitev sijaja in obstojnosti. Vključuje vse zadevne proizvode, kot so temeljni premazi in brezbarvni premazi:

(i)    „temeljni premaz“ je pigmentiran premaz, ki zagotavlja barvo in kakršen koli želeni optični učinek, vendar ne zagotavlja sijaja ali površinske odpornosti sistema premaza,

(ii)   „prozoren premaz“ je transparenten premaz za zagotovitev končnega sijaja in odpornostnih lastnosti sistema premazov;

    (e)           „posebni končni premazi“ so premazi za nanos, kot so pokrivni premazi, ki zahtevajo posebne lastnosti, kot so kovinski videz ali videz biserne matice, v enem sloju, visoko kakovostni enobarvni in prozorni prekrivni premazi (npr. premazi, odporni na praske, in fluorirani prozorni premazi), reflektivne temeljni premazi, končni teksturni premazi (npr. videz tolčene kovine), premazi proti drsenju, premazi za podvozja vozil, premazi, odporni proti razenju s peskom, notranji končni premazi in premazi v razpršilu.

6. Pogodbenice zagotovijo, da so proizvodi iz te priloge, ki se dajo na trg na njihovem ozemlju, skladni z največjo dovoljeno vsebnostjo HOS, kot je določena v razpredelnicah 1 in 2. Za namene obnove in vzdrževanja stavb in starodobnih vozil, ki jih pristojni organi označijo kot posebno zgodovinsko in kulturno vrednost, lahko pogodbenice odobrijo posamezna dovoljenja za prodajo in nakup strogo omejenih količin proizvodov, ki presegajo mejne vrednosti HOS iz te priloge. Pogodbenice lahko iz skladnosti z zgornjimi zahtevami izvzamejo proizvode, ki se prodajajo za izključno uporabo v dejavnostih, ki so zajete v Prilogi VI in se izvajajo v registriranem ali pooblaščenem obratu, ki je v skladu z navedeno prilogo.

Razpredelnica 1

Najvišja dovoljena vsebnost HOS v barvah in lakih

Podkategorija proizvoda || Vrsta || (g/l)*

|| ||

mat premazi za notranje zidove in strope (sijaj < 25@60°) || VO || 30

OT || 30

mat premazi za notranje zidove in strope (sijaj > 25@60°) || VO || 100

OT || 100

premazi za zunanje mineralne zidne podlage || VO || 40

OT || 430

notranje/zunanje zaključne in zaščitne barve za les in kovino || VO || 130

OT || 300

notranji/zunanji zaključni laki in lesne lazure, vključno z matiranimi lazurami za les || VO || 130

OT || 400

notranje in zunanje tankoslojne lazure za les || VO || 130

OT || 700

temeljni premazi || VO || 30

OT || 350

vezivni temeljni premazi || VO || 30

OT || 750

posebni enokomponentni premazi || VO || 140

OT || 500

dvokomponentni premazi z reaktivnim delovanjem za posebno končno uporabo || VO || 140

OT || 500

večbarvni premazi || VO || 100

OT || 100

dekorativni premazi || VO || 200

OT || 200

* g/l proizvoda, pripravljenega za uporabo.

Razpredelnica 2

Najvišja dovoljena vsebnost HOS v proizvodih za ličanje vozil

Podkategorija proizvoda || Premazi || HOS (g/l)*

|| ||

pripravljalna in čistilna sredstva || pripravljalno sredstvo || 850

predčistilo || 200

kit za lopatico || vse vrste || 250

temeljni premaz || predlak in splošni temeljni premaz za kovino || 540

wash primer || 780

pokrivni premaz || vse vrste || 420

posebni končni premazi || vse vrste || 840

* g/l proizvoda, pripravljenega za uporabo. Razen za „pripravljalna in čistilna sredstva“ je treba odšteti vsebnost vode v proizvodu, pripravljenem za uporabo.

B.         Kanada

7. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami HOS, ki nastanejo pri uporabi proizvodov za široko porabo in proizvodov za komercialno uporabo, bodo ustrezno določene ob upoštevanju podatkov o razpoložljivih tehnologijah, postopkih in ukrepih za uravnavanje, mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v drugih jurisdikcijah, in naslednjih listin:

    (a)           Predpisi o mejnih koncentracijah HOS za arhitekturna premazna sredstva, SOR/2009-264,

    (b)           Predpisi o mejnih koncentracijah HOS v proizvodih za ličanje vozil, SOR/2009-197,

    (c)           Predpisi o spremembi predpisov, ki prepovedujejo uporabo nekaterih strupenih snovi, 2005 (2-metoksietanol, pentaklorobenzen in tetraklorobenzeni), SOR/2006-279,

    (d)           Zvezni predpisi za halogenirane ogljikovodike, SOR/2003-289,

    (e)           Predpisi, ki prepovedujejo uporabo nekaterih strupenih snovi, SOR/2003-99,

    (f)            Predpisi o razmaščevanju s topili, SOR/2003-283,

    (g)           Predpisi o uporabi tetrakloroetilena (uporaba za kemično čiščenje in zahteve glede poročanja), SOR/2003-79,

    (h)           Odredba o razvrščanju strupenih snovi na Seznam 1 kanadskega Zakona o varstvu okolja, 1999,

    (i)            Obvestilo v zvezi z nekaterimi snovmi na seznamu domačih snovi (Domestic Substances List),

    (j)            Odredba o spremembi Seznama 1 kanadskega Zakona o varstvu okolja, 1999 (razni programi),

    (k)           Predpisi o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, SOR/99-7,

    (l)            predlagani predpisi za mejne koncentracije HOS v določenih izdelkih,

    (m)          predlagano obvestilo, ki zahteva pripravo in izvedbo načrtov za preprečevanje onesnaževanja v zvezi z določenimi snovmi na Seznamu 1 kanadskega Zakona o varstvu okolja iz leta 1999, ki so povezane s sektorjem proizvodnje smol in sintetičnega kavčuka,

    (n)           predlagano obvestilo, ki zahteva pripravo in izvedbo načrtov za preprečevanje onesnaževanja v zvezi z določenimi snovmi na Seznamu 1 kanadskega Zakona o varstvu okolja iz leta 1999, ki se uporabljajo v sektorju proizvodnje poliuretanskih in drugih pen (razen polistirena),

    (o)           Obvestilo v zvezi z nekaterimi klorofluoroogljikovodiki,

    (p)           Obvestilo v zvezi z nekaterimi snovmi na seznamu domačih snovi in

    (q)           Okoljevarstveni kodeks o postopkih za zmanjšanje emisij topil iz naprav za suho čiščenje, PN 1053.

C.        Združene države Amerike

8. Mejne vrednosti za nadzor nad emisijami HOS iz virov, za katere veljajo nacionalni standardi za emisije hlapnih organskih spojin za proizvode za široko porabo in proizvode za komercialno uporabo, so določene v naslednjih listinah:

    (a)           Premazna sredstva za ličanje vozil – ZZP 40, 59. del, poddel B,

    (b)           Proizvodi za široko porabo – ZZP 40, 59. del, poddel C,

    (c)           Arhitekturna premazna sredstva – ZZP 40, 59. del, poddel D, in

    (d)           Aerosolna premazna sredstva – ZZP 40, 59. del, poddel E.

[1]               Nazivna vhodna toplotna moč kurilne naprave se izračuna kot vsota vhodnih moči vseh enot, priključenih na skupen odvodnik. Posamezne enote z vhodno močjo pod 15 MWt se pri izračunu skupne nazivne vhodne toplotne moči ne upoštevajo.

[2]               Nazivna vhodna toplotna moč kurilne naprave se izračuna kot vsota vhodnih moči vseh enot, priključenih na skupen odvodnik. Posamezne enote z vhodno močjo pod 15 MWt se pri izračunu skupne nazivne vhodne moči ne upoštevajo.

[3]               Količnik za pretvorbo iz mejnih vrednosti v tem protokolu (pri 5-odstotni vsebnosti kisika) je 2,66 (16/6). Torej mejna vrednost:

                • 190 mg/m3 pri 15-odstotni vsebnosti O2 ustreza 500 mg/m3 pri 5-odstotni vsebnosti O2,

                • 95 mg/m3 pri 15-odstotni vsebnosti O2 ustreza 250 mg/m3 pri 5-odstotni vsebnosti O2,

                • 225 mg/m3 pri 15-odstotni vsebnosti O2 ustreza 600 mg/m3 pri 5-odstotni vsebnosti O2.

[4]               Metode izračunavanja bodo izražene v navodilih, ki jih sprejme izvršni organ.

[5]               Kanadski svet ministrov za okolje.

[6]               Nazivna vhodna toplotna moč kurilne naprave se izračuna kot vsota vhodnih moči vseh enot, priključenih na skupen odvodnik. Posamezne enote z vhodno močjo pod 15 MWt se pri izračunu skupne nazivne vhodne toplotne moči ne upoštevajo.