This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0603
Proposal for a COUNCIL RECOMMENDATION on promoting health-enhancing physical activity across sectors
Predlog PRIPOROČILO SVETA o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih
Predlog PRIPOROČILO SVETA o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih
/* COM/2013/0603 final - 2013/0291 (NLE) */
Predlog PRIPOROČILO SVETA o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih /* COM/2013/0603 final - 2013/0291 (NLE) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA Telesna
dejavnost, vključno z rednimi športnimi dejavnostmi in vadbo, je eden najbolj
učinkovitih načinov ohranjanja telesnega in duševnega zdravja, spopadanja s
prekomerno telesno težo in debelostjo ter preprečevanja povezanih težav. Poleg
tega je sodelovanje pri športnih in telesnih dejavnostih povezano z drugimi dejavniki,
kot sta socialna interakcija in vključenost. Telesna
dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov zdravja v sodobni družbi, šport pa
je temeljni del vsakega pristopa javne politike, katerega cilj je izboljšati ravni
telesne dejavnosti. Številne
koristi telesne dejavnosti in vadbe skozi celotno življenje so dobro zabeležene[1] in bolj na splošno prispevajo h kakovosti življenja, kar je potrdila
tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Raziskave podpirajo vlogo, ki jo imata
šport in telesna dejavnost pri razvoju mladoletnika[2], in kažejo
na to, da je udeležba pri športu in
telesni dejavnosti v mladosti pozitivno povezana s stopnjo telesne dejavnosti v
odraslosti. Obstaja tudi vedno več dokazov o pozitivnem sorazmerju med vadbo in
duševnim zdravjem, duševnim razvojem ter kognitivnimi procesi[3]. V Uniji obstaja pozitivno sorazmerje med telesno dejavnostjo in
pričakovano življenjsko dobo, kar pomeni, da je pričakovana življenjska doba
višja v državah, kjer so višje tudi stopnje telesne dejavnosti[4]. Nasprotno
pa pomanjkanje telesne dejavnosti povzroča številne težave, tudi prezgodnjo
umrljivost, naraščajoče stopnje prekomerne teže in debelosti, raka na dojkah in
debelem črevesu, sladkorno bolezen in ishemično bolezen srca. Leta 2009 je bila telesna nedejavnost četrti najpogostejši
dejavnik tveganja za prezgodnjo umrljivost in bolezni v državah z visokimi
dohodki po vsem svetu, samo v evropski regiji pa je bila kriva za smrt več kot
milijona ljudi[5]. Dokazi, ki so na voljo, kažejo, da zdravstvene težave, ki so
posledica pomanjkanja telesne dejavnosti, povzročajo znatne neposredne in
posredne gospodarske stroške zaradi bolezni, obolevnosti, bolniških odsotnosti
in prezgodnjih smrti, sploh v evropski družbi, ki se hitro stara[6]. S pomočjo študij se je poskušala določiti vrednost teh stroškov. Na
primer študija, ki je bila izvedena za britansko vlado, je stroške za Anglijo ocenila
na več kot 3 milijarde EUR na leto
ali 63 EUR na prebivalca[7]. Ob upoštevanju teh dejstev je bila telesna dejavnost vključena v
cilje za globalne ukrepe glede nadzora nad nenalezljivimi boleznimi[8]. V
Uniji je spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti predvsem zadeva
držav članic. Glede na vedno večjo ozaveščenost o pomenu
in koristnih učinkih telesne dejavnosti ter večanje finančnega bremena telesne
nedejavnosti so številni javni organi pospešili prizadevanja za spodbujanje
zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Od leta 2010
je velika večina držav članic poročala, da imajo pripravljene vsaj nekakšne
oblike predlogov za telesno
dejavnost, mnoge pa so tudi razvile določene strategije, s katerimi bodo
prebivalstvu omogočile, da postane bolj telesno dejavno, in ga pri tem
podpirale[9]. Za ta namen so se določeni ukrepi začeli izvajati znotraj različnih
politik ali sektorjev, posebej v športu, zdravju, prometu in šolstvu, pri tem
pa obstaja mnogo primerov dobrih praks, ki vključujejo pomembne zainteresirane
strani. Unija
si prizadeva, da bi podpirala države članice, zato prek svojih politik in
finančnih instrumentov spodbuja telesno dejavnost, posebej na področjih športa
in zdravja, oblikovalcem politik pa je v obliki smernic EU o telesni dejavnosti
zagotovila navodila, ki temeljijo na dokazih[10]. Te
smernice je sestavilo 22 strokovnjakov iz celotne Evrope, ki predstavljajo
različne stroke in širše, dobro utemeljeno znanstveno stališče, leta 2008
pa so jih potrdili ministri EU za šport. Navodila ponovno navajajo predloge Svetovne zdravstvene organizacije glede
minimalnih stopenj telesne dejavnosti, poudarjajo pomen medsektorskega pristopa
k zdravju koristnim telesnim dejavnostim in ponujajo 41 konkretnih smernic
za ukrepanje. Že bela knjiga o športu iz leta 2007[11] in bela
knjiga o strategiji za Evropo iz leta 2007 glede
vprašanj v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo[12] sta poudarili pomen zdravju koristnih telesnih dejavnosti in pomagali
okrepiti razpravo o politikah in izmenjavo dobrih praks. Čeprav
se vedno bolj spodbujajo zdravju koristne telesne dejavnosti in orodja, ki so na voljo na državni, evropski in mednarodni ravni, ostajajo
stopnje telesne nedejavnosti v Uniji nesprejemljivo visoke (na primer leta 2010
je 60 % Evropejcev navedlo, da se redko ali nikoli ne gibljejo ali
ukvarjajo s športom[13]). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije dve tretjini odraslega
prebivalstva v Uniji ne dosega predlaganih stopenj telesne dejavnosti. Ocenjuje
se, da telesna nedejavnost Evropejce prikrajša za povprečno 8 milijonov
dni zdravega življenja vsako leto[14]. Dokazi
kažejo na velike razlike med posameznimi državami članicami, večina držav pa še
ni dosegla glavnega cilja politike, in sicer povečanja deleža državljanov, ki
dosegajo stopnje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki jih predlaga
Svetovna zdravstvena organizacija in so navedene tudi v smernicah EU o telesni
dejavnosti. Politike držav članic za spodbujanje zdravju koristnih telesnih
dejavnosti za Unijo kot celoto niso bile učinkovite. Takšno stanje je v
nasprotju s strategijo Evropa 2020[15], ki
priznava, da obstaja potreba po boju proti zdravstveni neenakosti, kar je predpogoj
za rast in konkurenčnost, hkrati pa je nezdružljivo z izraženimi ambicijami
politik Unije na področjih športa in zdravja. Raziskava potrjuje, da pri reševanju
vprašanja telesne nedejavnosti obstaja „pomanjkanje politik za ukrepanje, ki bi
temeljile na dokazih“, sprožila pa je tudi nujne zahteve po ukrepih glede
telesne dejavnosti kot samostojne prednostne naloge javnega zdravja[16]. Pomanjkljivosti
pri razvoju in izvajanju politik za spodbujanje zdravju koristnih telesnih
dejavnosti so glavni razlog, da trendov telesne nedejavnosti ni mogoče
spremeniti. Ob upoštevanju meril za učinkovito politiko zdravju koristnih
telesnih dejavnosti, ki so opredeljena v znanstvenih
orodjih, so dokazi, strokovno mnenje in rezultati
posvetovanj potrdili naslednje pomanjkljivosti: pomanjkanje zadostnih
medsektorskih pristopov k zdravju
koristnim telesnim dejavnostim (vključno s sodelovanjem različnih ministrstev
in organov, odgovornih za zdravju koristne telesne dejavnosti), nejasni nameni
in cilji politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti ter
nezadostne določbe za spremljanje in ocenjevanje stopenj in politik za področje
teh dejavnosti. Zanesljivi podatki so le redko na voljo,
čeprav so pomembni za oblikovanje in izpopolnjevanje politik. Področje
zdravju koristnih telesnih dejavnosti se šele začenja oblikovati v samostojno
politiko in prepoznavati kot kompleksno politično področje, ki zahteva
medsektorska posredovanja, podobna tistim iz smernic EU o telesni dejavnosti.
Telesna dejavnost doslej ni bila dovolj prepričljiva, da bi lahko postala
primerno politično prepoznavna[17]. Zdravju
koristne telesne dejavnosti kot politika je dokaj nova tema na dnevnem redu
vlad[18], zato je treba izboljšati razumevanje dejavnikov
zdravju koristnih telesnih dejavnosti, kar je bistvenega pomena za oblikovanje
posegov za spremembo stopenj telesnih dejavnosti, pa tudi za institucionalne
zmogljivosti spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Svet
je navedeno stanje ocenil na podlagi strokovnih dognanj v
okviru izvajanja delovnega načrta Evropske unije za šport za obdobje od 2011
do 2014[19] in podatkov z drugih področij in stopenj strokovnosti (na primer
zdravje in promet) in je v svojih sklepih o spodbujanju zdravju koristnih
telesnih dejavnosti iz novembra 2012 Komisijo pozval, naj pripravi predlog
priporočila Sveta, ki bi spodbujal medsektorski pristop, zasnovan na smernicah
EU o telesni dejavnosti, vključno z okvirom za ohlapno spremljanje. Uspeh pobude bo na koncu v veliki meri odvisen od spodbujanja dejavnega
udejstvovanja zainteresiranih skupin, predvsem tistih, ki so najbolj neposredno
povezane s telesno dejavnostjo in imajo dovolj sredstev, da bodo lahko uspešno
nagovorile državljane. Športni sektor je zato ključnega pomena pri kakršnem
koli uspešnem poskusu spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti,
posebej prek svojih dejavnosti na osnovni ravni in z osredotočanjem na vodilo „šport
za vse“. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA Predlog
temelji na delu Komisije in držav članic v okviru izvajanja delovnega načrta za
šport za obdobje 2011–2014. O vsebini predloga, vključno z okvirom za
spremljanje, so potekala obširna posvetovanja z državami članicami,
strokovnjaki, zainteresiranimi stranmi in splošno javnostjo iz različnih področij,
vključno s športom, zdravjem, izobraževanjem in prometom. Z zainteresiranimi stranmi so na različnih stopnjah potekala
posvetovanja glede njihovega pogleda na obseg spodbujanja telesne dejavnosti v
okviru Unije in potrebo po njem. Po objavi sporočila o športu januarja 2011[20], ki je vsebovalo točko glede premisleka o predlogu, kot je ta, je
Komisija oblikovalcem politik in zainteresiranim stranem redno predstavljala
svoje načrte in tekoče delo za to pobudo ter zbirala povratne informacije na
različnih forumih. V svoji Resoluciji o evropski razsežnosti v športu z dne
2. februarja 2012 je Evropski parlament pozval Unijo in države
članice, naj spodbujajo ukvarjanje s športom ter zdrav
način življenja s polnim izkoriščanjem možnosti za športno udejstvovanje, s
čimer bodo znižale izdatke za zdravstveno varstvo [21]. Države
članice so poudarile, da je treba na ravni Unije še naprej medsebojno deliti izkušnje
in dobre prakse glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti, podprle pa so tudi
novo pobudo za politiko Unije. Potrdile so težave pri vključevanju pomembnih
sektorjev na državni ravni in pomanjkanje zanesljivih podatkov, a so hkrati
poudarile, da mora breme zbiranja podatkov ostati omejeno. Zainteresirane
strani iz športa, vključno s športnim gibanjem, a tudi organizacijami,
povezanimi s športom, kot je industrija športnih izdelkov, so močno podprle nadaljnje
ukrepanje Unije glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Poleg institucij
Unije, obstoječih struktur sodelovanja na ravni Unije za področje športa in
zdravja, strokovnjakov in zainteresiranih strani iz športa se tudi velik del
državljanov Unije strinja, da mora Unija odigrati pomembno vlogo pri
spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti, kar je potrdilo tudi spletno
posvetovanje iz leta 2010. Odbor
za oceno učinka je 7. decembra 2012 podal pozitivno mnenje o osnutku
ocene učinka. Pripombe odbora so upoštevane v končni različici poročila o oceni
učinka. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA Pravna podlaga Pristop
predlagane pobude se osredotoča na zdravju koristne telesne dejavnosti, razmeroma novo strokovno področje, ki se hitro znanstveno razvija in združuje telesno dejavnost, ki je tesno povezana s športom in vadbo, in področje javnega zdravja. Za dosego ciljev
predloga in podporo državam članicam pri njihovem spodbujanju zdravju koristnih
telesnih dejavnosti lahko Unija uporabi dve pravni podlagi: člena 165 in 168
Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki za Unijo določata podporno pristojnost.
Člen 165 določa, da Unija „prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v
športu“ in da bo dejavnost usmerjena v „razvijanje evropske razsežnosti v
športu“. Člen 168 določa, da je „dejavnost Unije [...] usmerjena k
izboljševanju javnega zdravja [...] ter odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo
zdravje ljudi“. Za
obe področji (šport in javno zdravje) Pogodba navaja, da lahko Svet pri
izpolnjevanju teh ciljev na predlog Komisije sprejema priporočila. Poleg tega
Pogodba izrecno pooblašča Komisijo, da lahko „daje koristne pobude“ za
spodbujanje usklajevanja med državami članicami na področju javnega zdravja,
zlasti „pobude, namenjene oblikovanju smernic in kazalcev, organizaciji
izmenjave najboljših praks ter pripravi elementov, potrebnih za redno
spremljanje in presojo“. Cilj predlaganega priporočila je okrepiti prizadevanja
držav članic na področju spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti in
jih podpreti prek okvira za spremljanje njihovih politik. Cilj priporočila je
okrepitev sodelovanja in usklajevanja politik med državami članicami ter
zagotavljanje nadaljnje medsebojne izmenjave dobrih praks znotraj zadevnih
struktur za področja športa in zdravja na ravni Unije. To
priporočilo spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino
Evropske unije o temeljnih pravicah. Povzetek predlagane
pobude V skladu
z zahtevo Sveta to priporočilo navaja glavne elemente za skladne in
medsektorske politike, ki bodo temeljile na dokazih in bodo služile spodbujanju
zdravju koristnih telesnih dejavnosti, zato je cilj priporočila, da državam
članicam nudi pomoč pri njihovih prizadevanjih, s katerimi bi državljanom
omogočile, da bi postali (bolj) telesno dejavni. Priporočilo odraža jasne dokaze, da bodo politike
za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti uspešne le, če bodo temeljile
na medsektorskem pristopu. Upošteva dejstvo, da imajo države članice sicer
skupne cilje in spoštujejo temeljne pravice, a so si zaradi različnih
socialnih, gospodarskih in kulturnih okoliščin zadale različne prednostne
naloge glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti in zato uporabljajo različne
pristope do politik. Določbe za usklajevanje politik na ravni Unije so
namenjene podpori državam članicam pri njihovem prizadevanju za razvoj in
izvajanje učinkovitih politik glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti.
Okvir za spremljanje, vključno z njegovimi kazalniki, ki so jih razvili
strokovnjaki za zdravju koristne telesne dejavnosti, je oblikovan kot orodje,
ki je dovolj prilagodljivo, da bo v teh okoliščinah v pomoč pri oblikovanju
politik. V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije je naveden podroben
opis uporabe kazalnikov in virov podatkov. Priporočilo
poziva države članice, naj: ·
razvijejo nacionalno strategijo in ustrezen
akcijski načrt, pa tudi primerne instrumente, za spodbujanje zdravju koristnih
telesnih dejavnostih po sektorjih, ki bodo upoštevali smernice EU o telesni
dejavnosti; ·
v skladu z okoliščinami v svojih državah spremljajo
stopnje telesne dejavnosti in izvajanje politik za področje zdravju koristnih
telesnih dejavnosti z uporabo okvira za spremljanje in kazalnikov iz priloge k
priporočilu; ·
tesno sodelujejo med seboj in s Komisijo, in sicer
prek redne medsebojne izmenjave informacij in dobre prakse spodbujanja zdravju
koristnih telesnih dejavnosti znotraj zadevnih struktur na ravni Unije. Priporočilo
poziva Komisijo, naj: ·
državam članicam pomaga pri njihovih prizadevanjih
za učinkovito spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti ter pri
oblikovanju in izvajanju politik, skladnih s smernicami EU o telesni dejavnosti; ·
zagotovi podporo za uvedbo in delovanje okvira za
spremljanje, zasnovano na obstoječih oblikah spremljanja
in zbiranja podatkov na tem področju; ·
na podlagi informacij, posredovanih iz držav
članic, redno poroča o napredku pri izvajanju tega priporočila. Priporočilo je namenjeno predvsem
javnim organom v državah članicah, ki so odgovorni za spodbujanje zdravju
koristnih telesnih dejavnosti, vendar bo pomagalo tudi pri nagovarjanju
splošnega prebivalstva Unije (na primer otrok, delovno aktivnega prebivalstva,
starejših ljudi), saj bo spodbujalo izvajanje medsektorskih politik, ki bodo
ustvarjale priložnosti za izvajanje telesne dejavnosti. Pobuda bo odvisna tudi
od spodbujanja dejavnega udejstvovanja zainteresiranih strani, vključno s
tistimi, ki so najbolj neposredno povezane s telesno dejavnostjo, na primer
športne organizacije. Subsidiarnost Čeprav
glavni del odgovornosti za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti in
opredelitev športnih in zdravstvenih politik nosijo države članice, lahko dejavnosti
Unije dodajo znatno vrednost, ki je države članice same ne morejo doseči. Unija lahko zagotovi prenovljen politični zagon za dejavnosti,
osredotočene na zdravju koristne telesne dejavnosti. Bolj
učinkovite politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo pomagale
prispevati k drugim področjem politik, za katera so države članice sporazumno
določile skupne cilje. Z zmanjšanjem velikih socialnih in gospodarskih stroškov
telesne nedejavnosti in obravnavanjem osnovnih dejavnikov, ki prispevajo k
dejavnemu in zdravemu staranju, zdravi delovni sili in nazadnje tudi večji
storilnosti, bodo te politike okrepile zmožnost držav članic, da dosežejo cilje
rasti iz strategije Evropa 2020. Obravnavale bodo tudi dejavnike
zdravstvenih neenakosti, kar je v strategiji opredeljeno kot prvi pogoj za rast in konkurenčnost. Boljše politike za področje
zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo tudi odgovor na nedavne pozive Sveta
in Evropskega parlamenta po dejavnostih, ki bi podpirale zdrav način življenja,
vključno s telesno dejavnostjo in ukvarjanjem s športom, pri tem pa bodo
služile kot sredstvo za spopadanje s prezgodnjo umrljivostjo, obolevnostjo in
invalidnostjo v Uniji. Zaradi sklepov Sveta o zdravju koristnih telesnih
dejavnostih, sprejetih novembra 2012, so te zahteve še bolj izrecne.
Nedavna ocena izvajanja strategije za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano,
prekomerno telesno težo in debelostjo podpira tudi pobudo za politike na ravni
Unije, saj spodbuja Komisijo, naj izboljša profil nastajajočih pobud,
osredotočenih na telesno dejavnost[22]. Osredotočenost
priporočila na izboljšano
usklajevanje politik med državami članicami – v obliki
izmenjave izkušenj, vzajemnega učenja in razširjanja
dobrih praks – se zdi posebej koristna
glede na velike razlike, ki se pojavljajo med državami članicami pri določanju pomena zdravju
koristnih telesnih dejavnosti, izbiranju pristopov in mehanizmih usklajevanja
nacionalnih politik. Podpora in usklajevanje Unije bosta
prispevala k izboljšanju zmožnosti držav članic za spodbujanje zdravju
koristnih telesnih dejavnosti po sektorjih in oblikovanje politik, ki bodo
zagotovile boljše posredovanje. Unija je v dobrem položaju
za izboljšanje določb za spremljanje in ocenjevanje zdravju koristnih telesnih
dejavnosti in ustreznih politik, zato tudi lahko pomaga državam članicam
spremljati razvoj dogodkov. Okvir za spremljanje bo državam članicam priskrbel dokaze,
ki bodo upravičili bolj osredotočene pristope k spodbujanju zdravju koristnih
telesnih dejavnosti. Predlagano priporočilo temelji na obstoječih
strategijah in orodjih, razvitih na mednarodni ravni, zlasti na globalni
strategiji Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, telesni dejavnosti in
zdravju iz maja 2004[23], splošnih priporočilih organizacije iz leta 2010, ki za odrasle predlagajo vsaj 150 minut zmerne telesne
dejavnosti na teden[24], in globalnem soglasju, doseženem 27. maja 2013 na skupščini
Svetovne zdravstvene organizacije in zapisanem v „Skupni resoluciji o
neprenosljivih boleznih“[25]. Priporočilo upošteva sodelovanje z regionalnim uradom Svetovne
zdravstvene organizacije za Evropo v okviru strategije za Evropo glede vprašanj
v zvezi s prehrano, prekomerno telesno težo in debelostjo in njeno oceno iz
leta 2013[26]. Cilj priporočila je še dodatno izboljšati orodja, razvita glede na
spremljanje telesnih dejavnosti, zlasti evropsko podatkovno bazo Svetovne
zdravstvene organizacije o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti[27]. Informacije, ki jih morajo v teh okoliščinah posredovati države
članice, so v veliki meri že na voljo in zbrane kot del obstoječih anket in
projektov, določeno število kazalnikov je že v uporabi. Za zbiranje podatkov bo
potrebnih več prizadevanj le v primeru zelo omejenega števila kazalnikov,
zlasti v zgodnji stopnji okvira za spremljanje. Pričakuje se, da se bo zbiranje
v državah članicah sčasoma izboljšalo, zmogljivosti pa okrepile. Okvir za
spremljanje bi se moral izvajati v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno
organizacijo in ob podpori strokovnjakov za zdravju koristne telesne
dejavnosti. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Težko
je izračunati proračun, ki je namenjen politikam za področje zdravju koristnih
telesnih dejavnosti, saj so stroški spodbujanja zdravju koristnih telesnih
dejavnosti razdrobljeni po vladnih ministrstvih in organih, pa tudi po raznih nevladnih
organizacijah in zasebnem sektorju. Poleg tega se stroški za zdravju koristne
telesne dejavnosti po Uniji ne beležijo podrobno. Razmere še poslabšuje
dejstvo, da je področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti medsektorsko, da
so mnoge politike slabo povezane s
temi dejavnostmi in da pri politikah, ki spodbujajo zdravju koristne telesne
dejavnosti, to spodbujanje pogosto ni njihov prvotni namen. Stroške izvajanja politik za
področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti v okviru te pobude na koncu
krijejo države članice. Upravni
stroški za države članice bi v glavnem izvirali iz
zahtev poročanja, vezanih na okvir za ohlapno spremljanje. Že v prvem letu bi
bili nizki, še dodatno bi se pa znižali, ko bi mehanizem začel v celoti
delovati in bi se osebje seznanilo s spremljanjem, poleg tega pa bi svoj vpliv
imela tudi boljša dostopnost do podatkov, ki bi se sčasoma razvila[28]. Stroški,
ki bi bremenili proračun Unije, so povezani z uvedbo in delovanjem mehanizma za
spremljanje ter zagotavljanjem podpore državam članicam v obliki razvoja zmožnosti
za dejavnosti spremljanja. Ti stroški bi se krili iz poglavja „šport“ programa
Erasmus+ za obdobje od 2014 do 2020[29]. Poleg
tega bi proračun Unije kril organizacijo sestankov skupin strokovnjakov na
ravni Unije. 2013/0291 (NLE) Predlog PRIPOROČILO SVETA o spodbujanju zdravju koristnih telesnih
dejavnosti po sektorjih SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti členov 165 in 168 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, ob upoštevanju naslednjega: (1) Koristi telesne dejavnosti in
vadbe prek celotnega življenjskega obdobja so izjemnega pomena in vključujejo
zmanjšano tveganje za bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka in sladkorno
bolezen, izboljšanje mišično-kostnega zdravja in nadziranja telesne teže, pa
tudi pozitivne učinke na razvoj duševnega zdravja in kognitivne procese. Telesna dejavnost, ki jo predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, je
pomembna za vse starostne skupine, posebej pa za otroke, delovno aktivno prebivalstvo
in starejše ljudi. (2) Telesna dejavnost je predpogoj za zdrav način
življenja in zdravo delovno silo, zato prispeva k doseganju glavnih ciljev iz
strategije Evropa 2020[30], zlasti glede rasti,
storilnosti in zdravja. (3) Čeprav so javni organi v nekaterih
državah članicah v preteklih letih okrepili prizadevanja za spodbujanje zdravju
koristnih telesnih dejavnosti, ostajajo stopnje telesne nedejavnosti v
Evropski uniji nesprejemljivo visoke. Večina Evropejcev se telesni dejavnosti
ne posveča dovolj, pri čemer se 60 % Evropejcev nikoli ne ukvarja s
športom ali vadbo[31]. Pomanjkanje telesne
dejavnosti v prostem času je bolj pogosto v nižjih socialno-ekonomskih
skupinah. Za zdaj ni nobenih znakov, da bi se v Uniji kot celoti negativni
trendi obračali. (4) Nezadostna telesna dejavnost je glavni
dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in bolezni v državah z visokimi dohodki po
vsem svetu, samo v evropski regiji pa povzroči okoli milijon smrti na leto[32]. Težave, ki jih v
Evropski uniji povzroča pomanjkanje telesne dejavnosti, so dobro zabeležene,
enako kot znatni neposredni in posredni gospodarski
stroški, ki so povezani s pomanjkanjem telesne dejavnosti in posledičnimi
zdravstvenimi težavami, zlasti ob dejstvu, da se večina evropskih družb hitro
stara. (5) Kar zadeva
stopnje telesne dejavnosti, obstajajo med državami članicami velike razlike. V
nekaterih državah članicah se je delež državljanov, ki dosegajo minimalno
stopnjo predlagane telesne dejavnosti, občutno povečal, druge pa takšnega
napredka niso dosegle ali so celo nazadovale. Veljavne politike so se izkazale za
neučinkovite pri zmanjševanju stopenj telesne nedejavnosti za Unijo kot celoto.
Od uspešnih pristopov se lahko naučimo marsikaj za oblikovanje in izvajanje
politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti. (6) Kar nekaj področij politik, zlasti področji
športa in zdravja, lahko prispeva k spodbujanju telesne dejavnosti in
državljanom Unije ponudi nove priložnosti, da postanejo telesno dejavni. Da se
te možnosti v celoti izkoristijo in s tem povečajo stopnje telesne dejavnosti,
je nujno potreben strateški medsektorski pristop k spodbujanju zdravju
koristnih telesnih dejavnosti, vključno s sodelovanjem vseh pomembnih
ministrstev, organov in organizacij. Dostopnost do več in boljših podatkov o
stopnjah telesne dejavnosti in politik spodbujanja zdravju koristnih telesnih
dejavnosti je osnovnega pomena za podporo tega procesa in izoblikovanje zahteve
po oceni politike za učinkovitejši razvoj in izvajanje politik v prihodnosti.
Toda teh podatkov v veliki meri primanjkuje. (7) Smernice EU o telesni dejavnosti[33], ki so jih na
neuradnem srečanju decembra 2008 potrdili ministri EU za šport, v novembru
in decembru 2012 pa jih je potrdil še Svet[34], zagovarjajo
medsektorski pristop, ki pokriva vsa tematska področja, odgovorna za spodbujanje
zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Izvajanje teh
smernic v državah članicah za zdaj ostaja neenakomerno. (8) Sporočilo o razvijanju evropske razsežnosti v
športu iz leta 2011[35] je Komisijo in
države članice pozvalo, naj na podlagi smernic EU o telesni dejavnosti
nadaljujejo z razvojem v smeri uvedbe nacionalnih smernic, vključno s postopkom
revizije in usklajevanja, in naj razmislijo o priporočilu Sveta na tem
področju. (9) V resoluciji Sveta o delovnem načrtu Evropske
unije za šport za obdobje od 2011 do 2014[36] je bila prepoznana
potreba, da se okrepi sodelovanje med Komisijo in državami članicami na nekaj
prednostnih področjih v športu, vključno s spodbujanjem zdravju koristnih
telesnih dejavnosti. Skupina strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje
je julija 2012 izrazila podporo novi pobudi Unije za spodbujanje zdravju
koristnih telesnih dejavnosti. (10) V Sklepih Sveta z dne 27. novembra 2012
o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti je bila priznana potreba po
nadaljnjih ukrepih na ravni Unije, Komisija pa je bila pozvana, naj pripravi predlog
priporočila Sveta, vključno z okvirom za ohlapno spremljanje, zasnovanim na
skupini kazalnikov, ki bodo pokrivali tematska področja smernic EU o telesni
dejavnosti – SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO: (1)
Države članice bi morale: –
delovati v smeri učinkovitih politik za področje zdravju koristnih
telesnih dejavnosti prek razvoja medsektorskega pristopa, ki bi bil v skladu z
nacionalnimi posebnostmi in bi vseboval področja politik, vključno s športom,
zdravjem, izobraževanjem, okoljem in prometom, kot je opisano v smernicah EU o
telesni dejavnosti. To bi moralo vključevati: –
sprejetje nacionalne strategije za spodbujanje
zdravju koristnih telesnih dejavnosti, pri čemer bi se morale upoštevati
različne družbene skupine in spoštovati načela nediskriminacije in enakosti med
moškimi in ženskami; –
sprejetje ustreznega akcijskega načrta; –
spremljanje
stopnje telesne dejavnosti in politike za področje zdravju koristnih telesnih
dejavnosti prek uporabe okvira za ohlapno spremljanje[37] in kazalnikov iz
Priloge k temu priporočilu v skladu z nacionalnimi okoliščinami; –
določitev,
v šestih mesecih po sprejetju tega priporočila, nacionalnih kontaktnih točk
glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki bodo podpirale omenjeni okvir
za spremljanje, ter obvestilo Komisije o njihovi določitvi.
Nacionalne kontaktne točke glede
zdravju koristnih telesnih dejavnosti bodo zlasti morale usklajevati postopek, ki bo omogočil, da bodo podatki o telesni
dejavnosti na voljo za okvir za spremljanje; podatke bi bilo treba vnesti v
obstoječe podatkovne baze Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani in
telesni dejavnosti; kontaktne točke pa bi morale tudi spodbujati medoddelčno
sodelovanje pri politikah za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti; –
tesno
sodelovanje med državami članicami in s Komisijo prek redne medsebojne
izmenjave informacij in najboljših praks glede spodbujanja zdravju koristnih
telesnih dejavnosti v zadevnih strukturah za šport in zdravje na ravni Unije,
kar bo predstavljalo temelj za okrepljeno usklajevanje politik. (2)
Komisija bi morala izvajati
naslednje ukrepe: –
državam članicam pomagati pri sprejemanju nacionalnih strategij,
razvijanju medsektorskih pristopov k politikam za področje zdravju koristnih
telesnih dejavnosti in izvajanju ustreznih akcijskih načrtov prek spodbujanja medsebojne
izmenjave informacij in dobrih praks, učinkovitega vzajemnega učenja, mrežnega
povezovanja in določanja uspešnih pristopov k spodbujanju zdravju koristnih
telesnih dejavnosti; –
spodbujati uvedbo in delovanje okvira za spremljanje zdravju koristnih
telesnih dejavnosti, zasnovanega na obstoječih oblikah spremljanja in zbiranja
podatkov na tem področju, in sicer prek: –
zagotavljanja usmerjene podpore nacionalnim kontaktnim
točkam glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti in, kjer je primerno, drugim
predstavnikom pomembnih javnih organov z namenom spodbujanja zmogljivosti in
usposabljanja, in sicer ob pomoči znanstvenih strokovnjakov; –
preverjanja možnosti uporabe zbranih podatkov za
morebitno oblikovanje evropske statistike[38]
o stopnjah telesne dejavnosti vsaki dve leti; –
podpiranja Svetovne zdravstvene organizacije pri nadaljnjem
razvoju vidikov telesne dejavnosti v evropski podatkovni bazi o prehrani,
debelosti in telesni dejavnosti, in sicer tako, da se baza podatkov prilagodi
okviru za spremljanje iz Priloge k temu priporočilu; –
podpiranja in tesnega sodelovanja s Svetovno
zdravstveno organizacijo pri pripravi in izdaji pregledov zdravju koristnih
telesnih dejavnosti in analiz njihovih trendov po posameznih državah; –
vsaka tri leta poročati o napredku pri izvajanju tega priporočila, in sicer
na podlagi informacij, posredovanih v sklopu dogovorov o poročanju, navedenih v
okviru za spremljanje, in drugih pomembnih informacij, ki jih o razvoju in
izvajanju politik za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti predložijo
države članice; –
po
šestih letih oceniti izvajanje priporočila Sveta. V Bruslju, Za
Svet Predsednik PRILOGA Predlagani kazalniki
za oceno izvajanja smernic EU o telesni dejavnosti Tematska področja smernic || Predlagani kazalniki Mednarodna priporočila in smernice o telesni dejavnosti (Smernici 1–2) || 1. Nacionalno priporočilo o telesni dejavnosti za zdravje 2. Odrasli, ki dosegajo minimalna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti za zdravje 3. Otroci in mladoletniki, ki dosegajo minimalna priporočila Svetovne zdravstvene organizacije o telesni dejavnosti za zdravje Medsektorski pristop (Smernice 3–5) || 4. Nacionalni mehanizem za usklajevanje spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti 5. Sredstva, dodeljena posebej za spodbujanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti „Šport“ (Smernice 6–13) || 6. Nacionalna politika in/ali akcijski načrt „Šport za vse“ 7. Program „Športni klubi za zdravje“ 8. Okvir za podporo priložnosti za izboljšanje dostopa do rekreacijskih ali vadbenih objektov za nižje socialno-ekonomske skupine 9. Ciljne skupine, ki jih nagovarja nacionalna politika za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti „Zdravje“ (Smernice 14–20) || 10. Spremljanje in nadzor telesne dejavnosti 11. Svetovanje glede telesne dejavnosti 12. Usposabljanje o telesni dejavnosti v izobraževalnem programu za zdravstvene delavce „Izobraževanje“ (Smernice 21–24) || 13. Telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah 14. Program za spodbujanje telesne dejavnosti v okviru šole 15. Zdravju koristne telesne dejavnosti pri usposabljanju učiteljev telesne vzgoje 16. Programi za spodbujanje aktivne poti v šolo „Okolje, urbanistično načrtovanje, javna varnost“ (Smernice 25–32) || 17. Obseg kolesarjenja/hoje 18. Evropske smernice za izboljšanje infrastrukture za telesno dejavnost v prostem času „Delovno okolje“ (Smernice 33–34) || 19. Programi za spodbujanje aktivne poti na delo || 20. Programi za spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu „Starejši državljani“ (Smernice 35–37) || 21. Programi za ukrepe skupnosti za spodbujanje telesne dejavnosti pri starejših ljudeh „Kazalniki/ocena“ (Smernica 38) || 22. Nacionalne politike za področje zdravju koristnih telesnih dejavnosti, ki vključujejo načrt za oceno „Ozaveščenost javnosti“ (Smernica 39) || 23. Obstoj nacionalne kampanje za povečanje ozaveščenosti o telesni dejavnosti OCENA FINANČNIH POSLEDIC
ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude: Predlog
priporočila Sveta o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti po
sektorjih 1.2. Zadevna področja v strukturi
ABM/ABB[39] Izobraževanje in kultura: Šport/proračunska
vrstica 15 01 02 11 1.3. Vrsta predloga/pobude ■ Predlog/pobuda se nanaša nov ukrep ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega
ukrepa[40] ¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa ¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Splošni cilj tega predloga je, da bi prispeval k bolj zdravi in bolj storilni
družbi prek povečanih stopenj zdravju koristnih telesnih dejavnosti
v EU. Stroški delovanja, ki izhajajo iz predlaganega
priporočila Sveta, se bodo krili iz poglavja „šport“ programa Erasmus+ (glej
ustrezno oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga). Ta ocena finančnih
posledic zakonodajnega predloga se nanaša samo na stroške za predlagano skupino
strokovnjakov, tj. upravne odhodke. 1.4.2. Posamezni cilji in zadevne
dejavnosti v strukturi ABM/ABB Posamezni cilj: cilj skupine strokovnjakov je: –
zagotavljati usmerjeno podporo za krepitev zmogljivosti in usposabljanje
nacionalnim kontaktnim točkam glede zdravju koristnih telesnih dejavnosti in,
kjer je primerno, drugim predstavnikom zadevnih javnih organov; –
podpirati Svetovno zdravstveno organizacijo pri nadaljnjem razvoju telesnih
vidikov evropske podatkovne baze o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti,
in sicer tako, da se baza podatkov prilagodi okviru za spremljanje iz Priloge k
priporočilu; –
podpirati Svetovno zdravstveno organizacijo in tesno sodelovati z njo pri
pripravi in izdaji pregledov zdravju koristnih telesnih dejavnosti in analiz
njihovih trendov po posameznih državah. Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: dejavnost
ABB 15.05: spodbujanje in podpiranje sodelovanja na področju mladine in športa. 1.4.3. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Dejavnosti skupine
strokovnjakov bodo omogočile: – podporo nacionalnim kontaktnim
točkam glede zdravju koristnih dejavnosti in drugim zadevnim javnim organom za
krepitev zmogljivosti in usposabljanje; – podporo Svetovni
zdravstveni organizaciji pri nadaljnjem razvoju telesnih vidikov evropske
podatkovne baze o prehrani, debelosti in telesni dejavnosti; – podporo Svetovni zdravstveni
organizaciji pri pripravi in izdaji pregledov zdravju koristnih telesnih
dejavnosti in analiz njihovih trendov po posameznih državah. Izdatki, ki so tema te ocene
finančnih posledic zakonodajnega predloga, pokrivajo stroške sestankov skupine
strokovnjakov v povezavi s priporočilom, zato pokrivajo le upravne odhodke.
Odhodki iz poslovanja bodo kriti iz poglavja „šport“ programa Erasmus+. 1.4.4. Kazalniki rezultatov in
posledic – Uvedba in delovanje
okvira za spremljanje zdravju koristnih telesnih dejavnosti na ravni EU; – redno poročanje o
zdravju koristnih telesnih dejavnostih državam članicam. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Kar zadeva skupino strokovnjakov, ne obstajajo nobene
posebne potrebe. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Brez ukrepanja EU ne bi bilo mogoče zbrati takšne
skupine strokovnjakov. Kot je pojasnjeno v oceni učinka pobude, lahko
dejavnosti EU dodajo veliko vrednost, ki je države članice same ne morejo doseči. Skupina strokovnjakov bo glavni organ za
razpravljanje in usmerjanje izvajanja priporočila in forum za usklajevanje
politik o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Prvi delovni načrt EU za šport, ki ga je Svet EU
sprejel maja 2011 in pokriva obdobje od leta 2011 do 2014,
je na področju športa uvedel šest skupin strokovnjakov. Ena od teh skupin,
skupina strokovnjakov za šport, zdravje in udejstvovanje, je igrala dejavno
vlogo pri oblikovanju zamisli, ki podpirajo predlog Komisije za priporočilo
Sveta na področju zdravju koristnih telesnih dejavnosti. Ta pobuda tako gradi
neposredno na teh izkušnjah. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi ustreznimi instrumenti Predlog je v celoti skladen s programom Erasmus+
in delovnim načrtom EU za šport, ki oba vključujeta zdravju koristne telesne
dejavnosti kot prednostno področje ukrepanja. 1.6. Trajanje ukrepa in finančnih
posledic ■ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda –
¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL, –
■ finančne
posledice med letoma 2014 in 2020. ¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda –
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in
LLLL, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini upravljanja[41] Iz proračuna za leto 2014 ■ Neposredno upravljanje – Komisija: –
■
njeni oddelki (GD za izobraževanje in kulturo), –
¨ izvajalske agencije. ¨ Deljeno upravljanje
z državami članicami. ¨ Posredno upravljanje – prenos izvajanja na: –
¨ tretje države ali organe, ki jih te imenujejo, –
¨ mednarodne organizacije in njihove agencije (navedite), –
¨EIB in Evropski investicijski sklad, –
¨ organe iz členov 208 in 209 finančne uredbe, –
¨ subjekte javnega prava, –
¨ subjekte zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, v kolikor ti
subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, –
¨ subjekte zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za
izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna
jamstva, –
¨ osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V
PEU in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu. – Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je
treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Strokovnjaki se bodo sestali trikrat na leto, po
vsakem sestanku pa se bo sestavilo poročilo. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja – uporabila
se bodo običajna pravila Komisije za vodenje skupin strokovnjakov. 2.2.2. Informacije o vzpostavitvi
sistema notranjega nadzora – uporabila se bodo običajna pravila Komisije za
vodenje skupin strokovnjakov. 2.2.3. Ocena stroškov in koristi
nadzora ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak – uporabila se bodo
običajna pravila Komisije za vodenje skupin strokovnjakov. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in
zaščitne ukrepe – uporabila se bodo običajna pravila Komisije za vodenje
skupin strokovnjakov. 3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC
PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki večletnega
finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice · Obstoječe proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka […]poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. ([42]) || držav Efte[43] || držav kandidatk[44] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe || Splošna sredstva GD za izobraževanje in kulturo 15.01.02.11 (sestanki strokovnjakov) || nedif. || NE || NE || NE || NE · Zahtevane nove proračunske vrstice – ni relevantno Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in
proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka […]poimenovanje………………………………………...……….] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe || [XX.YY.YY.YY] || || NE || NE || NE || NE 3.2. Ocenjene posledice za odhodke Stroške
operativnega dela pobude pokriva poglavje „šport“ programa Erasmus+
(proračunska vrstica 15.02.03), ta ocena finančnih posledic zakonodajnega
predloga pa se nanaša izključno na upravne odhodke. 3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || […][poimenovanje………………………...……….] GD || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || Številka proračunske vrstice 15 || obveznosti || (1) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 plačila || (2) || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 plačila || (2a) || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[45] || || || || || || || || Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || || Odobritve za GD <….> SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 plačila || =2+2a +3 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov: ni
relevantno Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || || plačila || (5) || || || || || || || || Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“ v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ GD za izobraževanje in kulturo || Človeški viri || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Drugi upravni odhodki || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 GD za izobraževanje in kulturo SKUPAJ || odobritve || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 plačila || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje –
■ Za
del predloga/pobude, ki ga pokriva ta ocena finančnih posledic zakonodajnega
predloga, niso potrebne odobritve za poslovanje. Odobritve za poslovanje, ki
izhajajo iz predlaganega priporočila, krije ocena finančnih posledic
zakonodajnega predloga za program Erasmus+ (glej zgoraj). –
¨ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ REALIZACIJE vrsta[46] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj POSAMEZNI CILJ št. 1[47] || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || || POSAMEZNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || || 3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve
za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
■ Za
predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || 2018 2019 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. Drugi upravni odhodki || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[48] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || Človeški viri || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. || Ni relevantno. Drugi upravni odhodki || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 SKUPAJ || 0,028 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,084 || 0,532 Potrebe po odobritvah
za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje
ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi
viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve
virov glede na proračunske omejitve. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
■ Za
predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
¨ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) || || || XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || || || || || || XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[49] || || XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || || || XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || || XX 01 04 yy[50] || – na sedežu || || || || || || || || – na delegacijah || || || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || || SKUPAJ || || || || || || || XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških virih
se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je
bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko
pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Zunanji sodelavci || 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
■ Predlog/pobuda
je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega
finančnega okvira. Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne
proračunske vrstice in ustrezne zneske. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira[51]. Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in
proračunske vrstice ter ustrezne zneske. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
■ V
predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot
je ocenjeno v nadaljevanju: odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || || Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || || 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke –
■ Predlog/pobuda
nima finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ za lastna sredstva, –
¨ za razne prihodke. v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno) Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[52] Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) Člen …………. || || || || || || || || Za razne namenske
prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov. Navedite metodo za
izračun posledic za prihodke. [1] Vključujejo zmanjšano tveganje za bolezni srca in
ožilja, nekatere oblike raka in sladkorno bolezen tipa 2 ter izboljšanje
mišično-kostnega zdravja in nadziranja telesne teže. Glej na primer: zdravstvena revija Lancet, zvezek 380, izdaja 9838,
str. 219–229, 21. julij 2012. [2] Pregled
zdravstva v Evropi leta 2012, OECD. [3] Poročilo
svetovalnega
odbora o smernicah o telesni dejavnosti iz leta 2008,
Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve Združenih držav. [4] Global
Health Risks, Mortality and Burden of Disease Attributable to Selected Major
Risks (Globalna zdravstvena tveganja, smrtnost in breme bolezni, ki jo je
mogoče pripisati glavnim tveganjem), Svetovna zdravstvena organizacija, 2009. [5] http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/disease-prevention/physical-activity/facts-and-figures/10-key-facts-on-physical-activity-in-the-who-european-region. [6] Dokazi
študij, ki so se izvedle v državah članicah, so bili vključeni v oceno učinka,
ki spremlja ta predlog. [7] Game
Plan: strategija za doseganje ciljev britanske vlade glede športa in telesne
dejavnosti, http://www.cabinetoffice.gov.uk/media/cabinetoffice/strategy/assets/game_plan_report.pdf.
V novejši znanstveni objavi so navedli še višje letne neposredne stroške
zdravstvenega varstva in posredne stroške na osebo (v Avstraliji, Švici in
ZDA), ki so posledica telesne nedejavnosti, hkrati pa so opozorili, da je obseg
gospodarskih posledic telesne dejavnosti sedaj težko primerjati. Zdravstvena
revija Lancet: „The pandemic of physical inactivity: global action for public
health“ (Pandemija telesne nedejavnosti: globalno ukrepanje za javno zdravje),
zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229, 21. julij 2012. [8] Politična
deklaracija, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, s
srečanja Generalne skupščine na visoki ravni o preprečevanju in nadzoru
nenalezljivih bolezni (resolucija 66/2) iz leta 2011 in ukrepi, ki sledijo
in so bili dogovorjeni na 66. skupščini Svetovne zdravstvene organizacije
maja 2013 v Ženevi. [9] Delovni
dokument: razpredelnica za spremljanje izvajanja smernic EU o telesni
dejavnosti: http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/docs/implementation_report_a6_en.pdf. [10] Smernice
EU o telesni dejavnosti – Priporočeni ukrepi politike za spodbujanje telesne
dejavnosti za krepitev zdravja, oktober 2008; http://ec.europa.eu/sport/library/documents/c1/eu-physical-activity-guidelines-2008_sl.pdf. [11] Evropska
komisija: Bela knjiga o športu, COM(2007) 391 final, 11.7.2007. [12] Evropska
komisija: Bela knjiga o strategiji za Evropo glede vprašanj v zvezi s prehrano,
prekomerno telesno težo in debelostjo, COM(2007) 279 final,
30.5.2007. [13] Evropska
komisija: Posebna Eurobarometrova anketa 334, Sport and Physical Activity
(Šport in telesna dejavnost), marec 2010. [14] http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/disease-prevention/physical-activity/facts-and-figures/is-physical-activity-a-reality-for-all. [15] Evropska
komisija: Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo
rast, COM(2010) 2020 final, 3. 3. 2010. [16] Zdravstvena
revija Lancet, zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229,
21. julij 2012. [17] „Pri telesni dejavnosti je znanost o tem, kako spremeniti posamezna
vedenja, zasenčila prizadevanja za razumevanje resnične spremembe prebivalstva.
Zaradi tega neuravnoteženega osredotočenja se vprašanja strukturnih in
sistematičnih sprememb, nujnih za spodbujanje telesne dejavnosti pri
prebivalstvu (…) v različnih sektorjih, še niso pričela sistematično reševati.
(…) Podobna izkušnja se je pojavila pri nadzoru tobaka, kjer se je na začetku
breme odgovornosti naložilo izključno na posameznike. Ko se je to stališče
razširilo in začelo obsegati tudi prepoznavanje družbene odgovornosti, so
sledili ukrepi na ravni prebivalstva in spremembe pri razširjenosti kajenja.“ Zdravstvena revija
Lancet, zvezek 380, izdaja 9838, str. 219–229,
21. julij 2012. [18] To med drugim potrjuje tudi nedavni pregled, ki kaže, da se je razen
nekaterih izjem oblikovanje dokumentov o državnih politikah glede telesne
dejavnosti v Evropi začelo šele v zadnjih letih. Glej Daugbjerg et al,
Promotion of Physical Activity in the European Region: Content Analysis of
27 National Policy Documents (Spodbujanje telesne dejavnosti v evropski
regiji:vsebinska analiza 27 dokumentov o nacionalni politiki). Journal of
Physical Activity and Health, 2009, 6, str. 805–817. [19] Resolucija
Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014,
UL C 162, 1.6.2011. [20] Evropska
komisija: Sporočilo o razvijanju evropske razsežnosti v športu,
COM(2011) 12 final, 18.1.2011. [21] Resolucija Evropskega parlamenta z dne
2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu (2011/2087(INI)). [22] http://ec.europa.eu/health/nutrition_physical_activity/docs/pheiac_nutrition_strategy_evaluation_en.pdf [23] Globalna
strategija Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, telesni dejavnosti in
zdravju, URL: http://www.who.int/dietphysicalactivity/strategy/eb11344/strategy_english_web.pdf. [24] Splošna
priporočila Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti za
zdravje. URL:
http://www.who.int/dietphysicalactivity/factsheet_recommendations/en/index.html. [25] http://ncdalliance.org/sites/default/files/rfiles/A66_WHA%20Final%20Resolution.pdf. [26] Glej opombo št. 22. [27] Evropska
podatkovna baza Svetovne zdravstvene organizacije o prehrani, debelosti in
telesni dejavnosti, URL: http://data.euro.who.int/nopa/. [28] V
oceni učinka (Priloga V) so izračunani povprečni stroški na državo članico. [29] V oceni učinka (Priloga V) so izračunani skupni
stroški za proračun Unije. Kot del pripravljalnega ukrepa na področju športa za
leto 2013 Komisija v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo
preskuša načine podpore za dejavnosti držav članic, ki so povezane z razvojem
in izvajanjem politik za zdravju koristne telesne dejavnosti. [30] COM(2010)
2020. [31] Evropska
komisija: Posebna Eurobarometrova anketa 334, Sport and Physical Activity
(Šport in telesna dejavnost), marec 2010. [32] http://www.euro.who.int/en/what-we-do/health-topics/disease-prevention/physical-activity/facts-and-figures/10-key-facts-on-physical-activity-in-the-who-european-region. [33] http://ec.europa.eu/sport/library/documents/c1/eu-physical-activity-guidelines-2008_sl.pdf. [34] Sklepi
Sveta o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti , URL:
http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/educ/133870.pdf;
Sklepi Sveta o zdravem staranju skozi vse življenje, URL:
http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/134097.pdf. [35] COM(2011) 12 final. [36] UL C 162,
1.6.2011. [37] Okvir
za spremljanje določa minimalno število zahtev glede
poročanja o splošnih vidikih spodbujanja zdravju koristnih telesnih dejavnosti,
ki jih lahko obravnavajo vse države članice. Okvir za
spremljanje je dodatno opisan v delovnem dokumentu služb Komisije, ki spremlja
to priporočilo. [38] Glej Sklep Komisije o Eurostatu z dne
17. Decembra 2012 (2012/504/EU):
http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:251:0049:0052:SL:PDF. [39] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [40] Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe. [41] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno
uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [42] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana
sredstva. [43] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [44] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [45] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo
izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [46] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve
(npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih
cest …). [47] Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“. [48] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo
izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [49] PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS =
napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi
strokovnjak na delegaciji. [50] Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru
odobritev za poslovanje (prej vrstice BA). [51] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma
(za obdobje 2007–2013). [52] Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani
na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 %
stroškov pobiranja.