52013PC0598

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike je treba sprejeti ukrepe, da bi zagotovili, da se živi vodni viri izkoriščajo v skladu s trajnostnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi pogoji. Pomembno sredstvo za dosego tega cilja je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC), kvot in omejitev ribolovnega napora.

Cilj tega predloga je za leto 2014 določiti ribolovne možnosti za države članice za tržno najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju. Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločitev o letnih celotnih dovoljenih ulovih in kvotah so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi.

· Splošno ozadje

V Sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih za leto 2014 (COM(2013) 319 final) je predstavljeno ozadje predloga.

Znanstveno mnenje o staležih v Baltskem morju za leto 2014 je maja 2013 podal Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES), junija 2013 pa Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

Predlog ima dva oddelka, ki sta pomembna za upravljanje ribolova v Baltiku v letu 2014 z določitvijo ribolovnih možnosti: v prvem oddelku so določeni celotni dovoljeni ulovi in kvote, v drugem pa je omejen ribolovni napor, in sicer z omejevanjem dejavnosti ribiških plovil (število dni na morju).

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Ribolovne možnosti in način njihove dodelitve državam članicam se določajo vsako leto. Najnovejši instrument je Uredba Sveta (EU) št. 1088/2012 z dne 20. novembra 2012 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2013 uporabljajo v Baltskem morju.

Za upravljanje ribištva v Baltskem morju je pomembna tudi Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98.

V Uredbi Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 so opisani ukrepi nadzora in spremljanja, ki so potrebni za ponovno vzpostavitev zadevnih staležev trske. Poleg tega navedena uredba vsebuje pravila za določanje celotnih dovoljenih ulovov za zahodne in vzhodne staleže trske in s tem povezane omejitve ribolovnega napora.

· Skladnost z drugimi politikami in cilji EU

Predlagani ukrepi so oblikovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije o trajnostnem razvoju.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Glavne organizacije/strokovnjaki, ki so sodelovali pri posvetovanju

Znanstveni organizaciji, s katerima so bila opravljena posvetovanja, sta Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ter Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF).

Unija vsako leto zaprosi ICES in STECF za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje obsega vse baltske staleže, za katere so predlagani celotni dovoljeni ulovi.

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja z Regionalnim svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSRAC) so potekala na srečanju skupne delovne skupine za ribolov pridnenih in pelagičnih vrst rib junija 2013 na osnovi Sporočila Komisije v zvezi z ribolovnimi možnostmi. Znanstveno podlago predloga sta pripravila ICES in STECF. Na srečanju so bila predstavljena pravila za določanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot za leto 2014 na osnovi navedenega sporočila. V predlogu so bila obravnavana in v čim večji meri upoštevana predhodna stališča o vseh zadevnih staležih rib, in sicer tako, da niso v nasprotju z obstoječimi politikami in ne povzročajo poslabšanja stanja ranljivih virov.

V nekaterih primerih BSRAC podpira prizadevanja Komisije, da se določijo celotni dovoljeni ulovi, ki so skladnejši z znanstvenim mnenjem, podpira pa tudi uporabo večletnega načrta za trsko glede določanja celotnih dovoljenih ulovov. Nasprotuje pa zmanjšanju števila dni na morju za ribolov trske.

· Ocena učinka

Celotni dovoljeni ulovi za zahodne staleže trske so se zmanjšali za 15 %, za vzhodne staleže trske pa povečali za 7 %. V skladu s predlogom bi se celotni dovoljeni ulovi za tri od petih pelagičnih vrst povečali, za ostali dve pa zmanjšali. Na splošno bi predlagani ukrepi povzročili skupno povečanje ribolovnih možnosti za plovila Unije v Baltskem morju, in sicer za 10 % na 644 tisoč ton za vse vrste, razen za staleže lososa. Za staleže lososa se bodo ribolovne možnosti zmanjšale za približno 7 % in bodo znašale 116 tisoč kosov lososa.

Na podlagi povprečnih cen iztovorjenih rib v letu 2011 v osmih državah regije Baltskega morja se bo vrednost ribolovnih možnosti za leto 2014 povečala za 12 milijonov EUR na skupno 412 milijonov EUR.

Predlog ne odraža zgolj kratkoročnih interesov, temveč je del dolgoročnejšega pristopa, s katerim se stopnja ribolova postopno znižuje na dolgoročne trajnostne ravni. Posledice pristopa, uporabljenega v predlogu, bodo zato srednje- do dolgoročno stabilen ribolovni napor in višje kvote. Dolgoročne posledice takega pristopa pa bodo predvidoma bolj trajnostne ribiške dejavnosti in povečanje iztovorjenega ulova.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Namen predloga je določiti omejitve ulova in ribolovnega napora, ki bi veljale za ribolov EU, da bi dosegli cilj skupne ribiške politike, tj. zagotovitev ribolova na ravni, ki je biološko, gospodarsko in družbeno trajnostna.

· Pravna podlaga

Člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

· Načelo subsidiarnosti

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Zadevna uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju člena 20(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 lahko države članice po lastni presoji dodelijo takšne možnosti regijam ali gospodarskim subjektom. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom, ki ga bodo uporabile za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

· Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

To je predlog za upravljanje ribolova na podlagi člena 43(3) PDEU ter v skladu s členom 20 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.           DODATNE INFORMACIJE

· Poenostavitev

Predlog še naprej zagotavlja poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU ali nacionalne), saj vsebuje določbe, ki so podobne določbam uredbe o ribolovnih možnostih v Baltskem morju za leto 2013.

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2014, zato ne vključuje klavzule o reviziji.

· Podrobna obrazložitev

Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2014 za staleže rib ali skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju.

Predlagane številke temeljijo najnovejših znanstvenih mnenjih, posvetovanju z BSRAC in okviru za določanje celotnih dovoljenih ulovov in kvot, opisanem v sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih. Kadar je ustrezno, so se za določitev kvot EU za staleže, ki si jih Unija deli z Rusko federacijo, zadevne količine teh staležev odštele od celotnih dovoljenih ulovov, ki jih je predlagal ICES.

V skladu z namenom Komisije, da zagotovi trajnostno rabo ribolovnih virov v skladu s politiko Unije in mednarodnimi obveznostmi ter hkrati ohrani stabilne ribolovnih možnosti, so letna odstopanja celotnih dovoljenih ulovov kar se da omejena, ob upoštevanju stanja zadevnega staleža.

Celotni dovoljeni ulovi in kvote, dodeljene državam članicam, so določeni v Prilogi I, omejitve ribolovnega napora pa v Prilogi II k tej uredbi.

Za staleže trske so predlagani celotni dovoljeni ulovi in omejitve ribolovnega napora skladni z zahtevami večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribolova, ki izkorišča navedene staleže. Osrednji element načrta je postopno zmanjšanje ribolovne umrljivosti na dolgoročno trajnostne ravni, da bi zagotovili obnovitev staležev ter visoke in stabilne ulove. Po reviziji podatkov in metod, uporabljenih za oceno staležev trske, so bile pregledane in ustrezno spremenjene stopnje dejanske umrljivosti rib in umrljivosti rib na ravni največjega trajnostnega ulova. Ob upoštevanju teh novih informacij je treba zmanjšati ribolovni napor za oba staleža trske, in sicer za 10 % za zahodni in za 8,5 % za vzhodni stalež.

Pri vseh pelagičnih staležih v Baltskem morju, razen pri zahodnem sledu, bi bil lahko leta 2014 ulov na ravni največjega trajnostnega ulova, zato predlagani celotni dovoljeni ulovi ustrezajo umrljivosti rib na ravni največjega trajnostnega ulova.

2013/0286 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2014 uporabljajo v Baltskem morju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002[1] zahteva, da se ukrepi za dostop do voda in virov ter za trajnostno izvajanje ribolovnih dejavnosti uvedejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), kot tudi prejetih mnenj regionalnih svetovalnih svetov.

(2)       Zato mora Svet sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti po staležih ali skupinah staležev,vključno z nekaterimi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani, če je to ustrezno. Ribolovne možnosti bi bilo treba med države članice razdeliti tako, da se vsaki državi članici zagotovi ustrezna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsak stalež ali ribolovno območje in da se upoštevajo cilji skupne ribiške politike iz Uredbe (ES) št. 2371/2002.

(3)       Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja ter ob upoštevanju bioloških in družbenogospodarskih vidikov, pri čemer je treba zagotoviti pošteno obravnavo med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, zlasti na srečanjih zadevnih regionalnih svetovalnih svetov.

(4)       Za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s pravili iz teh načrtov. Zato bi bilo treba omejitve ulova in ribolovnega napora za staleže trske v Baltskem morju določiti v skladu s pravili iz Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (v nadaljnjem besedilu: načrt za trsko v Baltskem morju) za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže[2].

(5)       Glede na znanstveno mnenje bi lahko uvedli prožnejše upravljanje ribolovnega napora za staleže trske v Baltskem morju, ne da bi pri tem ogrozili cilje načrta za trsko v Baltskem morju in povzročili višjo umrljivost rib. Takšna prožnost bi omogočila učinkovitejše upravljanje ribolovnega napora v primerih, ko kvote ne bi bile enakomerno razdeljene med ladjevja države članice, poleg tega pa bi se lažje hitro odzvali na izmenjavo kvot. Zato bi morale imeti države članice možnost dodelitve dodatnih dni odsotnosti iz pristanišča plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, če bi bilo drugim plovilom,ki plujejo pod njihovo zastavo, odvzeto enako število dni odsotnosti iz pristanišča.

(6)       Za uporabo ribolovnih možnosti, kakor so določene v tej uredbi, bi morale veljati določbe Uredbe (ES) št. 1224/2009[3], zlasti členov 33 in 34 Uredbe, o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake za pošiljanje podatkov o iztovarjanju staležev v skladu s to uredbo, ki jih morajo uporabiti države članice pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(7)       V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96[4] je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni ukrepi iz navedene uredbe.

(8)       Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in da bi ribičem Unije zagotovili preživetje, je pomembno, da se ribolov na zadevne staleže, ki jih zajema ta uredba, odpre 1. januarja 2014. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I Splošne določbe

Člen 1 Predmet urejanja

Ta uredba za leto 2014 določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju.

Člen 2 Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za plovila Unije, ki lovijo v Baltskem morju.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) območja Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) so zemljepisna območja, določena v Prilogi I k Uredbi Sveta (ES) št. 2187/2005[5];

(b) „Baltsko morje“ pomeni podrazdelke ICES 22–32;

(c) „plovilo Unije“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Uniji;

(d) „celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino, ki jo je vsako leto mogoče naloviti iz posameznega staleža;

(e) „kvota“ pomeni delež celotnega dovoljenega ulova, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f) „dan odsotnosti iz pristanišča“ pomeni neprekinjeno obdobje 24 ur ali del takega obdobja, v katerem je plovilo odsotno iz pristanišča.

Poglavje II Ribolovne možnosti

Člen 4 Celotni dovoljeni ulovi in dodelitve

Celotni dovoljeni ulovi, kvote in po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

Člen 5 Posebne določbe o dodelitvah

1.           Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določeno v tej uredbi, ne posega v:

(a) izmenjave v skladu s členom 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c) dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) zadržane količine v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke v skladu s členi 37, 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

2.           Razen kadar je drugače določeno v Prilogi I k tej uredbi, se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 uporablja za staleže, za katere velja previdnostni celotni dovoljeni ulov, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa se uporabljajo za staleže, za katere velja analitski celotni dovoljeni ulov.

Člen 6 Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določene omejitve ulova, se ne obdržijo na krovu ali iztovarjajo, razen ulova in prilova plovil države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana.

Člen 7 Omejitve ribolovnega napora

1.           Omejitve ribolovnega napora so določene v Prilogi II.

2.           Omejitve iz odstavka 1 se uporabljajo tudi za podrazdelka ICES 27 in 28.2, razen če se je Komisija v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 1098/2007 odločila, da navedena podrazdelka izključi iz omejitev, določenih v členu 8(1)(b), (3), (4) in (5) ter členu 13 navedene uredbe.

3.           Omejitve iz odstavka 1 se ne uporabljajo za podrazdelek ICES 28.1, razen če se je Komisija v skladu s členom 29(4) Uredbe (ES) št. 1098/2007 odločila, da se omejitve iz člena 8(1)(b), (3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1098/2007 uporabljajo za navedeni podrazdelek.

Poglavje III Končne določbe

Člen 8 Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količine ujetih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 9 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

PRILOGA I TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER TAC OBSTAJAJO, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V naslednjih preglednicah so določeni celotni dovoljeni ulovi in kvote (v tonah žive teže, razen če ni določeno drugače) po staležu ter po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

Staleži rib so navedeni po abecednem redu latinskih imen vrst.

Za namene te uredbe je podana naslednja korelacijska preglednica latinskih in domačih imen:

Znanstveno ime || Tričrkovna oznaka || Domače ime

Clupea harengus || HER || atlantski sled

Gadus morhua || COD || trska

Pleuronectes platessa || PLE || morska plošča

Salmo salar || SAL || atlantski losos

Sprattus sprattus || SPR || papalina

Vrsta: || atlantski sled || || Območje: || podrazdelka 30 in 31 || ||

|| Clupea harengus || || HER/3D30.; HER/3D31.

Finska || 116 963 || ||

Švedska || 25 699 || ||

|| || ||

Unija || 142 662 || ||

|| || ||

TAC || 142 662 || || analitski TAC

Vrsta: || atlantski sled || || Območje: || podrazdelki 22–24

|| Clupea harengus || || HER/3B23.; HER/3C22.; HER/3D24. ||

Danska || 2 769 || ||

Nemčija || 10 900 ||

Finska || 1 || ||

Poljska || 2 570 ||

Švedska || 3 514 || ||

|| ||

Unija || 19 754 || ||

|| ||

TAC || 19 754 || || analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

|| ||

|| || ||

Vrsta: || atlantski sled || || Območje: || p vode Unije podrazdelkov 25–27, 28.2, 29 in 32

|| Clupea harengus || || HER/3D25.; HER/3D26.; HER/3D27.; Her/3d28.2; HER/3D29.; HER/3D32.

Danska || 3 157 || ||

Nemčija || 837 || ||

Estonija || 16 122 || ||

Finska || 31 469 || ||

Latvija || 3 979 || ||

Litva || 4 189 || ||

Poljska || 35 752 || ||

Švedska || 47 995 || ||

|| || ||

Unija || 143 500 || ||

|| || ||

TAC || ni relevantno || analitski TAC

Vrsta: || atlantski sled || || Območje: || podrazdelek 28.1

|| Clupea harengus || || HER/03D.RG || || ||

Estonija || 14 186 || ||

Latvija || 16 534 || ||

|| || ||

Unija || 30 720 || ||

|| || ||

TAC || 30 720 || || analitski TAC

|| || ||

Vrsta: || trska || Območje: || vode Unije podrazdelkov 25–32

|| Gadus morhua || || COD/3D25.; COD/3D26.; COD/3D27.; COD/3D28.; COD/3D29.; COD/3D30.; COD/3D31.; COD/3D32.

Danska || 15 147 || ||

Nemčija || 6 025 || ||

Estonija || 1 476 || ||

Finska || 1 159 || ||

Latvija || 5 632 || ||

Litva || 3 710 || ||

Poljska || 17 440 || ||

Švedska || 15 345 ||   ||

|| || ||

Unija || 65 934 || ||

|| || ||

TAC || ni relevantno || analitski TAC

|| || ||

Vrsta: || trska || || Območje: || podrazdelki 22–24 ||

|| Gadus morhua || || COD/3B23.; COD/3C22.; COD/3D24.

Danska || 7 436 || ||

Nemčija || 3 636 || ||

Estonija || 165 || ||

Finska || 146 || ||

Latvija || 615 || ||

Litva || 399 || ||

Poljska || 1 990 || ||

Švedska || 2 650 || ||

|| || ||

Unija || 17 037 || ||

|| || ||

TAC || 17 037 || || analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

|| || ||

Vrsta: || Morska plošča || || Območje: || vode Unije podrazdelkov 22–32 ||

|| Pleuronectes platessa || || PLE/3B23.; PLE/3C22.; PLE/3D24.; PLE/3D25.; PLE/3D26.; PLE/3D27.; PLE/3D28.; PLE/3D29.; PLE/3D30.; PLE/3D31.; PLE/3D32.

Danska || 2 151 || ||

Nemčija || 239 || ||

Poljska || 450 || ||

Švedska || 162 || ||

|| || ||

Unija || 3 002 || ||

|| || ||

TAC || 3 002 || || previdnostni TAC

Vrsta: || atlantski losos || Območje: || vode Unije podrazdelkov 22-31

|| Salmo salar || || SAL/3B23.; SAL/3C22.; SAL/3D24.; SAL/3D25.; SAL/3D26.; SAL/3D27.; SAL/3D28.; SAL/3D29.; SAL/3D30.; SAL/3D31.

Danska || 22 467 || (1) ||

Nemčija || 2 500 || (1) ||

Estonija || 2 283 || (1) ||

Finska || 28 015 || (1) ||

Latvija || 14 290 || (1) ||

Litva || 1 680 || (1) ||

Poljska || 6 816 || (1) ||

Švedska || 30 370 || (1) ||

|| || ||

Unija || 108 421 || (1) ||

|| || ||

TAC || ni relevantno || analitski TAC Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja.

___ || || ||

(1)           Izraženo s številom posameznih rib.

Vrsta: || atlantski losos || Območje: || vode Unije podrazdelka 32

|| Salmo salar || || SAL/3D32. || || ||

Estonija || 744 || (1) ||

Finska || 6 512 || (1) ||

|| || ||

Unija || 7 256 || (1) ||

|| || ||

TAC || ni relevantno || previdnostni TAC

___ || || ||

(1)           Izraženo s številom posameznih rib.

Vrsta: || papalina || || Območje: || vode Unije podrazdelkov 22–32 ||

|| Sprattus sprattus || || SPR/3B23.; SPR/3C22.; SPR/3D24.; SPR/3D25.; SPR/3D26.; SPR/3D27.; SPR/3D28.; SPR/3D29.; SPR/3D30.; SPR/3D31.; SPR/3D32.

Danska || 21 909 || (1) ||

Nemčija || 13 880 || (1) ||

Estonija || 25 441 || (1) ||

Finska || 11 469 || (1) ||

Latvija || 30 727 || (1) ||

Litva || 11 115 || (1) ||

Poljska || 65 207 || (1) ||

Švedska || 42 354 || (1) ||

|| || ||

Unija || 222 102 || ||

|| || ||

TAC || ni relevantno || || analitski TAC

___ (1)           Papalina mora znašati najmanj 92 % iztovorjenega ulova, ki se všteva v kvoto. Prilov atlantskega sleda se všteje v preostalih 8 % kvote (HER/*3BCDC).

PRILOGA II OMEJITVE RIBOLOVNEGA NAPORA

1.           Države članice dodelijo plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in lovijo z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa najmanj 90 mm, z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami z velikostjo mrežnega očesa najmanj 90 mm, s pridnenimi parangali, parangali, razen visečih parangalov, ročnimi vrvicami in vrvicami s svetlečimi vabami, pravico do:

(a) 147 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih ICES 22–24, razen v obdobju od 1. do 30. aprila, ko se uporablja člen 8(1)(a) Uredbe (ES) št. 1098/2007; ter

(b) 146 dni odsotnosti iz pristanišča v podrazdelkih ICES 25–28, razen v obdobju od 1. julija do 31. avgusta, ko se uporablja člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 1098/2007.

2.           Največje število dni odsotnosti iz pristanišča na leto, ko je plovilo lahko prisotno na obeh območjih iz točk 1(a) in (b), če lovi z orodjem iz točke 1, ne sme presegati največjega števila dni odsotnosti iz pristanišča, dodeljenega enemu izmed navedenih dveh območij.

3.           Če je to potrebno za učinkovito upravljanje ribolovnih možnosti, lahko država članica z odstopanjem od točk 1 in 2 plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, dodeli pravico do dodatnih dni odsotnosti iz pristanišča, če se drugim plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo in za katera velja omejitev napora na istem območju, odvzame enako število dni odsotnosti iz pristanišča in če je zmogljivost, izražena v kW, vsakega plovila dajalca enaka ali večja od zadevnih prejemnih plovil. Število prejemnih plovil ne sme presegati 10 % skupnega števila plovil zadevne države članice, kot je navedeno v točki 1.

[1]               Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (UL L 358, 31.12.2002, str. 59).

[2]               Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).

[3]               Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

[4]               Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

[5]               Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Soundu (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).