OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Za izvajanje politik EU so potrebne primerljive in zanesljive statistične informacije o gospodarskih, socialnih in okoljskih razmerah v EU ter različnih elementih na nacionalni in regionalni ravni. Evropa nujno potrebuje evropsko statistiko tudi zato, da jo splošna javnost razume in da državljani sodelujejo v demokratičnem procesu in razpravi o sedanji in prihodnji EU.

Glede na to je bila 15. januarja 2013 sprejeta Uredba (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 za zagotovitev splošnega okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v obdobju 2013–2017.

Predlog Komisije za to uredbo je vključeval finančna sredstva v višini 299,2 milijona EUR za pet let programa, ki mu nista ugovarjala niti Svet niti Evropski parlament med rednim zakonodajnim postopkom. Vendar pa je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 13. junija 2012 o večletnem finančnem okviru in lastnih sredstev poudaril, da se bodo pogajanja o zakonodajnih predlogih v zvezi z večletnimi programi zaključila, ko bo sklenjen sporazum o finančnih sredstev zanje.

Zato Uredba (EU) št. 99/2013 določa le finančna sredstva za leto 2013 iz programskega obdobja 2007–2013 in poziva Komisijo, naj najpozneje tri mesece po sprejetju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog o dodelitvi finančnih sredstev za obdobje 2014–2017.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Opravljena so bila posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in izvedena ocena učinka za predlog Uredbe o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 (COM (2011) 928 final z dne 21. 12. 2011), ki je vključevala proračun za obdobje 2014–2017.

Zato se ocenjuje, da nadaljnja posvetovanja ali ocene niso potrebne.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlog določa finančna sredstva za štiri leta evropskega statističnega programa za obdobje 2013–2017, ki so zajeta v programskem obdobju 2014–2020 (MFF). V ta namen se predlaga sprememba člena 7 o financiranju.

Druge določbe Uredbe o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017 ostanejo nespremenjene, zlasti cilji in priloga, v katerih so opredeljeni statistični rezultati za zajetih pet let.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Posebni cilji in statistični rezultati za petletno obdobje so določeni v uredbi, zato predlagani proračun za obdobje 2014–2017 znaša 234,8 milijona EUR, kar je zajeto v programskem obdobju 2014–2020.

5.           NEOBVEZNI ELEMENTI

Evropski gospodarski prostor

Predlagana uredba se nanaša na zadevo EGP in bi jo bilo zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2013/0249 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017

(Besedilo velja za EGP in Švico)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Uredba (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017[1] določa okvir ter opredeljuje cilje in rezultate za pripravo, razvoj in izkazovanje evropske statistike v obdobju od leta 2013 do leta 2017.

(2)       Uredba (EU) št. 99/2013 določa le finančna sredstva za leto 2013 iz programskega obdobja 2007–2013 in poziva Komisijo, naj najpozneje tri mesece po sprejetju večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog o dodelitvi finančnih sredstev za obdobje 2014–2017.

(3)       Uredba Sveta (EU) št. .../... o določitvi večletnega finančnega okvira za programsko obdobje 2014–2020 je bila sprejeta ...

(4)       Uredbo (EU) št. 99/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 99/2013 se spremeni:

Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Financiranje

(1) Finančni okvir Unije za izvajanje programa za leto 2013 znaša 57,3 milijona EUR iz programskega obdobja 2007–2013. Finančni okvir Unije za izvajanje programa za obdobje 2014–2017 znaša 234,8 milijona EUR iz programskega obdobja 2014–2020.

(2) Komisija finančno pomoč Unije izvaja v skladu s finančno uredbo.

(3) Komisija sprejme sklep o letnih odobritvah v skladu s pristojnostmi proračunskega organa.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Pravila o spremljanju in poročanju

              2.2.    Upravljavski in kontrolni sistem

              2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

              3.2.2. Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1         Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 99/2013 o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017

1.2         Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[2]

Statistika (3403 – Priprava statističnih informacij, 3480 – Administrativna podpora za Eurostat, 3481 – Strategija in usklajevanje politike za Eurostat)

1.3         Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[3].

X Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4         Cilji

1.4.1      Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Predlog je usklajen s prednostnimi nalogami Evropske unije, saj bo statistika, razvita, pripravljena in izkazana na podlagi tega programa, prispevala k izvajanju politik Evropske unije, kot so strategija Evropa 2020 za „pametno, trajnostno in vključujočo rast“ ter druge politike, obravnavane v strateških prednostnih nalogah Komisije za obdobje 2010–2014 (to so okrepljeno in povezano gospodarsko upravljanje, podnebne spremembe, rast in socialna kohezija, Evropa državljanov in globalizacija).

1.4.2      Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 1: Pravočasno zagotavljanje statističnih informacij v podporo razvoju, spremljanju in vrednotenju politik Unije, ob ustreznem upoštevanju prednostnih nalog ter ohranjanju ravnotežja med gospodarskim, socialnim in okoljskim področjem, ter zadovoljevanje potreb širokega kroga uporabnikov evropske statistike, vključno z drugimi nosilci odločanja, raziskovalci, podjetji in evropskimi državljani na splošno, na stroškovno učinkovit način, brez nepotrebnega podvajanja prizadevanj.

Zadevna dejavnost v okviru ABM/ABB

3403 – Priprava statističnih informacij

Posamezni cilj št. 2: Izvajanje novih metod priprave evropske statistike, namenjene povečanju učinkovitosti in izboljšanju kakovosti.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

3403 – Priprava statističnih informacij, 3480 – Administrativna podpora za Eurostat, 3481 – Strategija in usklajevanje politike za Eurostat

Posamezni cilj št. 3: Okrepitev partnerstva v ESS in širše, da se dodatno poveča njegova produktivnost in okrepi njegova vodilna vloga na področju uradne statistike na svetovni ravni.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

3481 – Strategija in usklajevanje politike za Eurostat

Posamezni cilj št. 4: Dosledno zagotavljanje takih statistik med celotnim trajanjem programa, pod pogojem, da to ne ovira mehanizmov ESS za določanje prednostnih nalog.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

3403 – Priprava statističnih informacij

1.4.3      Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Posledice za Evropski parlament in Svet: pozitivne, saj je evropski statistični program (ESP) usklajen s Pogodbama, finančnimi perspektivami in političnimi prednostnimi nalogami Evropske unije, v ESP so upoštevane potrebe po statističnih informacijah, da bi se podprle politike EU, ESP pa vključuje mehanizem za boljše določanje prednostnih nalog ter zmanjšanje bremena poročanja za podjetja in državljane. Države članice sodelujejo pri pripravi ESP. Pri izvajanju ESP bo upoštevano načelo subsidiarnosti.

Posledice za kolegij komisarjev in službe Komisije: pozitivne, saj je ESP usklajen s Pogodbama in finančnimi perspektivami, v ESP so upoštevane potrebe po statističnih informacijah, da bi se podprle politike EU, in kot del ESP bo uveden sistem za zanesljivo vodenje kakovosti. Za ESP bosta uporabljena učinkovito vrednotenje in okvir za razdelitev sredstev, ki je v skladu z ABB.

Posledice za nacionalne statistične urade (vključno z generalnimi direktorji nacionalnih statističnih uradov, Odborom za evropski statistični sistem, partnersko skupino in skupinami direktorjev) in druge nacionalne pripravljavce: pozitivne, saj ESP vključuje mehanizem za boljše določanje prednostnih nalog ter zmanjšanje bremena poročanja za podjetja in državljane. V ESP je upoštevana skupna strategija ESS o izvajanju Sporočila. Države članice sodelujejo pri pripravi ESP. Pri izvajanju ESP bo upoštevano načelo subsidiarnosti.

Posledice za Evropski svetovalni odbor za statistiko, Evropsko centralno banko, Odbor za monetarno, plačilnobilančno in finančno statistiko ter druge neinstitucionalne uporabnike: pozitivne, saj so v ESP upoštevane potrebe po statističnih informacijah za podporo politika EU in bo uporabnikom zagotovljena statistika, ki „ustreza namenu“ (je pravočasna ter v skladu s potrebami in zahtevami njihove politike).

Posledice za Eurostat: pozitivne, saj je v ESP upoštevano Sporočilo o metodi proizvodnje statistike EU, kot del ESP bo uveden sistem za trdno vodenje kakovosti, z ESP bosta zagotovljena stabilen okvir za usklajeno in strukturirano letno načrtovanje programov in dodeljevanje virov ter jasen pregled nad smerjo razvoja Eurostata, ESP bo tudi učinkovito ovrednoten.

1.4.4      Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Za vse cilje, vključene v ESP za obdobje 2013–2017, so navedeni glavni ukrepi in kazalniki. Cilji ESP za obdobje 2013–2017 bodo podrobneje načrtovani v letnih delovnih programih, rezultati pa se bodo spremljali v celotnem programskem obdobju.

Doseganje splošnega cilja v zvezi s prizadevanji, da bi bil ESP vodilni ponudnik visokokakovostne statistike o Evropi, se bo spremljalo z:

– raziskovanjem Eurostata o zadovoljstvu uporabnikov in zlasti odstotnim deležem uporabnikov, ki bodo splošno kakovost evropske statistike ocenili kot „zelo dobro“ ali „dobro“.

1.5         Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1      Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Uvedba večletnega evropskega statističnega programa temelji na členu 13(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki[4], v skladu s katerim mora evropski statistični program zagotoviti okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, glavna področja in cilje načrtovanih ukrepov za obdobje, ki ni daljše od petih let. Določati mora prednostne naloge v zvezi s potrebami po informacijah za namene izvajanja dejavnosti Evropske unije. Predlog je osredotočen na zagotavljanje koristi uporabnikom in pripravljavcem evropske statistike, in sicer Evropskemu parlamentu in Svetu, generalnim direktoratom Komisije, Evropski centralni banki, nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim pripravljavcem evropske statistike, Evropskemu svetovalnemu odboru za statistiko, Odboru za monetarno, plačilnobilančno in finančno statistiko ter drugim neinstitucionalnim uporabnikom, seveda pa tudi splošni javnosti.

1.5.2      Dodana vrednost ukrepanja EU

Oblikovalci politike in akterji na trgu stalno potrebujejo statistiko, da lahko sprejemajo odločitve ter spremljajo in vrednotijo njihovo izvajanje. S statistiko se demokracijam in sodobnim gospodarstvom zagotavlja osnovna infrastruktura za preudarno in učinkovito delovanje. Evropska unija za izpolnjevanje svojega poslanstva potrebuje visokokakovostne storitve na področju statističnih informacij. Evropska statistika mora biti zanesljiva, pravočasna in neodvisna od političnih vplivov ter uporabnikom dostopna v ustrezni obliki. Poleg tega priprava statistike ne sme čezmerno obremeniti ponudnikov podatkov, zbiranje podatkov pa mora potekati v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti.

Eurostat je skupaj z nacionalnimi statističnimi organi in drugimi nacionalnimi organi, ki so v posameznih državah članicah pristojni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, vzpostavil partnerstvo s skupnim imenom ESS. To partnerstvo vključuje tudi države EGP. Države članice zbirajo podatke in sestavljajo statistiko, namenjeno državam in EU.

ESS deluje kot mreža, v kateri ima Eurostat vodilno vlogo pri usklajevanju statistike in tesno sodeluje z nacionalnimi statističnimi organi. Delo ESS je osredotočeno predvsem na področja politik EU, z razširitvijo politik EU pa je bilo usklajevanje razširjeno na skoraj vsa statistična področja.

ESS lajša izmenjavo znanj in „najboljših praks“ med državami članicami ter razvoj novih tehnologij, skupnih orodij in omrežij sodelovanja, da bi se izkoristile morebitne sinergije in preprečilo podvajanje dela, s čimer utira pot sodobnemu sistemu priprave statistike, ki je primeren za spopadanje s prihodnjimi izzivi.

Prizadevanja za uskladitev, racionalizacijo in ureditev se najlažje začnejo na ravni Evropske unije, kjer se lahko taki projekti izvajajo najbolj učinkovito.

1.5.3      Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Glavna ovira pri statističnem programu Skupnosti za obdobje 2008–2012[5] je bila ta, da je bila struktura določena za obdobje petih let in cilji podrobno opisani. Od sprejetja sedanjega programa je prišlo do več pomembnih sprememb. Temeljni pravni okvir za pripravo evropske statistike je bil spremenjen. Sprejeto je bilo Sporočilo o metodi proizvodnje statistike EU, ki mu je sledila strategija ESS, veljati je začela Lizbonska pogodba, mandat je nastopila nova Evropska komisija (od januarja 2010 do decembra 2014), začetih je bilo več novih političnih pobud (kot je Evropa 2020) in okrepljena je bila struktura upravljanja ESS. V sedanjem programu ni upoštevana nobena od teh sprememb, deli tega programa so postali zastareli, pojavila se je tudi vrzel med načrtovanimi in dejanskimi dejavnostmi. Zaradi tega se ustreznost poročanja o izvajanju programa zmanjšuje, saj številne pomembne dejavnosti niso vključene v program, medtem ko je treba poročati o nekaterih dejavnostih, ki so v njem navedene, vendar se ne izvajajo več.

V zvezi s postopkom priprave evropskega statističnega programa je projektna skupina[6] partnerske skupine predlagala večletni cikel načrtovanja programa za obdobje 2013–2017. Predlagano je bilo, naj se v postopku priprave programa okrepi vloga partnerjev ESS (Odbora za evropski statistični sistem, generalnih direktorjev nacionalnih statističnih uradov, skupin direktorjev in Evropskega svetovalnega odbora za statistiko).

Treba je še navesti, da je Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o naknadni oceni statističnega programa Skupnosti za obdobje 2003–2007[7] zajemalo priporočila za prihodnje večletne programe, in sicer:

Izboljšati povezanost med statističnim programom Skupnosti in letnimi delovnimi programi. Statistični program Skupnosti je oblikovan kot okvirni program, ki zajema strateško vizijo za pet let ter skupaj z letnimi delovnimi programi zagotavlja prilagodljivost in ustreznost statističnega programa Skupnosti v celotnem obdobju. Pri sklicevanju na statistični program Skupnosti je treba v letnih delovnih programih izrecno navesti zadevni statistični program Skupnosti, na katerem morajo ti letni programi tudi temeljiti.

Izboljšati spremljanje izvajanja statističnega programa Skupnosti Statistični program Skupnosti je treba spremljati z določitvijo ključnega sklopa kazalnikov, ki zagotavljajo ustrezne informacije o doseganju operativnih in strateških ciljev v programskem obdobju.

V Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o vmesnem vrednotenju statističnega programa Skupnosti 2008–2012 so bile poudarjene naslednje točke, ki bi jih bilo treba upoštevati v prihodnosti:

– opredelitev novih potreb po statističnih informacijah. Potreben je bolje povezan pristop z uporabo večjega števila in združenih virov podatkov ob uskladitvi metodologije, konceptov in opredelitev;

– krepitev partnerstva v okviru ESS. Poudarjena je bila vzpostavitev večjega števila in različnih modelov povezanega sodelovanja skupaj z državami članicami;

– ocenjeno je bilo, da je potreben razmislek o konceptualnem pristopu k ponovni določitvi prednostnih dejavnosti in o razpoložljivosti sredstev za izvajanje statističnega programa Skupnosti, da se zmanjša breme poročanja in znižajo stroški pripravljavcev.

Navesti je treba, da je bil sedanji statistični program Skupnosti za obdobje 2008–2012 eden od predmetov revizijskega poročila Eurostatove notranje službe za revizijo o vrednotenju[8], v katerem je bilo ugotovljeno, da sedanji program ni bil predhodno ovrednoten, ter priporočeno, naj se takšno vrednotenje za prihodnje programe izvaja v skladu s finančno uredbo[9] (člen 27) in njenimi izvedbenimi pravili[10] (člen 21).

Zaradi izogibanja omejitvam preveč podrobnega programa, da bi se bilo mogoče prilagoditi novim ali spreminjajočim se političnim prednostnim nalogam in razvoju dogodkov, je ESP za obdobje 2013–2017 zasnovan kot splošni instrument za načrtovanje, v katerem so na splošno opisani cilji in ukrepi, ki jih je treba izpolniti oziroma izvesti, s čimer se zagotavlja splošni okvir za pripravo letnih statističnih delovnih programov s podrobno opredeljenimi cilji in ukrepi.

Razvoj dogodkov v ESS in izvajanje Sporočila o metodi proizvodnje statistike EU zahtevata, da se v okviru evropskega statističnega programa za obdobje 2013–2017 poseben poudarek nameni spopadanju s prihodnjimi izzivi ter usklajevanju med potrebami in sredstvi. Trdno partnerstvo ESS je ključno, zato so bila v načrt za pripravo tega programa vključena obsežnejša posvetovanja z zainteresiranimi stranmi.

Na podlagi preteklih izkušenj se uvajajo mehanizmi za zagotavljanje skladnosti postopkov načrtovanja in poročanja z boljšo povezanostjo med cilji programa in letnimi delovnimi programi ter z izboljšanjem spremljanja in vrednotenja izvajanja programa.

Pri zasnovi ciljev in kazalnikov ESP za obdobje 2008–2012 so bila upoštevana priporočila iz vmesnega vrednotenja statističnega programa Skupnosti 2013–2017. Zlasti v zvezi s ponovno določitvijo prednostnih statističnih zahtev, namenjeno zmanjšanju bremena poročanja in stroškov pripravljavcev, je bila predvidena uvedba mehanizma določanja prednostnih nalog, ki je bil 18. novembra 2010 predstavljen Odboru za evropski statistični sistem[11].

Predhodno vrednotenje je bilo izvedeno v skladu s finančno uredbo[12] (člen 27) in njenimi izvedbenimi pravili[13] (člen 21).

1.5.4      Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Skupaj s sedanjim statističnim programom Skupnosti za obdobje 2008–2012 se med letoma 2009 in 2013 izvaja še en večletni program, in sicer Program za posodobitev evropskih statistik podjetij in trgovine (MEETS). Za bolj učinkovito upravljanje programov se je Eurostat odločil, da se bo v prihodnosti namesto dveh izvajal en večletni program. To pomeni, da so cilji na področju statistike podjetij in trgovine za obdobje po letu 2013 ter ukrepi v zvezi s posodobitvijo socialne statistike vključeni v ESP za obdobje 2013–2017.

Poleg tega ima Eurostat usklajevalno vlogo na področju priprave evropske statistike v skladu s Sklepom Komisije 2012/504/ES z dne 17. septembra 2012. Generalni direktorati in druge službe Komisije vključijo Eurostat v zgodnji fazi oblikovanja svojih programov, povezanih s statistiko.

1.6         Trajanje ukrepa in finančnih posledic

þ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– þ trajanje predloga/pobude od [1. 1.] 2014 do [31. 12.] 2017,

– þ finančne posledice med letoma 2014 in 2017 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2014 in 2021 za odobritve plačil.

¨ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7         Načrtovani načini upravljanja[14]

þ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[15],

– ¨  nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami, zlasti z OECD, Združenimi narodi in Svetovno banko.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2            UKREPI UPRAVLJANJA

2.1         Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Predhodno vrednotenje ESP za obdobje 2013–2017 je na podlagi določb finančne uredbe za odhodkovne programe med oktobrom 2010 in aprilom 2011 izvedla enota za strateško načrtovanje Eurostata s pomočjo enot za finance in pravne zadeve. O programu je bilo izvedeno posvetovanje z notranjo projektno skupino Eurostata za pripravo ESP za obdobje 2013–2017, ki jo sestavljajo predstavniki iz vrst vodij enot vseh direktoratov Eurostata, nato pa je bil program 12. aprila 2011 odobren na sestanku direktorjev Eurostata.

Ključne ugotovitve predhodnega vrednotenja so bile vključene v oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga. Spoznanja iz preteklih izkušenj, ki so bila upoštevana pri oblikovanju ESP, so predstavljena v oddelku 1.5.3 ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga, naslovljenem „Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti“. Cilji ESP so opisani v predlogu.

Člen 2 predloga določa, da bo ESP predmet letnega načrtovanja v letnih statističnih delovnih programih Komisije v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009. Komisija bo te programe in njihovo financiranje opredelila v svojih sklepih, v katerih bodo podrobneje opredeljeni realizacija in rezultati (cilji in kazalniki), ki jih je treba doseči v referenčnem obdobju. Spremljanje bo zagotovljeno z rednimi poročili o porabi sredstev in doseženem napredku pri doseganju ciljev.

Glede poročanja se pričakuje, da bo v skladu z Uredbo o evropski statistiki pripravljeno vmesno poročilo o napredku, ki bo po posvetovanju z Odborom za evropski statistični sistem najpozneje junija 2015 predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Ob koncu obdobja, ki ga zajema program, bo ESP naknadno ovrednoten. O ocenjevalnem poročilu bo izvedeno posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem, nato pa bo to poročilo do konca leta 2018 predloženo Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.2         Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1      Ugotovljena tveganja

Načina upravljanja predlaganega programa sta neposredno centralizirano upravljanje, ki ga izvaja Komisija, in v omejenem obsegu skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami. S finančnega vidika se bo program izvajal z oddajo naročil, zlasti podjetjem, specializiranim za statistične ali informacijske storitve, in s financiranjem z donacijami zlasti nacionalnim statističnim organom. Uredba (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki omogoča neposredno dodeljevanje donacij navedenim organom.

Glavna tveganja, ugotovljena za izvajanje programa, se nanašajo predvsem na upravljanje postopkov za dodeljevanje donacij. Kot je razvidno pri izvajanju statističnega programa Skupnosti za obdobje 2008–2012, so imeli nekateri upravičenci težave pri predložitvi zahtevane dokumentacije za ugotavljanje upravičenosti nastalih stroškov.

2.2.2      Načrtovani načini kontrole

Glavni elementi sistema notranje kontrole so: predhodno preverjanje operativnih in finančnih vidikov vsake finančne transakcije (zakonitost, pravilnost in dobro finančno poslovodenje) v skladu s členom 49(3) izvedbenih pravil finančne uredbe. Predhodne kontrole pokrivajo celotni cikel izdatkov, od načrtovanja in načrtovanja programov do obveznosti in plačil. V ta namen mora vsak akter v finančnih krogih za vsako finančno transakcijo uporabiti preglede v skladu s posebnimi kontrolnimi seznami.

K izvrševanju proračuna programa v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter zagotavljanju izpolnjevanja zahtev zakonitosti in pravilnosti prispevajo ne le preverjanja finančnih krogov, ampak tudi ustrezni nadzor, poročanje o financiranju in uspešnosti, revizije in vrednotenje. Poskrbljeno bo za dopolnjevanje med zgoraj navedenimi viri zagotovil, da se prepreči podvajanje dela in omogoči stroškovna učinkovitost pregledov.

Ob celovitih in obveznih kontrolah vsake finančne transakcije, odobrene v okviru programa, bodo za upravljanje postopkov za dodeljevanje donacij uporabljeni naslednji dodatni nadzorni ukrepi. Poleg zgoraj opisanih predhodnih kontrol na podlagi letne analize tveganja se bodo izvajala okrepljena predhodna in naknadna preverjanja. Okrepljena predhodna preverjanja bodo izvedena na podlagi vzorca, to je s poglobljenimi pregledi dodatne dokazne dokumentacije pred končnimi plačili za sofinancirane ukrepe donacij. Poleg tega in na podlagi izkušenj, pridobljenih od leta 2005, se bodo uporabljale naknadne kontrole za preverjanje, ali se iz proračuna financirane dejavnosti pravilno izvajajo in zlasti ali ustrezajo merilom, določenim za predhodno preverjanje. Poseben poudarek bo namenjen zmanjševanju upravne zapletenosti in s tem verjetnosti napak, povezanih z upravljanjem donacij. To bo doseženo predvsem z osredotočanjem na večje projekte (in omejevanjem manjših donacij), zahtevami za posebna revizijska potrdila ter nazadnje z uvedbo drugih možnosti za plačila na podlagi dejanskih stroškov, to je donacij, ki temeljijo na pavšalih in stroških na enoto.

Stroški in koristi kontrol: Ocenjuje se, da bo s kontrolno strategijo programa tveganje neskladnosti omejeno na manj kot 2 %, kar je v skladu z oceno, izvedeno v okviru letnega poročila o dejavnostih za leto 2010. Glede na to, da je cilj notranje kontrole za novi program ne preseči 2-odstotne povprečne stopnje preostalih napak v celotnem programskem obdobju 2013–2017, so sistem notranje kontrole in njegovi stroški za doseganje tega cilja videti ustrezni. GD ESTAT meni, da stroški zgoraj navedenih dodatnih in okrepljenih predhodnih in naknadnih kontrol ostajajo na stopnji približno 1 % proračuna programa, kar je enako kot pri prejšnjem programu. Kar zadeva vrsto in intenzivnost kontrol, se bodo za 100 % finančnih transakcij (in torej za 100 % proračuna) uporabile obvezne predhodne kontrole v skladu s finančno uredbo. Kot je navedeno zgoraj, se bodo po letni analizi tveganja izvajale kontrole na podlagi poglobljene analize dokazne dokumentacije. Zajemajo lahko 4 %–6 % proračuna.

2.3         Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Poleg uporabe vseh regulativnih nadzornih mehanizmov bo v skladu z novo strategijo Komisije na področju boja proti goljufijam, sprejeto 24. junija 2011, oblikovana strategija za boj proti goljufijam, da se med drugim zagotovi, da so notranje kontrole za preprečevanje goljufij popolnoma usklajene z navedeno strategijo Komisije in da je pristop obvladovanja tveganj v zvezi z goljufijami usmerjen v opredeljevanje področij s tveganjem goljufije in ustreznih odzivov. Po potrebi bodo uvedene mrežno povezane skupine in ustrezna orodja informacijske tehnologije, namenjena analiziranju primerov goljufij, povezanih z evropskim statističnim programom.

Eurostat je določil nadzorno strategijo za obdobje 2013–2017, ki bo spremljala izvajanje ESP. Zmanjšanje zapletenosti, uporaba stroškovno učinkovitih postopkov spremljanja ter izvajanje predhodnih in naknadnih kontrol na podlagi tveganj bodo usmerjeni v zmanjševanje verjetnosti goljufij in prispevanje k njihovemu preprečevanju. V kontrolno strategijo so vključeni posebni ukrepi za ozaveščanje in ustrezno usposabljanje v zvezi s preprečevanjem goljufij.

3            OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1         Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. [16] || držav Efte[17] || držav kandidatk[18] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX YY YY YY] || dif./nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………………………..] || dif./ nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1 || 29.0201 Evropski statistični program 2013–2017 || dif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

1 || 29.0104 Politika statističnih informacij — Odhodki za upravno poslovodenje || nedif. || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2         Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1      Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka || Razdelek 1 – Pametna in vključujoča rast (od leta 2014)

GD ESTAT || || || Leto 2014[19] || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || ||

29.0201 || obveznosti || (1) || 53,391 || 54,922 || 56,443 || 57,960 || || 222,716

plačila || (2) || 32,360 || 33,613 || 46,450 || 52,843 || 92,839 || [20]258,105

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[21] || || || || || ||

29.0104 || || (3) || 2,900 || 2,983 || 3,065 || 3,148 || || 12,096

Odobritve za GD ESTAT SKUPAJ || obveznosti || = 1 +1a +3 || 56,291 || 57,905 || 59,508 || 61,108 || || 234,812

plačila || =2+2a +3 || 35,260 || 36,596 || 49,515 || 55,991 || 92,839 || 270,201

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 53,391 || 54,922 || 56,443 || 57,960 || || || || 222,716

plačila || (5) || 32,360 || 33,613 || 46,450 || 52,843 || 92,839 || || || 258,105

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || 2,900 || 2,983 || 3,065 || 3,148 || || || || 12,096

Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 56,291 || 57,905 || 59,508 || 61,108 || || || || 234,812

plačila || =5+ 6 || 35,260 || 36,596 || 49,515 || 55,991 || 92,839 || || || 270,201

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ

GD ESTAT ||

Ÿ Človeški viri || 92,335 || 91,479 || 90,615 || 89,829 || || || || 364,258

Ÿ Drugi upravni odhodki || (1) 3.487 || (2) 3.487 || (3) 3.487 || (4) 3.487 || || || || 13,948

GD ESTAT SKUPAJ || odobritve || 95,822 || 94,966 || 94,102 || 93,316 || || || || 378,206

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 95,822 || 94,966 || 94,102 || 93,316 || || || || 378,206

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 152,113 || 152,871 || 153,610 || 154,424 || || || || 613,018

plačila || 131,082 || 131,562 || 143,617 || 149,307 || 92,839 || || || 648,407

3.2.2      Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–          Za predlog/pobuda niso potrebne odobritve za poslovanje.

–          X         Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

REALIZACIJE

|| Cilji in realizacije || vrsta realizacije[22] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || Število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj ||

POSAMEZNA CILJA št. 1 in 4[23] Zagotavljanje kakovostnih statističnih informacij v podporo razvoju, spremljanju in vrednotenju politik Evropske unije ||

|| – realizacija || statistični projekti || 0,304 || || || 85 || 23,694 || 67 || 21,480 || 62 || 21,204 || 58 || 22,129 || 272 || 88,507

|| Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || 85 || 23,694 || 67 || 21,480 || 62 || 21,204 || 58 || 22,129 || 272 || 88,507

|| POSAMEZNI CILJ št. 2 Izvajanje nove metode priprave evropske statistike ||

|| – realizacija || statistični projekti || 0.298 || || || 84 || 23,694 || 100 || 30,102 || 94 || 31,555 || 87 || 32,194 || 365 || 117,545

|| Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || 84 || 23,694 || 100 || 30,102 || 94 || 31,555 || 87 || 32,194 || 365 || 117,545

|| POSAMEZNI CILJ št. 3 Krepitev partnerstva v ESS in širše ||

|| – realizacija || statistični projekti || 0.306 || || || 19 || 6,003 || 9 || 3,340 || 8 || 3,684 || 7 || 3,637 || 43 || 16,664

|| Seštevek za posamezni cilj št. 3 || || || 19 || 6,003 || 9 || 3,340 || 8 || 3,684 || 7 || 3,637 || 43 || 16,664

|| STROŠKI SKUPAJ || || || 188 || 53,391 || 176 || 54,922 || 164 || 56,443 || 152 || 57,960 || 680 || 222,716

3.2.3      Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1   Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– X  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 in pozneje || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri || 92,335 || 91,479 || 90,615 || 89,829 || || 364,258

Drugi upravni odhodki || || || || || || 13,948

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 95,822 || 94,966 || 94,102 || 93,316 || || 378,206

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[24] večletnega finančnega okvira || || || || || ||

Človeški viri || 2,285 || 2,285 || 2,285 || 2,285 || || 9,140

Drugi odhodki upravne narave (IT, sestanki, študije, misije, naročnine) || 0,615 || 0,698 || 0,780 || 0,863 || || 2,956

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || (1) 2.900 || (2) 2.983 || (3) 3.065 || (4) 3.148 || || (5) 12.096

SKUPAJ || 98,722 || 97,949 || 97,167 || 96,464 || || 390,302

3.2.3.2   Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– X  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 ||

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

29 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 651 || 645 || 639 || 633 || || ||

XX 01 01 02 (delegacije) || – || – || – || – || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || – || – || – || – || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || – || – || – || – || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[25]

29 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 94 || 93 || 92 || 92 || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || – || – || – || – || || ||

XX 01 04 yy[26] || – na sedežu[27] || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (29 01 04 01) || 41 || 41 || 40 || 40 || || ||

SKUPAJ || 789 || 779 || 771 || 765 || || ||

29 je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Naloge, ki jih je treba opraviti, zadevajo na eni strani predvsem metodološko delo, na drugi pa zbiranje, potrjevanje, obdelavo in izkazovanje statističnih informacij v zvezi s področji, določenimi v Uredbi XXX. Nanašajo se tudi na dve horizontalni dejavnosti ABB Eurostata („administrativna podpora za Eurostat“ ter „strategija in usklajevanje politike za Eurostat“).

Zunanji sodelavci || Podpora uradnikom in začasnim uslužbencem pri opravljanju zgoraj navedenih nalog.

3.2.4      Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X Predlog/pobuda je v skladu z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[28].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5      Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– X V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || || Skupaj

Prispevek Švice || 4,851 || 4,948 || 5,047 || 5,147 || || || || 19,933

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || 4,851 || 4,948 || 5,047 || 5,147 || || || || 19,933

3.3         Ocenjene posledice za prihodke

– X  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         za lastna sredstva,

– ¨         za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[29]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               UL L 39, 9.2.2009, str. 12.

[2]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[3]               Kot je navedeno v členu 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[4]               UL L 87, 31.3.2009, str. 164.

[5]               Sklep št. 1578/2007/ES, UL L 344, 28.12.2007, str. 15.

[6]               Partnerska skupina je skupina generalnih direktorjev nacionalnih statističnih uradov v okviru ESS, katere naloga je pospeševati razvoj ESS, zlasti z lajšanjem dela Odboru za evropski statistični sistem.

[7]               COM(2009) 1 final.

[8]               Revizijsko poročilo Eurostatove notranje službe za revizijo, ESTAT-2009-ESTAT-002, 19.2.2010.

[9]               Prečiščena različica Uredbe Sveta št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

[10]             Prečiščena različica Uredbe Komisije št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

[11]             Predstavljen na seji Odbora za evropski statistični sistem 18. novembra 2010 (dokument št. 2010/07/08b).

[12]             Prečiščena različica Uredbe Sveta št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

[13]             Prečiščena različica Uredbe Komisije št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

[14]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[15]             Kot so navedeni v členu 185 finančne uredbe.

[16]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[17]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[18]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

[19]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[20]             Pri odobritvah plačil se upoštevajo obveznostih od začetka evropskega statističnega programa v letu 2013.

[21]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[22]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest...).

[23]             Kakor sta opisana v točki 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[24]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[25]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[26]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[27]             V glavnem za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[28]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[29]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.