This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52013PC0433
Proposal for a COUNCIL DECISION on the conclusion of the Voluntary Partnership Agreement between the European Union and the Republic of Indonesia on forest law enforcement, governance and trade in timber products to the European Union
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo
/* COM/2013/0433 final - 2013/0205 (NLE) */
Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo /* COM/2013/0433 final - 2013/0205 (NLE) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM Akcijski načrt izvrševanja zakonodaje,
upravljanja in trgovanja na področju gozdov (FLEGT)[1], ki ga je Svet potrdil
leta 2003[2],
predlaga niz ukrepov, ki obsegajo podporo državam proizvajalkam lesa,
večstransko sodelovanje za preprečevanje trgovine z nezakonito pridobljenim
lesom, podporo pobudam iz zasebnega sektorja ter ukrepe za odvračanje naložb v
dejavnosti, ki spodbujajo nezakonito sečnjo. Temelj tega akcijskega načrta je
vzpostavitev partnerstev v okviru izvrševanja zakonodaje, upravljanja in
trgovanja na področju gozdov med EU ter državami proizvajalkami lesa, da se
prepreči nezakonita sečnja. Svet je leta 2005 sprejel Uredbo (ES)
št. 2173/2005[3],
ki uvaja mehanizem preverjanja zakonitosti lesa, uvoženega v EU na podlagi partnerstev
FLEGT. Svet je decembra 2005 Komisijo pooblastil
za pogajanja o partnerskih sporazumih FLEGT z državami proizvajalkami lesa[4]. Komisija je začela pogajanja z Indonezijo
januarja 2007. Pri tem ji je pomagala vrsta držav članic, zlasti Združeno
kraljestvo, ki je zagotovilo sredstva za lažje izvajanje pogajanj v Indoneziji.
Komisija je Svet stalno obveščala o napredku pogajanj s poročili, naslovljenimi
na delovno skupino za gozdove in veleposlaništva EU v Indoneziji. Sporazum obravnava vse elemente pogajalskih
smernic, ki jih je sprejel Svet. Vzpostavlja zlasti okvir, institucije in
sisteme za shemo izdajanja dovoljenj FLEGT. Določa okvir za spremljanje pravne
skladnosti in neodvisno revizijo sistema. Ti elementi so določeni v prilogah k
Sporazumu, ki zagotavljajo podroben opis struktur v podporo zagotavljanju
zakonitosti, ki izhaja iz dovoljenja FLEGT. Prostovoljni sporazum o partnerstvu se
osredotoča na upravljanje in izvrševanje ter z uporabo sistema za izdajanje
dovoljenj zagotavlja, da je indonezijski les zakonito pridobljen. Pomeni veliko
obvezo Indonezije, da bo obravnavala trdovratno težavo nezakonite sečnje.
Dovoljenje FLEGT bo na trgu EU delovalo kot zagotovilo, da so indonezijski
lesni proizvodi iz preverjeno zakonitih virov. Zakonodaja, skladnost s katero je treba
preverjati, je bila opredeljena po obširnih posvetovanjih z zainteresiranimi
stranmi v Indoneziji. Indonezija bo sodelovala z neodvisnim revizorjem, ki bo
pripravljal redna in javno dostopna poročila o učinkovitosti sistema. Cilj Sporazuma
je tudi povečati preglednost v sektorju, med drugim z uporabo zakonodaje o
prostem dostopu do informacij v Indoneziji. Sporazum zajema vrsto izvoženih lesnih
proizvodov in ne le proizvode s seznama v Prilogi II k Uredbi (ES)
št. 2173/2005 o shemi FLEGT. Sporazum določa uvozno kontrolo na mejah EU,
kot je določena z Uredbo (ES) št. 2173/2005 o shemi FLEGT in z njo
povezano izvedbeno Uredbo (ES) št. 1024/2008. V Sporazum je vključen tudi
opis indonezijskega dovoljenja FLEGT, ki je v obliki, kot je določena v
navedeni uredbi. S Sporazumom se vzpostavlja mehanizem za
dialog in sodelovanje z EU glede sheme FLEGT, in sicer prek skupnega odbora za
izvajanje Sporazuma. Z njim se določajo tudi načela sodelovanja zainteresiranih
strani, socialnega varstva, odgovornosti in preglednosti ter spremljanja in
poročanja o izvajanju Sporazuma. Shema izdajanja dovoljenj FLEGT naj bi začela
popolnoma delovati proti koncu leta 2013. Preden začne EU sprejemati
dovoljenja FLEGT, bo shema izdajanja dovoljenj ocenjena na podlagi meril iz
Sporazuma. 2013/0205 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi Prostovoljnega sporazuma o
partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko Indonezijo o izvrševanju
zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov pri uvozu lesnih
proizvodov v Evropsko unijo SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti prvih pododstavkov člena 207(3) in (4) v povezavi s
členom 218(6)(a)(v) in 218(7) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta[5], ob upoštevanju naslednjega: (1) Evropska komisija je
maja 2003 sprejela sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom
„Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT):
predlog akcijskega načrta EU“[6],
v katerem je pozvala, naj se z oblikovanjem prostovoljnih sporazumov o
partnerstvu z državami proizvajalkami lesa sprejmejo ukrepi za preprečevanje
nezakonite sečnje. Sklepi Sveta o akcijskem načrtu so bili sprejeti
oktobra 2003[7],
Evropski parlament pa je resolucijo o tem sprejel 11. julija 2005[8]. (2) V skladu s Sklepom Sveta
št. 2011/EU XXX z dne […][9]
je bil Prostovoljni sporazum o partnerstvu med Evropsko unijo in Republiko
Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov
pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: Sporazum)
podpisan dne […][10]
s pridržkom njegove sklenitve. (3) Sporazum bi bilo treba
skleniti – SPREJEL NASLEDNJI SKLEP: Člen 1 Sporazum med Evropsko unijo in Republiko
Indonezijo o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju
gozdov pri uvozu lesnih proizvodov v Evropsko unijo se odobri v imenu Unije. Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu. Člen 2 Predsednik Sveta imenuje osebe, ki so
pooblaščene, da v imenu Unije pošljejo uradno obvestilo iz člena 23
Sporazuma, s čimer Unija privoli, da jo Sporazum zavezuje. Člen 3 Komisija predstavlja Unijo v skupnem odboru za
izvajanje Sporazuma, ustanovljenemu v skladu s členom 14 Sporazuma. Države članice lahko sodelujejo na srečanjih
skupnega odbora za izvajanje Sporazuma kot članice delegacije Unije. Člen 4 Za namene spremembe prilog k Sporazumu v
skladu s členom 22 Sporazuma je Komisija v skladu s postopkom iz
člena 11(3) Uredbe (ES) 2173/2005 pooblaščena za odobritev vseh
tovrstnih sprememb v imenu Unije. Člen 5 Ta sklep začne veljati na dan sprejetja. Člen 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske
unije. V Bruslju, Za
Svet Predsednik
[…] PRILOGA PROSTOVOLJNI SPORAZUM O PARTNERSTVU
MED EVROPSKO UNIJO IN REPUBLIKO INDONEZIJO O IZVRŠEVANJU ZAKONODAJE,
UPRAVLJANJU IN TRGOVANJU NA PODROČJU GOZDOV PRI UVOZU LESNIH PROIZVODOV V
EVROPSKO UNIJO EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija, in REPUBLIKA INDONEZIJA, v nadaljnjem besedilu: Indonezija, v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani:
pogodbenici, STA SE – OB SKLICEVANJU na Okvirni sporazum o obsežnem
partnerstvu in sodelovanju med Republiko Indonezijo in Evropsko skupnostjo,
podpisan 9. novembra 2009 v Džakarti; OB UPOŠTEVANJU tesnega sodelovanja med Unijo
in Indonezijo, zlasti v okviru Sporazuma o sodelovanju iz leta 1980 med
Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Indonezijo, Malezijo, Filipini, Singapurjem
in Tajsko – državami članicami Združenja držav jugovzhodne Azije; OB SKLICEVANJU na obvezo držav iz vzhodnoazijske
in drugih regij, sprejeto v Balijski deklaraciji o izvrševanju zakonodaje in
upravljanju na področju gozdov (FLEG) z dne 13. septembra 2001, da
bodo sprejele takojšnje ukrepe za okrepitev nacionalnega prizadevanja ter
utrditev dvostranskega, regionalnega in večstranskega sodelovanja pri
obravnavanju kršitev gozdarske zakonodaje in kaznivih dejanj na področju
gozdarstva, zlasti nezakonite sečnje, z njo povezanih nezakonite trgovine in
korupcije ter njihovih negativnih učinkov na pravno državo; OB UPOŠTEVANJU, da je sporočilo Komisije
Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske unije za izvrševanje
zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) prvi korak v
nujnem boju proti nezakoniti sečnji in z njo povezani trgovini; OB SKLICEVANJU na skupno izjavo ministra za
gozdarstvo Republike Indonezije ter evropskih komisarjev za razvoj in okolje,
podpisano 8. januarja 2007 v Bruslju; OB UPOŠTEVANJU pravno nezavezujoče uradne
izjave o načelih za globalno soglasje o upravljanju, varstvu in trajnostnem
razvoju vseh vrst gozdov iz leta 1992 ter pravno nezavezujočega
instrumenta o vseh vrstah gozdov, ki ga je nedavno sprejela Generalna skupščina
Združenih narodov; ZAVEDAJOČ SE pomembnosti načel, določenih v
Deklaraciji iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992 v okviru zagotavljanja
trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, zlasti načela 10 o pomenu
ozaveščenosti in sodelovanja javnosti pri okoljskih vprašanjih ter načela 22 o
ključni vlogi domorodnega prebivalstva in drugih lokalnih skupnosti pri
okoljskem upravljanju in razvoju; OB PRIZNAVANJU prizadevanj vlade Republike
Indonezije za spodbujanje dobrega upravljanja in izvrševanja zakonodaje na
področju gozdov ter trgovine z zakonitim lesom, med drugim s sistemom Sistem
Verifikasi Legalitas Kayu (SVLK), indonezijskim sistemom za zagotavljanje
zakonitosti lesa (TLAS), razvitim na podlagi postopka, v katerem je sodelovala
vrsta zainteresiranih strani, ob upoštevanju načel dobrega upravljanja,
verodostojnosti in reprezentativnosti; OB PRIZNAVANJU, da je indonezijski sistem TLAS
oblikovan za zagotavljanje pravne skladnosti vseh lesnih proizvodov; OB PRIZNAVANJU, da bo izvajanje prostovoljnega
sporazuma o partnerstvu FLEGT okrepilo trajnostno gospodarjenje z gozdovi in
prispevalo k boju proti podnebnim spremembam na podlagi zmanjšanja emisij
zaradi krčenja in degradacije gozdov (REDD+), vključno z ohranjanjem gozdov,
trajnostnim gospodarjenjem z njimi in povečanjem zalog ogljika v njih; OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodni
trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami
(CITES), zlasti zahteve, naj se izvozna dovoljenja, ki jih pogodbenice
konvencije CITES izdajajo za osebke vrst iz prilog I, II ali III, izdajajo
samo pod nekaterimi pogoji, zlasti pod pogojem, da ti osebki niso bili pridobljeni
v nasprotju s predpisi zadevne države o varstvu živalstva in rastlinstva; TRDNO ODLOČENI, da si bosta prizadevali za
zmanjšanje negativnih učinkov, ki bi jih lahko neposredno povzročilo izvajanje
tega sporazuma, na lokalne in domorodne skupnosti ter revne prebivalce; OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga pogodbenici
pripisujeta razvojnim ciljem, dogovorjenim na mednarodni ravni, in razvojnim
ciljem tisočletja, ki so jih sprejeli Združeni narodi; OB UPOŠTEVANJU pomena, ki ga pogodbenici
pripisujeta načelom in pravilom, s katerimi se urejajo večstranski trgovinski
sistemi, zlasti pravice in obveznosti iz Splošnega sporazuma o carinah in
trgovini (GATT) iz leta 1994 ter drugih večstranskih sporazumov o ustanovitvi
Svetovne trgovinske organizacije (STO), ter potrebi po njihovem preglednem in
nediskriminatornem izvajanju; OB UPOŠTEVANJU Uredbe Sveta (ES)
št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme
izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost in Uredbe (EU)
št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o
določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne
proizvode; OB VNOVIČNI POTRDITVI načel vzajemnega
spoštovanja, suverenosti, enakosti in nediskriminacije ter ob priznavanju
koristi, ki za pogodbenici izhajajo iz tega sporazuma; V SKLADU z zadevnimi zakoni in drugimi
predpisi pogodbenic – DOGOVORILI O NASLEDNJEM: Člen 1 Cilj 1. Cilj tega sporazuma, ki je
skladen s skupno zavezo pogodbenic za trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami
gozdov, je vzpostaviti pravni okvir, katerega namen je zagotavljati, da so vsi
lesni proizvodi iz tega sporazuma, ki se iz Indonezije uvažajo v Unijo,
proizvedeni zakonito, in tako spodbujati trgovanje z lesnimi proizvodi. 2. Ta sporazum tudi zagotavlja
podlago za dialog in sodelovanje med pogodbenicama, namenjeno pospeševanju in
spodbujanju celovitega izvajanja tega sporazuma ter okrepitvi izvrševanja
zakonodaje in upravljanja na področju gozdov. Člen 2 Opredelitev pojmov V tem sporazumu: (a)
„uvoz v Unijo“ pomeni sprostitev lesnih proizvodov
v prosti promet v Uniji v smislu člena 79 Uredbe Sveta (EGS)
št. 2913/1992 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku
Skupnosti, pri čemer teh proizvodov ni mogoče opredeliti kot „blago
nekomercialne narave“, kakor je določeno v členu 1(6) Uredbe Komisije
(EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje
Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/1992 o carinskem zakoniku Skupnosti; (b)
„izvoz“ pomeni fizični izstop ali odvzem lesnih
proizvodov iz katerega koli dela geografskega območja Indonezije; (c)
„lesni proizvodi“ pomeni proizvode iz
Priloge IA in Priloge IB; (d)
„oznaka HS“ pomeni štiri- ali šestmestno oznako
blaga, kot je določena v harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak
blaga, vzpostavljenem z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu
poimenovanj in šifrskih oznak blaga Svetovne carinske organizacije; (e)
„dovoljenje FLEGT“ pomeni indonezijski preverjeni
zakoniti dokument (V-Legal), ki potrjuje, da je bila pošiljka lesnih
proizvodov, namenjena za izvoz v Unijo, zakonito proizvedena.
Dovoljenje FLEGT je lahko v papirni ali elektronski obliki; (f)
„organ za izdajanje dovoljenj“ pomeni organ, ki ga
je Indonezija pooblastila za izdajanje in potrjevanje dovoljenj FLEGT; (g)
„pristojni organi“ pomenijo organe, ki jih države
članice Unije določijo za prejemanje, priznavanje in preverjanje dovoljenj
FLEGT; (h)
„pošiljka“ pomeni količino lesnih proizvodov, za
katere se izda dovoljenje FLEGT in ki jo pošlje pošiljatelj ali odpravnik iz
Indonezije ter je pri carinskem organu v Uniji deklarirana za sprostitev v
prosti promet; (i)
„zakonito proizveden les“ pomeni lesne proizvode,
ki so bili pridobljeni ali uvoženi in proizvedeni v skladu z zakonodajo iz
Priloge II. Člen 3 Shema izdajanja dovoljenj FLEGT 1. Med pogodbenicama tega
sporazuma se vzpostavi shema izdajanja dovoljenj za izvrševanje zakonodaje,
upravljanje in trgovanje na področju gozdov (v nadaljnjem besedilu: shema
izdajanja dovoljenj FLEGT). Z njo se vzpostavlja niz postopkov in zahtev,
katerih cilj je na podlagi dovoljenj FLEGT preveriti in potrditi zakonitost
proizvodnje lesnih proizvodov, odpremljenih v Unijo. Unija v skladu z Uredbo
Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 take pošiljke
iz Indonezije za uvoz v Unijo sprejme samo, če so bila zanje izdana dovoljenja
FLEGT. 2. Shema izdajanja dovoljenj
FLEGT se uporablja za lesne proizvode iz Priloge IA. 3. Lesni proizvodi iz
Priloge IB se ne smejo izvažati iz Indonezije niti se zanje ne smejo
izdajati dovoljenja FLEGT. 4. Pogodbenici se strinjata, da
bosta sprejeli vse ukrepe, potrebne za izvajanje sheme izdajanja dovoljenj
FLEGT v skladu z določbami tega sporazuma. Člen 4 Organi za izdajanje dovoljenj 1. Organ za izdajanje dovoljenj
preveri, ali so bili lesni proizvodi proizvedeni zakonito v skladu z zakonodajo
iz Priloge II. Organ za izdajanje dovoljenj izda dovoljenja FLEGT, ki
zajemajo pošiljke zakonito proizvedenih lesnih proizvodov, namenjene za izvoz v
Unijo. 2. Dovoljenj FLEGT ne izda za
lesne proizvode, ki so sestavljeni iz lesnih proizvodov ali vključujejo lesne
proizvode, uvožene v Indonezijo iz tretje države v obliki, v kateri predpisi
navedene tretje države izvoz prepovedujejo ali za katero obstajajo dokazi, da
so bili navedeni lesni proizvodi proizvedeni v nasprotju s predpisi države, v
kateri so bila drevesa posekana. 3. Organ za izdajanje dovoljenj
vodi in objavi postopke za izdajanje dovoljenj FLEGT. Vodi tudi evidenco
vseh pošiljk, za katere so bila izdana dovoljenja FLEGT, v skladu z nacionalno
zakonodajo o varstvu podatkov pa te evidence predloži za namene neodvisnega
spremljanja, pri čemer upošteva zaupnost pravno zaščitenih informacij
izvoznikov. 4. Indonezija vzpostavi enoto za
informacije o dovoljenjih, ki bo delovala kot kontaktna točka za komuniciranje
med pristojnimi organi in organi za izdajanje dovoljenj, kot je določeno v
prilogah III in V. 5. Indonezija sporoči kontaktne
podatke organa za izdajanje dovoljenj in enote za informacije o dovoljenjih
Evropski komisiji. Pogodbenici te podatke objavita. Člen 5 Pristojni organi 1. Pristojni organi pred
sprostitvijo posamezne pošiljke v prosti promet v Uniji preverijo, ali je bilo
za navedeno pošiljko izdano veljavno dovoljenje FLEGT. Kadar obstajajo
dvomi o veljavnosti dovoljenja FLEGT, je mogoče sprostitev pošiljke začasno
ustaviti, pošiljko pa zadržati. 2. Pristojni organi vodijo in
letno objavljajo evidenco prejetih dovoljenj FLEGT. 3. Pristojni organi v skladu z
nacionalno zakonodajo o varstvu podatkov osebam ali organom, imenovanim za
neodvisne opazovalce trga, omogočijo vpogled v zadevno dokumentacijo in
podatke. 4. Pristojni organi postopka iz
člena 5(1) ne izvedejo v primeru pošiljke lesnih proizvodov, pridobljenih
iz drevesnih vrst, naštetih v dodatkih h konvenciji CITES, saj za te proizvode
veljajo določbe o preverjanju iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 z dne
9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih
vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi. 5. Evropska komisija Indoneziji
sporoči kontaktne podatke pristojnih organov. Pogodbenici te podatke objavita. Člen 6 Dovoljenja FLEGT 1. Dovoljenja FLEGT izdaja organ
za izdajanje dovoljenj, s čimer potrdi, da so bili lesni proizvodi proizvedeni
zakonito. 2. Dovoljenja FLEGT so v
angleščini in se v tem jeziku tudi izpolnjujejo. 3. Pogodbenici lahko sporazumno
uvedeta elektronski sistem za izdajanje, pošiljanje in prejemanje dovoljenj
FLEGT. 4. Tehnične specifikacije
dovoljenja so določene v Prilogi IV. Postopek za izdajanje dovoljenj je
določen v Prilogi V. Člen 7 Preverjanje zakonito proizvedenega lesa 1. Indonezija vzpostavi sistem
TLAS za preverjanje, ali so bili lesni proizvodi za pošiljko proizvedeni
zakonito, in zagotavljanje, da se v Unijo izvažajo samo pošiljke, ki so bile
potrjene kot take. 2. Sistem za preverjanje, ali so
bile pošiljke lesnih proizvodov proizvedene zakonito, je določen v
Prilogi V. Člen 8 Sprostitev pošiljk, za katere je bilo
izdano dovoljenje FLEGT 1. V Prilogi III so opisani
postopki, s katerimi se ureja sprostitev pošiljk, za katere je bilo izdano
dovoljenje FLEGT, v prosti promet v Uniji. 2. Kadar imajo pristojni organi
utemeljene razloge za sum, da dovoljenje ni veljavno ali verodostojno oziroma
ni v skladu s pošiljko, za katero naj bi bilo izdano, se lahko uporabijo
postopki iz Priloge III. 3. V primeru trajnih nesoglasij
ali težav pri posvetovanjih o dovoljenjih FLEGT se lahko zadeva predloži v
presojo skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma. Člen 9 Nepravilnosti Pogodbenici se medsebojno obveščata, če sumita
ali najdeta dokaze o kakršnem koli nespoštovanju predpisov ali nepravilnostih v
shemi izdajanja dovoljenj FLEGT, vključno v zvezi z: (a)
nespoštovanjem predpisov glede trgovanja, vključno
s preusmerjanjem trgovinskih tokov iz Indonezije v Unijo prek tretje države; (b)
dovoljenji FLEGT za lesne proizvode, ki vsebujejo
les iz tretjih držav, pri katerem obstaja sum, da je bil proizveden nezakonito,
ali (c)
goljufijami pri pridobivanju ali uporabi
dovoljenj FLEGT. Člen 10 Uporaba indonezijskega sistema TLAS in
drugi ukrepi 1. Indonezija z uporabo sistema
TLAS preverja zakonitost lesa, ki se izvaža na trge zunaj Unije, in lesa, ki se
prodaja na domačih trgih, ter si prizadeva preverjati zakonitost uvoženih
lesnih proizvodov, če je to mogoče, z uporabo sistema, razvitega za izvajanje
tega sporazuma. 2. Unija v podporo tem
prizadevanjem spodbuja uporabo zgoraj navedenega sistema za trgovanje na drugih
mednarodnih trgih in s tretjimi državami. 3. Unija izvaja ukrepe za
preprečevanje dajanja nezakonito pridobljenega lesa in lesnih proizvodov iz
takega lesa na trg Unije. Člen 11 Vključevanje zainteresiranih strani v
izvajanje Sporazuma 1. Indonezija organizira redna
posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o izvajanju tega sporazuma in v zvezi s
tem spodbuja ustrezne posvetovalne strategije, postopke in programe. 2. Unija organizira redna
posvetovanja z zainteresiranimi stranmi o izvajanju tega sporazuma, pri čemer
upošteva svoje obveznosti na podlagi Konvencije iz leta 1998 o dostopu do
informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v
okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija). Člen 12 Zaščitni ukrepi na področju socialnega
varstva 1. Da bi pogodbenici čim bolj
zmanjšali morebitne negativne učinke tega sporazuma, si prizadevata za boljše
razumevanje učinkov na lesno industrijo ter načine življenja domorodnih in
lokalnih skupnosti, ki bi lahko bile prizadete, kot je opisano v njunih
zadevnih nacionalnih zakonih in drugih predpisih. 2. Pogodbenici spremljata učinke
tega sporazuma na navedene skupnosti in druge akterje iz odstavka 1, pri
čemer sprejemata ustrezne ukrepe za ublažitev negativnih učinkov. Dogovorita se
lahko o dodatnih ukrepih za odpravo negativnih učinkov. Člen 13 Spodbujevalni ukrepi v zvezi s trgi Unija ob upoštevanju svojih mednarodnih
obveznosti spodbuja ugoden položaj lesnih proizvodov iz tega sporazuma na trgu
Unije. Taka prizadevanja vključujejo zlasti ukrepe v podporo: (a)
politikam javnih in zasebnih naročil, ki priznavajo
ponudbo zakonito pridobljenih lesnih proizvodov in zagotavljajo trg zanje, ter (b)
ugodnejšemu mnenju o proizvodih z dovoljenjem FLEGT
na trgu Unije. Člen 14 Skupni odbor za izvajanje Sporazuma 1. Pogodbenici vzpostavita
skupni mehanizem (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor za izvajanje Sporazuma
ali JIC) za obravnavo vprašanj v zvezi z izvajanjem in pregledom tega
sporazuma. 2. Vsaka pogodbenica imenuje
svoje predstavnike v odboru JIC, ki odločitve sprejema soglasno. Odboru JIC
sopredsedujeta visoka uradnika; eden iz Unije in eden iz Indonezije. 3. JIC sprejme poslovnik. 4. Sestaja se najmanj enkrat
letno, in sicer na dan in z dnevnim redom, o katerih se pogodbenici dogovorita
vnaprej. Na zahtevo katere koli pogodbenice se lahko skličejo dodatni sestanki. 5. Organ JIC: (a)
preuči in sprejme skupne ukrepe za izvajanje tega
sporazuma; (b)
pregleduje in spremlja splošni napredek pri izvajanju
tega sporazuma, vključno z delovanjem sistema TLAS in ukrepov, povezanih s
trgom, na podlagi ugotovitev in poročil mehanizmov, vzpostavljenih na podlagi
člena 15; (c)
oceni koristi in omejitve, izhajajoče iz izvajanja
tega sporazuma, ter odloči o popravnih ukrepih; (d)
preuči poročila in pritožbe glede uporabe sheme
izdajanja dovoljenj FLEGT na ozemlju obeh pogodbenic; (e)
se dogovori o datumu, ko shema izdajanja dovoljenj
FLEGT začne delovati, po oceni delovanja sistema TLAS na podlagi meril iz
Priloge VIII; (f)
opredeli področja sodelovanja v podporo izvajanju
tega sporazuma; (g)
po potrebi ustanovi pomožne organe za delovna
področja, ki zahtevajo posebna strokovna znanja; (h)
pripravlja, potrjuje, razširja in objavlja letna
poročila, poročila o svojih sestankih in druge dokumente s področja svojega
delovanja; (i)
opravlja druge naloge, v izvajanje katerih lahko
privoli. Člen 15 Spremljanje in ocenjevanje Pogodbenici se dogovorita, da za oceno
izvajanja in učinkovitosti tega sporazuma uporabita poročila in ugotovitve
naslednjih dveh mehanizmov: (a)
Indonezija v posvetovanju z Unijo uporabi storitve
rednega ocenjevalca za izvajanje nalog, določenih v Prilogi VI; (b)
Unija v posvetovanju z Indonezijo uporabi storitve
neodvisnega opazovalca trga za izvajanje nalog, določenih v Prilogi VII. Člen 16 Spremljevalni ukrepi 1. Zagotovitev sredstev,
potrebnih za ukrepe v podporo izvajanju tega sporazuma, opredeljene v skladu s
členom 14(5)(f) zgoraj, se določi v okviru načrtovanja programov Unije in
njenih držav članic za sodelovanje z Indonezijo. 2. Pogodbenici zagotovita, da se
dejavnosti v zvezi z izvajanjem tega sporazuma uskladijo z obstoječimi in
prihodnjimi razvojnimi programi in pobudami. Člen 17 Poročanje in javno razkrivanje informacij 1. Pogodbenici zagotovita, da
JIC deluje čim bolj pregledno. Poročila s področja njegovega delovanja
pripravljata skupaj in jih objavita. 2. JIC vsako leto objavi
poročilo, ki med drugim vključuje podatke o: (a)
količini lesnih proizvodov, izvoženih v Unijo na
podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS; (b)
število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala
Indonezija; (c)
napredek pri doseganju ciljev tega sporazuma in
zadeve, povezane z njegovim izvajanjem; (d)
ukrepi za preprečevanje uvoza in izvoza nezakonito
proizvedenih lesnih proizvodov, njihovega dajanja na domači trg ali trgovanja z
njimi; (e)
količine lesa in lesnih proizvodov, uvoženih v
Indonezijo, ter ukrepi, sprejeti za preprečevanje uvoza nezakonito proizvedenih
lesnih proizvodov in ohranitev celovitosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT; (f)
primeri neskladnosti s shemo izdajanja dovoljenj
FLEGT in ukrepi za njihovo obravnavanje; (g)
količine lesnih proizvodov, uvoženih v Unijo na
podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS
in državo članico Unije, v katero so bili lesni proizvodi uvoženi; (h)
številu dovoljenj FLEGT, ki jih je prejela Unija; (i)
številu primerov in količinah lesnih proizvodov, o
katerih so potekala posvetovanja na podlagi člena 8(2). 3. Da bi pogodbenici dosegli
cilj izboljšanega upravljanja in preglednosti v gozdarskem sektorju ter
spremljali izvajanje in učinke tega sporazuma v Indoneziji in Uniji, se
strinjata, da se informacije, kot so opisane v Prilogi IX, objavijo. 4. Pogodbenici se strinjata, da
v skladu s svojima zadevnima zakonodajama ne bosta razkrili zaupnih informacij,
izmenjanih na podlagi tega sporazuma. Javnosti ne razkrijeta in svojim organom
ne dovolita razkritja informacij, izmenjanih na podlagi tega sporazuma, ki se
nanašajo na poslovne skrivnosti, ali zaupnih poslovnih informacij. Člen 18 Obveščanje o izvajanju 1. Predstavnika pogodbenic,
odgovorna za uradno obveščanje o izvajanju tega sporazuma, sta: za Indonezijo: za
Unijo: generalni direktor za izkoriščanje vodja
delegacije
gozdov, ministrstvo za gozdarstvo Evropske unije v Indoneziji 2. Pogodbenici si pravočasno
sporočata informacije, potrebne za izvajanje tega sporazuma, vključno s
spremembami odstavka 1. Člen 19 Ozemeljska uporaba Ta sporazum se uporablja na ozemlju, na
katerem se uporablja Pogodba o delovanju Evropske unije, pod pogoji iz navedene
pogodbe, in na ozemlju Indonezije. Člen 20 Reševanje sporov 1. Pogodbenici si prizadevata
vsak spor glede uporabe ali razlage tega sporazuma rešiti s čimprejšnjimi
posvetovanji. 2. Če se spor ne reši s
posvetovanji v dveh mesecih od datuma prvotne zahteve za posvetovanje, lahko
katera koli od pogodbenic spor predloži v reševanje odboru JIC, ki si prizadeva
za rešitev spora. Odboru JIC se predložijo vse ustrezne informacije za
poglobljeno preučitev zadeve, da se poišče sprejemljiva rešitev. Odbor JIC mora
v ta namen preučiti vse možnosti za nadaljnje učinkovito izvajanje tega
sporazuma. 3. Če JIC ne more rešiti spora v
dveh mesecih, lahko pogodbenici skupaj zaprosita za pomoč ali posredovanje
tretje osebe. 4. Če spora ni mogoče rešiti v
skladu z odstavkom 3, lahko vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo
pogodbenico o imenovanju arbitra; druga pogodbenica mora nato v
30 koledarskih dneh po imenovanju prvega arbitra imenovati drugega
arbitra. Pogodbenici skupaj imenujeta tretjega arbitra v dveh mesecih po
imenovanju drugega arbitra. 5. Arbitražne odločitve se z
večino glasov sprejmejo v šestih mesecih po imenovanju tretjega arbitra. 6. Odločitev je za pogodbenici
zavezujoča, nanjo pa se ni mogoče pritožiti. 7. Odbor JIC določi delovne
postopke za arbitražo. Člen 21 Začasna prekinitev 1. Pogodbenica, ki želi začasno
prekiniti izvajanje tega sporazuma, drugo pogodbenico pisno obvesti o svojem
namenu. Pogodbenici nato zadevo obravnavata. 2. Vsaka pogodbenica lahko
začasno prekine izvajanje tega sporazuma. Odločitev o začasni prekinitvi in razlogi
zanjo se drugi pogodbenici sporočijo v pisni obliki. 3. Pogoji iz tega sporazuma
prenehajo veljati 30 koledarskih dni po datumu takega uradnega obvestila. 4. Ta sporazum začne spet
veljati 30 koledarskih dni po tem, ko pogodbenica, ki je začasno prekinila
njegovo izvajanje, obvesti drugo pogodbenico, da razlogi za začasno prekinitev
ne veljajo več. Člen 22 Spremembe 1. Pogodbenica, ki želi
spremeniti ta sporazum, to predlaga vsaj tri mesece pred naslednjim sestankom
odbora JIC. Odbor JIC predlog preuči in v primeru soglasja izda priporočilo. Če
se pogodbenici strinjata s priporočilom, ga odobrita v skladu z zadevnimi
notranjimi postopki. 2. Vsaka sprememba, ki jo tako
odobrita pogodbenici, začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko se
pogodbenici uradno obvestita, da so končani postopki, ki so za to potrebni. 3. Odbor JIC lahko sprejme
spremembe prilog k temu sporazumu. 4. Uradno obvestilo o kakršni
koli spremembi se po diplomatski poti pošlje generalnemu sekretarju Sveta
Evropske unije in ministru za zunanje zadeve Republike Indonezije. Člen 23 Začetek veljavnosti, trajanje in prenehanje 1. Ta sporazum začne veljati
prvi dan v mesecu, ki sledi datumu, ko se pogodbenici pisno uradno obvestita,
da so končani postopki, ki so za to potrebni. 2. Uradno obvestilo se po
diplomatski poti pošlje generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije in ministru
za zunanje zadeve Republike Indonezije. 3. Ta sporazum velja pet let.
Podaljšuje se za zaporedna petletna obdobja, če nobena od pogodbenic vsaj
dvanajst mesecev pred iztekom tega sporazuma pisno ne obvesti druge
pogodbenice, da ga ne bo podaljšala. 4. Vsaka pogodbenica lahko ta
sporazum odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum
preneha veljati dvanajst mesecev po datumu takega uradnega obvestila. Člen 24 Priloge Priloge k temu sporazumu so sestavni del
Sporazuma. Člen 25 Verodostojna besedila Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v
angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem,
italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem,
nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem,
španskem, švedskem in indonezijskem jeziku (Bahasa Indonesia), pri čemer so vsa
besedila enako verodostojna. Pri razlikah v razlagi prevlada angleško besedilo. V POTRDITEV NAVEDENEGA so spodaj podpisani, ki
so za to ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum. V Bruslju, Za Evropsko unijo || Za Republiko Indonezijo PRILOGA I SEZNAM PROIZVODOV Seznam v tej prilogi se navezuje na
harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vzpostavljen z
Mednarodno konvencijo o harmoniziranem poimenovanju in šifrskih oznakah blaga
Svetovne carinske organizacije. PRILOGA IA: HARMONIZIRANE TARIFNE OZNAKE BLAGA ZA LES IN LESNE PROIZVODE, ZAJETE V
SHEMI IZDAJANJA DOVOLJENJ FLEGT Poglavje 44: OZNAKA HS || POIMENOVANJE || Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iver in podobni drobci; žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike || 4401.21 || - Iver, sekanci in podobno – iglavcev 4401.22 || - Iver, sekanci in podobno – neiglavcev Ex. 4404 || - Trakovi in podobno iz lesa Ex. 4407 || - Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm. 4408 || Listi za furniranje (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa), za vezan les ali podoben laminiran les in drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali ne, prstasto spojen ali ne, na koncih spojen ali ne, debeline do vključno 6 mm || Les (vključno lamele in frize za parket, nesestavljene), profiliran (pero in utor, utorjen ali podobno obdelan) vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, skobljan ali ne, brušen ali ne ali na koncih spojen ali ne 4409.10 || - Iglavcev 4409.29 || - Neiglavcev – drugo 4410 || Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4411 || Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnih materialov, aglomerirane ali neaglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi 4412 || Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les 4413 || Zgoščen (zbit) les v blokih, ploščah, trakovih ali profilih 4414 || Leseni okvirji za slike, fotografije, ogledala in podobne predmete 4415 || Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa 4416 || Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli iz lesa, vključno doge 4417 || Orodja, jedra za orodje, držaji za orodje in lesene osnove in držala za metle in ščetke; lesena kopita za obutev 4418 || Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle Ex. 4421 90 || - Leseni tlakovci Poglavje 47: OZNAKA HS || POIMENOVANJE || Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papir in karton za recikliranje (odpadki in ostanki) 4701 || - Mehanska lesna celuloza (lesovina) 4702 || - Topljiva kemična lesna celuloza 4703 || - Kemična lesna celuloza, kavstična ali sulfatna, razen topljive 4704 || - Kemična lesna celuloza, sulfitna, razen topljive 4705 || - Lesna celuloza, pridobljena s kombinacijo mehanskega in kemičnega postopka pridobivanja celuloze Poglavje 48: OZNAKA HS || POIMENOVANJE 4802 || Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803; ročno izdelana papir in karton 4803 || Toaletni papir, papir za odstranjevanje ličila, papir za brisače, serviete in robce ter podoben papir za uporabo v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, celulozna vata, koprene iz celuloznih vlaken, vključno nabrani (krep, plisirani idr.), reliefni, luknjani, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani izdelki, v zvitkih ali v listih 4804 || Kraft papir in karton, nepremazana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4802 ali 4803 4805 || Drug nepremazan papir in karton, v zvitkih ali listih, dalje neobdelan, razen obdelav, ki so navedene v opombi 3 tega poglavja 4806 || Pergamentni papir, za maščobe neprepusten papir, pavs papir in prozorni papir ter drugi glazirani prozorni ali prosojni papirji, v zvitkih ali listih 4807 || Sestavljena papir in karton (izdelana z lepljenjem ravnih slojev papirja ali kartona), površinsko nepremazana ali neimpregnirana, znotraj ojačena ali neojačena, v zvitkih ali listih 4808 || Papir in karton, valovita (z nalepljenimi ravnimi površinskimi listi ali brez njih), nabrana (krep, plisirana), reliefna ali luknjana, v zvitkih ali listih, razen tistih iz tarifne številke 4803 4809 || Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje (vključno premazan ali impregniran papir za matrice za razmnoževanje ali ofsetne plošče), tiskan ali netiskan, v zvitkih ali v listih 4810 || Papir in karton, premazana z ene ali z obeh strani s kaolinom ali drugimi anorganskimi snovmi, z vezivom ali brez njega, toda brez drugega premaza, površinsko barvana ali nebarvana, okrašena ali neokrašena, tiskana ali netiskana, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti 4811 || Papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, premazani, impregnirani, prekriti, površinsko barvani, površinsko okrašeni ali tiskani, v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, poljubne velikosti, razen izdelkov iz tarifne številke 4803, 4809 ali 4810 4812 || Filter bloki in plošče iz papirne mase 4813 || Cigaretni papir, razrezan ali nerazrezan v določene velikosti ali v obliki knjižic ali cevk 4814 || Zidne tapete in podobne stenske obloge iz papirja; prozorni papir za okna 4816 || Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel 4817 || Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona 4818 || Toaletni papir in podoben papir, celulozna vata ali koprena iz celuloznih vlaken, ki se uporablja v gospodinjstvu ali za sanitarne namene, v zvitkih širine do vključno 36 cm ali razrezan na velikost ali oblike; robci, listi za odstranjevanje ličila, brisače, namizni prti, serviete, otroške plenice, tamponi, rjuhe in podobni predmeti za gospodinjstvo, bolnišnice ali sanitarne potrebe, oblačilni predmeti in oblačilni dodatki iz papirne mase, papirja, celulozne vate ali iz listov ali trakov iz celuloznih vlaken 4821 || Papirne ali kartonske etikete, vseh vrst, tiskane ali netiskane 4822 || Tuljave, motki, kopsi in podobne podlage, iz papirne mase, papirja ali kartona (luknjani ali neluknjani, ojačeni ali neojačeni) 4823 || Drug papir, karton, celulozna vata ter koprena iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike; drugi izdelki iz celuloze, papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken Poglavje 94: OZNAKA HS || POIMENOVANJE || Drugi sedeži z lesenim ogrodjem 9401.61. || - tapecirani 9401.69. || - drugi || Drugo pohištvo in njegovi deli 9403.30 || - Leseno pisarniško pohištvo 9403.40 || - Leseno kuhinjsko pohištvo 9403.50 || - Leseno pohištvo za spalnice 9403.60 || - Drugo leseno pohištvo Ex. 9406 00 || - Montažne konstrukcije iz lesa PRILOGA IB: HARMONIZIRANE TARIFNE
OZNAKE BLAGA ZA LES, KI GA JE V SKLADU Z INDONEZIJSKO ZAKONODAJO PREPOVEDANO
IZVAŽATI Poglavje 44: OZNAKA HS || POIMENOVANJE 4403 || Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan) Ex. 4404 || - Les za obroče; cepljeni koli; koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini; lesene palice, grobo okleščene, toda ne zvite, upognjene ali drugače obdelane, primerne za izdelavo sprehajalnih palic, dežnikov, ročajev za orodje ali podobnih proizvodov 4406 || Leseni železniški ali tramvajski pragovi Ex. 4407 || - Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, neskobljan, nebrušen ali nespojen na koncih, debeline nad 6 mm. PRILOGA II OPREDELITEV ZAKONITOSTI UVOD Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je
za njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in
trgovino potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in
predpisi. Indonezija ima pet standardov zakonitosti,
izraženih z vrstami načel, meril, kazalnikov in dokazil, ki temeljijo na temeljnih
zakonih, predpisih in postopkih. Navedeni standardi so: ·
Standard zakonitosti 1: standard za koncesije na
območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti; ·
Standard zakonitosti 2: standard za gozdne nasade
skupnosti in gozdove skupnosti na območjih lesnoproizvodnih gozdov na
zemljiščih v državni lasti; ·
Standard zakonitosti 3: standard za gozdove v
zasebni lasti; ·
Standard zakonitosti 4: standard za pravice do
izkoriščanja lesa na negozdnih območjih na zemljiščih v državni lasti; ·
Standard zakonitosti 5: standard za primarno in
industrijo na koncu proizvodne verige, temelječo na gozdarstvu. Navedenih pet standardov zakonitosti se
uporablja za različne vrste dovoljenj v zvezi z lesom, kot prikazuje spodnja
preglednica: Tip dovoljenja || Opis || Lastništvo zemljišč / upravljanje z viri ali njihova raba || Standard zakonitosti, ki se uporablja IUPHHK-HA/HPH || Dovoljenje za uporabo gozdnih proizvodov iz naravnih gozdov || V državni lasti / upravljano s strani podjetja || 1 IUPHHK-HTI/HPHTI || Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje industrijskega gozdnega nasada || V državni lasti / upravljano s strani podjetja || 1 IUPHHK-RE || Dovoljenje za obnovo gozdnega ekosistema || V državni lasti / upravljano s strani podjetja || 1 IUPHHK- HTR || Dovoljenje za gozdne nasade skupnosti || V državni lasti / upravljano s strani skupnosti || 2 IUPHHK-HKM || Dovoljenje za upravljanje gozdov skupnosti || V državni lasti / upravljano s strani skupnosti || 2 Zasebno zemljišče || Dovoljenje ni potrebno || V zasebni lasti / v zasebni uporabi || 3 IPK/ILS || Dovoljenje za uporabo lesa z negozdnih območij || V državni lasti / v zasebni uporabi || 4 IUIPHHK || Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za primarno predelavo || Ni relevantno || 5 IUI Lanjutan ali IPKL || Dovoljenje za ustanovitev in upravljanje podjetja za sekundarno predelavo || Ni relevantno || 5 Spodaj je predstavljen podrobnejši opis
navedenih petih standardov legalnosti in pripadajočih dokazil. PRILOGA II
– STANDARD ZAKONITOSTI 1: STANDARDI ZA KONCESIJE NA OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV
Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi[11] 1 || P1. Pravni status območja in pravica do izkoriščanja. || K1.1 Enota za gospodarjenje z gozdovi (koncesionarji) je na območju lesnoproizvodnega gozda. || 1.1.1 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno. || Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov. || vladna uredba PP72/2010; uredba ministra za gozdarstvo P50/2010; uredba ministra za gozdarstvo P12/2010. Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov. 2. || . P2. Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo. || K2.1 Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi. || 2.1.1 Pristojni upravni organ je potrdil dokumente delovnega načrta: glavni načrt in letni delovni načrt ter priloge k njima. || Potrjeni glavni načrt in priloge, pripravljeni na podlagi izčrpnega popisa gozdov, ki ga je opravilo strokovno usposobljeno osebje. Potrjen letni delovni načrt, sestavljen na podlagi glavnega načrta. Zemljevidi, ki jih izdela strokovno usposobljeno osebje in na katerih so opisane lega in meje območij, zajetih z delovnim načrtom. || uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009; uredba ministra za gozdarstvo P60/2011. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || || Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazi o izvajanju na terenu. || Lokacije sečnje (oddelki ali odseki) so na zemljevidu jasno označene in preverjene na terenu. K2.2 Delovni načrt je veljaven. || 2.2.1 Imetnik dovoljenja za izkoriščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi. || Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge). || uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009. uredba ministra za gozdarstvo P60/2011. Lokacija in izkoristljiv volumen hlodov iz naravnega gozda na območjih, ki bodo posekana, se ujemata z delovnim načrtom. || || 2.2.2 Dovoljenja za vso opremo za sečnjo so veljavna in jih je mogoče preveriti na terenu (ne velja za državno gozdarsko podjetje). || Dovoljenje za opremo in prevoz opreme. || uredba ministra za gozdarstvo P53/2009. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi 3. || P3. Zakonitost prevoza ali spremembe lastništva okroglega lesa. || K3.1 Imetniki dovoljenja zagotovijo, da so vsi hlodi, prepeljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumenti. || 3.1.1 Vsi hlodi z velikim premerom, posekani ali pridobljeni za trg, so bili navedeni v poročilu o proizvodnji lesa. || Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; 3.1.2 Vsemu lesu, prepeljanemu z območij, zajetih z dovoljenjem, mora biti priložena veljavna prevozna listina. || Veljavne prevozne listine in priloge za hlode od skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodovino, tudi prek vmesnih skladišč hlodovine. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; || || || 3.1.3 Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za rabo gozdov. || Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; Imetnik dovoljenja dosledno uporablja oznake za les. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K3.2 Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa. || 3.2.1 Imetnik dovoljenja pokaže dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi. || Plačilni nalogi za plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov. || vladna uredba PP22/1997 vladna uredba PP51/1998 uredba ministra za gozdarstvo P18/2007 uredba ministra za trgovino 22/M-DAG/PER/4/2012 vladna uredba PP59/1998. || || || || Dokazilo o pologu za plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter potrdila o plačilu. || || || || Plačilo pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K3.3 Prevoz in trgovina med otoki. || 3.3.1 Imetniki dovoljenja, ki odpremljajo hlode, so registrirani trgovci z lesom med otoki (PKAPT). || Dokumenti PKAPT. || uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003. 3.3.2 Plovilo, ki se uporablja za prevoz okroglega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje. || Dokumenti o registraciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje. || uredba ministra za industrijo in trgovino 68/2003; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi 4. || P4. Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa. || K4.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem. || 4.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente EIA, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje. || Dokumenti EIA. || vladna uredba PP27/1999; uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 602/1998. || || 4.1.2 Imetnik dovoljenja ima načrt za ravnanje z okoljem in načrt za spremljanje stanja okolja, poročila o izvajanju, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev učinkov na okolje in družbene koristi. || Dokumenti načrta za ravnanje z okoljem in načrta za spremljanje stanja okolja. || vladna uredba PP27/1999; Dokazilo o izvajanju načrta za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih učinkov. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi 5. || P5. Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi || K.5.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. || 5.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje. || Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu. || uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009. Oprema za varnost in zdravje pri delu. Evidence o poškodbah pri delu. K.5.2 Spoštovanje pravic delavcev. || 5.2.1 Svoboda združevanja delavcev. || Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti. || zakon št. 21/2000 uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001. 5.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb. || Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev. || zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011. 5.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev. || Ni mladoletnih delavcev. || zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009. STANDARD
ZAKONITOSTI 2: STANDARD ZA GOZDNE NASADE SKUPNOSTI IN GOZDOVE SKUPNOSTI NA
OBMOČJIH LESNOPROIZVODNIH GOZDOV Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi 1. || P1. Pravni status območja in pravica do izkoriščanja. || K1.1 Enota za gospodarjenje z gozdovi je na območju lesnoproizvodnega gozda. || 1.1.1 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da je dovoljenje za izkoriščanje lesa (IUPHHK) veljavno. || Potrdilo o koncesiji za izkoriščanje gozdov. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2011; uredba ministra za gozdarstvo P37/2007; uredba ministra za gozdarstvo P49/2008; uredba ministra za gozdarstvo P12/2010. Dokazilo o plačilu za dovoljenje za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov. 2. || P2. Skladnost s sistemom in postopki za sečnjo. || K2.1 Imetnik dovoljenja ima načrt sečnje za območje poseka, ki so ga odobrili pristojni upravni organi. || 2.1.1 Pristojni upravni organ je potrdil dokument letnega delovnega načrta. || Potrjen dokument letnega delovnega načrta. || uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; Zemljevid, na katerem so označena izključena območja v okviru letnega delovnega načrta, in dokazilo o izvajanju na terenu. Sečnospravilne enote so jasno označene in jih je mogoče preveriti na terenu. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K2.2 Delovni načrt je veljaven. || 2.2.1 Imetnik dovoljenja za izkoriščanje gozdov ima veljaven delovni načrt v skladu z veljavnimi predpisi. || Dokument in priloge glavnega načrta za izkoriščanje gozdnih lesnih proizvodov (sprejemljive so tekoče vloge). || uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; Lokacija in izkoristljivi volumni hlodov na območju, na katerem se ustanovi gozdni nasad, morajo ustrezati delovnemu načrtu. 2.2.2. Dovoljenja za vso opremo za sečnjo so veljavna in jih je mogoče fizično preveriti na terenu. || Dovoljenja za opremo in prevoz opreme. || uredba ministra za gozdarstvo P53/2009. || || K2.3 Imetniki dovoljenja zagotovijo, da so vsi hlodi, prepeljani s skladišča hlodovine v gozdu do primarne industrije gozdnih proizvodov ali registriranega trgovca s hlodi, tudi prek vmesnega skladišča hlodovine, || 2.3.1 Vsi hlodi z velikim premerom, ki so bili posekani ali pridobljeni za trg, so navedeni v poročilu o proizvodnji lesa. || Dokumenti potrjenega poročila o proizvodnji lesa. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || fizično identificirani in so jim priloženi veljavni dokumenti. || 2.3.2 Vsem hlodom, prepeljanim z območij, zajetih z dovoljenjem, je priložena veljavna prevozna listina. || Veljavne prevozne listine in ustrezne priloge od skladišča hlodovine do vmesnega skladišča hlodovine in od vmesnega skladišča hlodovine do primarne industrije gozdnih proizvodov in/ali registriranega trgovca s hlodovino. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; || || || 2.3.3 Okrogel les je bil pridobljen na območjih, določenih v dovoljenju za rabo gozdov. || Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; Imetnik dovoljenja dosledno uporablja označevanje. || || || 2.3.4 Imetnik dovoljenja lahko dokaže obstoj prevoznih listin za hlodovino, ki so priložene hlodom, prepeljanim s skladišča hlodovine. || Prevozna listina za hlodovino, ki ji je priložen dokument s popisnim listom hlodovine. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K2.4 Imetnik dovoljenja je plačal veljavne pristojbine in dajatve za komercialno pridobivanje lesa. || 2.4.1 Imetniki dovoljenja pokažejo dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov, ki ustreza proizvodnji hlodovine in veljavni tarifi. || Plačilni nalog za pristojbino za zagotavljanje gozdnih virov. || uredba ministra za gozdarstvo P18/2007. uredba ministra za trgovino 22/M-DAG/PER/4/2012; Dokazilo o plačilu pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov. Plačilo pristojbine za zagotavljanje gozdnih virov je v skladu s proizvodnjo hlodovine in veljavno tarifo. 3. || P3. || K3.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem. || 3.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente presoje vplivov na okolje, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje. || Dokumenti EIA. || uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 622/1999. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || 3.1.2 Imetnik dovoljenja ima poročila o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja, v katerih so predstavljeni ukrepi za ublažitev učinkov na okolje in družbene koristi. || Zadevni dokumenti o ravnanju z okoljem in spremljanju stanja okolja. || vladna uredba PP27/1999; Dokazilo o izvajanju ukrepov za ravnanje z okoljem ter spremljanju pomembnih okoljskih in družbenih učinkov. STANDARD ZAKONITOSTI 3: STANDARD ZA GOZDOVE V
ZASEBNI LASTI Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi 1. || P1. Lastništvo lesa je mogoče preveriti. || K1.1 Zakonitost lastništva ali zemljiška pravica v zvezi z območjem pridobivanja lesa. || 1.1.1 Lastnik zasebnega zemljišča ali gozda lahko dokaže lastništvo ali pravice do uporabe zemljišča. || Veljavni dokumenti o lastništvu na zemljišču (dokumenti o zemljiški pravici, ki so jih priznali pristojni organi). || zakon št. 5/1960. uredba ministra za gozdarstvo P33/2010. vladna uredba PP12/1998; uredba ministra za trgovino št. 36/2007; uredba ministra za trgovino št. 37/2007; zakon št. 6/1983. zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009. Pravica do obdelave zemljišča. Ustanovitveni akt podjetja. Dovoljenje za opravljanje dejavnosti za podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino (SIUP). Matična številka podjetja (TDP). Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP). Zemljevid območja zasebnega gozda in meje, začrtane na terenu. 1.1.2 Enote za upravljanje (v lasti posameznika ali skupine) predložijo veljavne prevozne listine za hlodovino. || Potrdilo o poreklu lesa ali prevozna listina za hlodovino. || uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; Račun/prodajno potrdilo/carinjenje blaga. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || 1.1.3 Enote za upravljanje pokažejo dokazilo o plačilu veljavnih dajatev v zvezi z drevesi, prisotnimi pred prenosom pravic ali pravice do posesti območja. || Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in/ali zagotavljanje gozdnih virov ter nadomestila državi za vrednost poseka. || uredba ministra za gozdarstvo P18/2007. 2. || P2. Skladnost z okoljskimi in družbenimi vidiki, povezanimi s pridobivanjem lesa na območjih, za katera veljajo pravice do obdelave zemljišča. || K2.1 Imetnik dovoljenja ima potrjen dokument presoje vplivov na okolje (EIA) in izvaja ukrepe, opredeljene v njem. || 2.1.1 Imetnik dovoljenja ima dokumente EIA, ki so jih potrdili pristojni organi in pokrivajo celotno delovno območje. || Dokumenti EIA. || vladna uredba PP27/1999; uredba ministra za gozdarstvo in nasade št. 602/1998. 3. || P3. Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi na območjih, za katera veljajo pravice do obdelave zemljišča. || K3.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. || 3.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje. || Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu. || uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009. Oprema za varnost in zdravje pri delu. Evidence o poškodbah pri delu. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K.3.2 Spoštovanje pravic delavcev. || 3.2.1 Svoboda združevanja delavcev. || Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti. || zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001. 3.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb. || Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev. || zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011. 3.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev. || Ni mladoletnih delavcev. || zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009. STANDARD ZAKONITOSTI 4:
STANDARD ZA PRAVICE DO IZKORIŠČANJA LESA NA NEGOZDNIH OBMOČJIH Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi 1. || P1. Pravni status območja in pravica do izkoriščanja. || K.1.1. Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju brez spremembe pravnega statusa gozda. || 1.1.1 Sečnja dovoljena na podlagi drugega veljavnega dovoljenja (ILS)/dovoljenja za spremembo (IPK) na območju zakupa. || Dovoljenja ILS/IPK za sečnjo na območju zakupa. || uredba ministra za gozdarstvo P18/2011. Zemljevidi, priloženi dovoljenjem ILS/IPK za območje zakupa, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu. K1.2 Dovoljenje za pridobivanje lesa na negozdnem območju, ki povzroči spremembo pravnega statusa gozda. || 1.2.1 Pridobivanje lesa dovoljeno na podlagi dovoljenja za spremembo namembnosti zemljišča (IPK). || Dovoljenje za opravljanje dejavnosti in zemljevidi, priloženi dovoljenju (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavnosti). || uredba ministra za gozdarstvo P14/2011; uredba ministra za gozdarstvo P33/2010. IPK na območjih spremembe namembnosti. Zemljevidi, priloženi IPK. Dokumenti o odobritvi spremembe pravnega statusa gozda (ta zahteva velja za imetnike IPK in imetnike dovoljenja za opravljanje dejavnosti). Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K1.3 Dovoljenje za pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov z državnega gozdnega območja za gozdne nasade na podlagi pogozdovanja (HTHR). || 1.3.1. Pridobivanje lesa je dovoljeno na podlagi dovoljenja za pridobivanje gozdnih lesnih proizvodov iz gozdnih nasadov na podlagi pogozdovanja na območjih, določenih za gozdne nasade na podlagi pogozdovanja (HTHR). || Dovoljenje HTHR. || uredba ministra za gozdarstvo P59/2011 Zemljevidi, priloženi HTHR, in dokazi o izpolnjevanju zahtev na terenu. 2. || P2. Skladnost s pravnimi sistemi ter postopki za sečnjo dreves in prevoz hlodov. || K2.1 Načrt IPK/ILS in izvajanje sta v skladu z načrtovanjem rabe zemljišča. || 2.1.1 Potrjen delovni načrt za območja, zajeta z IPK/ILS. || Dokumenti v zvezi z delovnim načrtom IPK/ILS. || uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P53/2009. Veljavno dovoljenje za opremo. 2.1.2 Imetnik dovoljenja lahko dokaže, da so prepeljani hlodi z območij, zajetih z veljavnim dovoljenjem za spremembo namembnosti zemljišča/drugimi dovoljenji za rabo (IPK/ILS). || Dokumenti popisa gozdov. || uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; Uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; Dokumenti poročila o proizvodnji lesa (LHP). Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || K2.2 Plačilo upravnih pristojbin in dajatev ter skladnost z zahtevami glede prevoza lesa. || 2.2.1 Dokazilo o plačilu dajatev. || Dokazilo o plačilu pristojbine za sklad za pogozdovanje in zagotavljanje gozdnih virov ter nadomestila državi za vrednost poseka. || uredba ministra za gozdarstvo P18/2007. 2.2.2 Imetnik dovoljenja ima veljavne prevozne listine za hlodovino. || Račun za prevoz hlodov (FAKB) in popisni list hlodovine za hlode z majhnim premerom. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; Dokument o zakonitosti hlodovine (SKSKB) in popisni list hlodovine za hlode z velikim premerom. 3. || P3. Skladnost z delovno zakonodajo in predpisi. || K.3.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. || 3.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje. || Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu. || uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009. Oprema za varnost in zdravje pri delu. Evidence o poškodbah pri delu. K.3.2 Spoštovanje pravic delavcev. || 3.2.1 Svoboda združevanja delavcev. || Delavci so vključeni v sindikate ali pa politike podjetja omogočajo, da delavci ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti. || zakon št. 21/2000. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001. Št. || Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || 3.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb. || Dokumenti kolektivnih pogodb ali dokumenti o politiki podjetja o pravicah delavcev. || zakon št. 13/2003. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011. 3.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev. || Ni mladoletnih delavcev. || zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009. STANDARD ZAKONITOSTI 5:
STANDARD ZA PRIMARNO INDUSTRIJO IN INDUSTRIJO NA KONCU PROIZVODNE VERIGE, TEMELJEČO
NA GOZDARSTVU Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi P1. Industrija predelave gozdnih lesnih proizvodov podpira uresničevanje zakonite trgovine z lesom. || K1.1. Poslovne enote v obliki: (a) lesnopredelovalne industrije in (b) izvoznikov predelanih proizvodov, ki imajo veljavna dovoljenja. || 1.1.1 Enote lesnopredelovalne industrije imajo veljavna dovoljenja. || Ustanovitveni akt podjetja in njegove zadnje spremembe (ustanovitveni akt podjetja). || uredba ministra za pravosodje in človekove pravice M.01-HT.10/2006 uredba ministra za trgovino št. 36/2007 uredba ministra za trgovino št. 37/2007 zakon št. 6/1983 vladna uredba PP80/2007 uredba ministra za gozdarstvo P35/2008 uredba ministra za gozdarstvo P16/2007 uredba ministra za trgovino št. 39/2011 uredba ministra za industrijo št. 41/2008 uredba ministra za okolje 13/2010 Dovoljenje za trgovanje (dovoljenje za opravljanje dejavnosti/SIUP), ki je lahko dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI), ali dovoljenje za opravljanje trajne dejavnosti (IUT), ali potrdilo o industrijski registraciji (TDI). Dovoljenje za motnje (dovoljenje, ki se izda podjetju zaradi vplivov na okolje, v katerem opravlja dejavnosti). Potrdilo o registraciji podjetja (TDP). Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP). Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || Razpoložljivost dokumentov o presoji vplivov na okolje. || Razpoložljivost dovoljenja za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI), ali dovoljenja za opravljanje trajne dejavnosti (IUT), ali potrdila o industrijski registraciji (TDI). Razpoložljivost načrta zalog surovin (RPBBI) za primarno industrijo gozdnih proizvodov (IPHH). 1.1.2 Izvozniki predelanih lesnih proizvodov imajo veljavna dovoljenja kot proizvajalci in izvozniki lesnih proizvodov. || Izvozniki imajo status registriranih izvoznikov proizvodov gozdarske industrije (ETPIK). || uredba ministra za trgovino P64/2012; Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || K1.2 Poslovne enote v obliki skupin obrtnikov/domačih obrti so zakonito registrirane. || 1.2.1 Poslovne skupine (zadruge/omejena partnerstva (CV)/druge poslovne skupine) so zakonito ustanovljene. || Ustanovitveni akt. || zakon št. 6/1983. Identifikacijska številka davčnega zavezanca (NPWP). 1.2.2 Trgovci s predelanimi lesnimi proizvodi imajo veljavno registracijo kot izvozniki, oskrbujejo pa jih mala in srednje velika potrjena lesnopredelovalna podjetja, ki niso registrirana kot izvozniki. || Registracija trgovcev kot izvoznikov, ki niso proizvajalci proizvodov gozdarske industrije (ETPIK Non Produsen). || uredba ministra za trgovino P64/2012; || || || Sporazum ali pogodba o sodelovanju z enoto lesnopredelovalne industrije, ki ima potrdilo o zakonitosti lesa (S-LK). Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi P2. Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa, ki zagotavlja sledljivost porekla lesa. || K2.1 Obstoj in uporaba sistema, s katerim se sledi les v lesnih proizvodih. || 2.1.1 Poslovne enote lahko dokažejo, da prejeti les prihaja iz zakonitih virov. || Prodajni in nabavni dokumenti in/ali pogodba o dobavi surovin in/ali dokazilo o nakupu, skupaj z dokumenti o zakonitosti gozdnih proizvodov/potrdilom o zakonitosti gozdnih proizvodov. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; uredba ministra za gozdarstvo P62/2008; uredba ministra za gozdarstvo P56/2009. Potrjeno poročilo o prenosu lesa in/ali dokazilo o prenosu in/ali uradno poročilo o pregledu lesa; potrdilo o zakonitosti gozdnih proizvodov. Uvoženemu lesu so priloženi dokumenti obvestila o uvozu in informacije o poreklu lesa ter dokumenti, v katerih je potrjena zakonitost lesa in navedena država sečnje. Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || Prevozne listine za hlodovino. || Prevozne listine (SKAU/Nota) z ustreznimi uradnimi poročili uradnika lokalnega organa v zvezi z uporabljenim lesom iz porušenih stavb/objektov, izkopanim in zakopanim lesom. Prevozne listine v obliki FAKO/Nota za industrijski odpadni les. Dokumenti/poročila o spremembah v zalogi okroglega lesa (LMKB)/poročila o spremembah v zalogi okroglega lesa z majhnim premerom (LMKBK)/poročila o spremembah v zalogi predelanih gozdnih lesnih proizvodov (LMHHOK). Spremna dokumentacija, tj. načrt zaloge surovin (RPBBI), uradno potrdilo letnega delovnega načrta (SK RKT). Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || 2.1.2 Poslovne enote uporabljajo sistem za sledenje lesa in delujejo v okviru dovoljenih ravni proizvodnje. || Kontrolni seznami o uporabi surovin in obsegu proizvodnje. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za industrijo št. 41/2008; uredba ministra za gozdarstvo P35/2008. Poročila o obsegu proizvodnje predelanih proizvodov. Proizvodnja enote ne presega dovoljene proizvodne zmogljivosti. Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || 2.1.3 Proizvodni postopek v sodelovanju z drugo stranko (drugo industrijo ali obrtniki/domačimi obrtmi) zagotavlja sledenje lesa. || Pogodba o sodelovanju ali izvajanju storitev za predelavo proizvodov z drugo stranko. || uredba ministra za trgovino 37/M-DAG/PER/9/2007 zakon št. 6/1983 uredba ministra za gozdarstvo P35/2008 uredba ministra za gozdarstvo P16/2007 uredba ministra za trgovino 39/M-DAG/PER/12/2011 uredba ministra za industrijo 41/M- IND/PER/6/2008 uredba ministra za gozdarstvo P55/2006 Sodelujoča stranka ima veljavna dovoljena, kot so določena pri načelu 1. Ločevanje izdelanih proizvodov. || || || Dokumentacija o surovinah, postopkih, proizvodnji, in kjer je to ustrezno, izvozu, če izvoz poteka prek poslovne enote/drugega podjetja, s katerim je sklenjen sporazum o sodelovanju. Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi P3. Zakonitost trgovine ali spremembe lastništva na predelanem lesu. || K3.1 Prevoz in trgovina med otoki sta v skladu z veljavno zakonodajo. || 3.1.1 Poslovna enota, ki predelane lesne proizvode odpremlja med otoki, je registrirana kot trgovec z lesom med otoki (PKAPT). || Dokumenti PKAPT. || uredba ministra za industrijo in trgovino 68/MPP/Kep/2/2003 skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003 Dokumenti poročila PKAPT. || || 3.1.2 Plovilo, ki se uporablja za prevoz predelanega lesa, pluje pod indonezijsko zastavo in ima veljavno dovoljenje za obratovanje. || Dokumenti, iz katerih so razvidni podatki o plovilu. Dokumenti o registraciji, iz katerih so razvidni podatki o plovilu, in veljavno dovoljenje. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006 uredba ministra za gozdarstvo P30/2012 uredba ministra za promet KM71/2005 || || || Podatki o plovilu se ujemajo s podatki na prevoznih listinah za hlodovino ali les. Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || || || || skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003. || || 3.1.3 Registrirani trgovci z lesom med otoki (PKAPT) lahko dokažejo, da je prepeljani les iz zakonitih virov. || Prevozne listine za hlodovino ali les. || uredba ministra za gozdarstvo P55/2006; uredba ministra za gozdarstvo P30/2012; skupna uredba ministra za gozdarstvo, ministra za promet ter ministra za industrijo in trgovino 22/2003. Oznake/črtne kode (PUHH) uprave za gozdove na hlodih. Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi || K3.2 Odprema predelanega lesa za izvoz je v skladu z veljavno zakonodajo. || 3.2.1 Odprema predelanega lesa za izvoz z dokumenti obvestila o izvozu (PEB). || PEB. || zakon št. 17/2006 (carina); uredba ministra za finance 223/PMK.011/2008; uredba generalnega direktorata za carino P-40/BC/2008; uredba generalnega direktorata za carino P-06/BC/2009; uredba ministra za trgovino P64/2012; predsedniški odlok št. 43/1978; uredba ministra za gozdarstvo št. 447/2003. Dobavnica. Račun. B/L (nakladnica). Dokumenti izvoznega dovoljenja (V-Legal). Rezultati tehničnega preverjanja (poročilo nadzornika) za izdelke, za katere je tehnično preverjanje obvezno || || || Dokazilo o plačilu izvozne dajatve, kjer je to ustrezno. Drugi zadevni dokumenti (vključno z dovoljenji CITES) za vrste lesa, s katerimi je trgovanje omejeno. Načela || Merila || Kazalniki || Dokazila || Zadevni predpisi P4. Izpolnjevanje delovnih predpisov, kar zadeva lesnopredelovalno industrijo. || K.4.1 Izpolnjevanje zahtev v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu. || 4.1.1 Razpoložljivost postopkov za varnost in zdravje pri delu ter njihovo izvajanje. || Izvajanje postopkov za varnost in zdravje pri delu. || uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 01/1978; uredba ministra za gozdarstvo P12/2009. Oprema za varnost in zdravje pri delu, kot so lahki gasilni aparati, osebna zaščitna oprema in evakuacijske poti. Evidence o poškodbah pri delu. K.4.2 Spoštovanje pravic delavcev. || 4.2.1 Svoboda združevanja delavcev. || Sindikat ali politika podjetja, ki zaposlenim/delavcem omogoča, da ustanovijo sindikate ali se vključijo v sindikalne dejavnosti. || uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2001. 4.2.2 Obstoj kolektivnih pogodb ali politike podjetja o pravicah delavcev. || Obstoj kolektivnih pogodb ali dokumentov o politiki podjetja o pravicah delavcev. || zakon št. 13/2013. uredba ministra za delovno silo in transmigracijo št. 16/2011. || || 4.2.3 Podjetje ne zaposluje mladoletnih delavcev. || Ni mladoletnih delavcev. || zakon št. 13/2003. zakon št. 23/2003. zakon št. 20/2009. PRILOGA III POGOJI
ZA SPROSTITEV LESNIH PROIZVODOV IZ INDONEZIJE Z DOVOLJENJEM FLEGT V PROSTI
PROMET V UNIJI 1. Predložitev dovoljenja 1.1. Dovoljenje se predloži pri
pristojnem organu države članice Unije, v kateri je pošiljka, za katero je
izdano dovoljenje, deklarirana za sprostitev v prosti promet. To se lahko
opravi elektronsko ali na drug hiter način. 1.2. Dovoljenje se prizna, če
izpolnjuje vse zahteve iz Priloge IV in niso potrebna dodatna preverjanja
v skladu z oddelki 3, 4 in 5 te priloge. 1.3. Dovoljenje se lahko predloži
pred prispetjem zadevne pošiljke. 2. Priznanje dovoljenja 2.1. Dovoljenje, ki ne izpolnjuje
zahtev in specifikacij iz Priloge IV, je neveljavno. 2.2. Izbrisi ali spremembe v
dovoljenju se priznajo samo, če jih je potrdil organ za izdajanje dovoljenj. 2.3. Dovoljenje je neveljavno, če
je pri pristojnem organu predloženo po roku veljavnosti, navedenemu v
dovoljenju. Podaljšanje veljavnosti dovoljenja se prizna samo, če je
podaljšanje potrdil organ za izdajanje dovoljenj. 2.4. Dvojnik ali nadomestni
dokument se prizna samo, če ga je izdal in potrdil organ za izdajanje
dovoljenj. 2.5. Kadar se zahtevajo dodatne
informacije o dovoljenju ali pošiljki v skladu s to prilogo, se dovoljenje
prizna šele po prejetju zahtevanih informacij. 2.6. Če se količina ali teža lesnih
proizvodov v pošiljki, deklarirani za sprostitev v prosti promet, ne razlikujeta
za več kot 10 % od količine ali teže, navedenih v ustreznem dovoljenju, se
šteje, da pošiljka ustreza informacijam iz dovoljenja, kar zadeva količino ali
težo. 2.7. Pristojni organ v skladu z
veljavno zakonodajo in postopki obvesti carinske organe takoj, ko je dovoljenje
priznano. 3. Preverjanje veljavnosti in
verodostojnosti dovoljenja 3.1. V primeru dvoma o veljavnosti
ali verodostojnosti dovoljenja, dvojnika ali nadomestnega dovoljenja lahko
pristojni organ od enote za informacije o dovoljenjih zahteva dodatne
informacije. 3.2. Enota za informacije o
dovoljenjih lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega
dovoljenja. 3.3. Organ za izdajanje dovoljenj
po potrebi dovoljenje prekliče in izda popravljen izvod, ki je overovljen z
žigom „Duplicate“ (Dvojnik), ter ga pošlje pristojnemu organu. 3.4. Če pristojni organ ne prejme
odgovora v enaindvajsetih koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatne
informacije, ki jo je poslala enota za informacije o dovoljenjih, kot je
določeno v oddelku 3.1 te priloge, dovoljenja ne prizna ter ukrepa v skladu z
veljavno zakonodajo in postopki. 3.5. Če je veljavnost dovoljenja
potrjena, enota za informacije o dovoljenjih takoj obvesti pristojni organ, po
možnosti po elektronski poti. Vrnjeni izvodi se overovijo z žigom „Validated
on“ (Potrjeno dne). 3.6. Če se po predložitvi dodatnih
informacij in nadaljnjem poizvedovanju ugotovi, da dovoljenje ni veljavno ali
verodostojno, pristojni organ ne prizna dovoljenja ter ukrepa v skladu z
veljavno zakonodajo in postopki. 4. Preverjanje ujemanja
dovoljenja s pošiljko 4.1. Če je potrebno nadaljnje
preverjanje pošiljke, preden lahko pristojni organi odločijo o priznanju
dovoljenja, se lahko opravijo pregledi za ugotovitev, ali se zadevna pošiljka
ujema z informacijami iz dovoljenja in/ali evidencami o zadevnem dovoljenju, ki
jih vodi organ za izdajanje dovoljenj. 4.2. Zadevni pristojni organ lahko
v primeru dvoma o ujemanju pošiljke z dovoljenjem enoto za informacije o
dovoljenjih zaprosi za dodatna pojasnila. 4.3. Enota za informacije o
dovoljenjih lahko pristojni organ pozove, naj pošlje izvod zadevnega dovoljenja
ali nadomestno dovoljenje. 4.4. Organ za izdajanje dovoljenj
po potrebi dovoljenje prekliče in izda popravljen izvod, ki mora biti
overovljen z žigom „Duplicate“ (Dvojnik), ter ga pošlje pristojnemu organu. 4.5. Če pristojni organ ne prejme
odgovora v enaindvajsetih koledarskih dneh od datuma zahteve za dodatna
pojasnila, kot je določeno v oddelku 4.2 zgoraj, dovoljenja ne prizna ter
ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki. 4.6. Če je bilo po predložitvi
dodatnih informacij in nadaljnjem pregledu ugotovljeno, da se zadevna pošiljka
ne ujema z informacijami iz dovoljenja in/ali evidencami o zadevnem dovoljenju,
ki jih vodi organ za izdajanje dovoljenj, pristojni organ ne prizna dovoljenja
ter ukrepa v skladu z veljavno zakonodajo in postopki. 5. Razno 5.1. Stroške, nastale ob koncu
preverjanja, nosi uvoznik, razen če veljavna zakonodaja in postopki zadevne
države članice Unije ne določajo drugače. 5.2. V primeru trajnih nesoglasij
ali težav pri preverjanju dovoljenj se lahko zadeva predloži v obravnavo odboru
JIC. 6. Carinska deklaracija EU 6.1. Številka dovoljenja za lesne
proizvode, ki so deklarirani za sprostitev v prosti promet, se vpiše v
okence 44 enotne upravne listine, ki se uporabi za carinsko deklaracijo. 6.2. Če se carinska deklaracija
izdela z uporabo tehnike za obdelavo podatkov, se to navede v ustreznem okencu. 7. Sprostitev v prosti promet 7.1. Pošiljke lesnih proizvodov se
v prosti promet sprostijo šele, ko je postopek iz oddelka 2.7 zgoraj
ustrezno končan. PRILOGA IV ZAHTEVE IN TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA
DOVOLJENJA FLEGT 1. Splošne zahteve za dovoljenja
FLEGT 1.1. Dovoljenje FLEGT je lahko
v papirni ali elektronski obliki. 1.2. Dovoljenja v papirni in
elektronski obliki vsebujejo informacije iz Dodatka 1 v skladu z navodili
iz Dodatka 2. 1.3. Dovoljenje FLEGT je
oštevilčeno, tako da pogodbenici lahko razlikujeta med dovoljenjem FLEGT za
pošiljke, namenjene za trge Unije, in dokumentom V-Legal za pošiljke, namenjene
za druge trge. 1.4. Dovoljenje FLEGT začne
veljati na dan izdaje. 1.5. Obdobje veljavnosti dovoljenja
FLEGT je največ štiri mesece. Datum poteka veljavnosti je naveden na
dovoljenju. 1.6. Dovoljenje FLEGT je po poteku
roka veljavnosti neveljavno. V primeru višje sile ali drugih veljavnih vzrokov,
na katere imetnik dovoljenja ni mogel vplivati, lahko organ za izdajanje dovoljenj
obdobje veljavnosti podaljša za dodatna dva meseca. Organ za izdajanje
dovoljenj ob odobritvi takega podaljšanja vpiše in potrdi novi rok veljavnosti. 1.7. Dovoljenje FLEGT se šteje za
neveljavno in se vrne organu za izdajanje dovoljenj, če so bili lesni
proizvodi, za katere je bilo zadevno dovoljenje izdano, izgubljeni ali uničeni
pred prispetjem v Unijo. 2. Tehnične specifikacije
dovoljenj FLEGT v papirni obliki 2.1. Dovoljenja v papirni obliki
ustrezajo obrazcu iz Dodatka 1. 2.2. Velikost papirja je standardni
format A4. Papir je opremljen z vodnimi znaki, ki prikazujejo logotip, ki
je poleg pečata reliefno vtisnjen v papir. 2.3. Dovoljenje FLEGT se izpolni s
pisalnim strojem ali računalnikom. Po potrebi se lahko izpolni ročno. 2.4. Žigi organa za izdajanje
dovoljenj se pritisnejo z žigom. Vendar se žig organa za izdajanje dovoljenj
lahko nadomesti z vdrtim ali luknjanim tiskom. 2.5. Organ za izdajanje dovoljenj
pri zapisovanju dodeljene količine uporabi metodo za preprečevanje ponarejanja
podatkov, tako da onemogoči naknaden vnos številk ali opomb. 2.6. Na obrazcu ne sme biti
izbrisov ali sprememb, razen če so overovljeni z žigom in podpisom organa za
izdajanje dovoljenj. 2.7. Dovoljenje FLEGT se natisne in
izpolni v angleščini. 3. Izvodi dovoljenj FLEGT 3.1. Dovoljenje FLEGT se sestavi v
sedmih izvodih, ki so: i. „Izvirnik“ za pristojni organ na belem
papirju; ii. „Izvod za carinske organe namembne države“
na rumenem papirju; iii. „Izvod za uvoznika“ na belem papirju; iv. „Izvod za organ za izdajanje dovoljenj“ na
belem papirju; v. „Izvod za imetnika dovoljenja“ na belem
papirju; vi. „Izvod za enoto za informacije o dovoljenjih“
na belem papirju; vii. „Izvod za indonezijske carinske organe“ na
belem papirju. 3.2. Izvodi, ki imajo oznake „Izvirnik“,
„Izvod za carinske organe namembne države“ in „Izvod za uvoznika“, se izročijo
imetniku dovoljenja, ki jih pošlje uvozniku. Uvoznik izvirnik predloži
pristojnemu organu, ustrezen izvod pa carinskim organom države članice Unije, v
kateri je pošiljka, za katero je bilo zadevno dovoljenje izdano, deklarirana za
sprostitev v prosti promet. Tretji izvod z oznako „Izvod za uvoznika“ zadrži
uvoznik za svojo evidenco. 3.3. Četrti izvod, ki ima oznako
„Izvod za organ za izdajanje dovoljenj“, zadrži organ za izdajanje dovoljenj za
svojo evidenco in morebitno prihodnje preverjanje izdanih dovoljenj. 3.4. Peti izvod z oznako „Izvod za
imetnika dovoljenja“ se izroči imetniku dovoljenja za njegovo evidenco. 3.5. Šesti izvod z oznako „Izvod za
enoto za informacije o dovoljenjih“ se izroči enoti za informacije o
dovoljenjih za njeno evidenco. 3.6. Sedmi izvod z oznako „Izvod za
indonezijske carinske organe“ se izroči indonezijskim carinskim organom za
namene izvoza. 4. Izgubljeno, ukradeno ali
uničeno dovoljenje FLEGT 4.1. Imetnik dovoljenja ali njegov
pooblaščenec lahko ob izgubi, kraji ali uničenju „Izvirnika“, ali „Izvoda za
carinske organe namembne države“, ali obeh organ za izdajanje dovoljenj zaprosi
za izdajo nadomestnega dokumenta. Imetnik dovoljenja ali njegov pooblaščenec
skupaj s prošnjo navede razloge za izgubo izvirnika in/ali izvoda. 4.2. Če je organ za izdajanje
dovoljenj zadovoljen s pojasnilom, izda nadomestno dovoljenje v petih delovnih
dneh od prejema zahteve imetnika dovoljenja. 4.3. Nadomestni dokument vsebuje
informacije in navedbe z dovoljenja, ki ga zamenjuje, vključno s številko
dovoljenja, ter zaznamek „Nadomestno dovoljenje“. 4.4. V primeru najdbe izgubljenega
ali ukradenega dovoljenja se to ne uporablja, ampak ga je treba vrniti organu
za izdajanje dovoljenj. 5. Tehnične specifikacije
dovoljenj FLEGT v elektronski obliki 5.1. Dovoljenje FLEGT se lahko izda
in obdeluje z računalniškimi sistemi. 5.2. Državam članicam Unije, ki
niso vključene v računalniški sistem, se predloži dovoljenje v papirni obliki. DODATKA 1. Obrazec dovoljenja 2. Navodila Dodatek 1: Obrazec dovoljenja Dodatek 2: Navodila Splošno: –
Izpolnite z velikimi tiskanimi črkami. –
Oznake ISO, kjer so navedene, se nanašajo na
mednarodno standardno dvomestno oznako za posamezno državo. –
Okence 2 uporabljajo samo indonezijski organi. –
Rubriki A in B se uporabljata samo za izdajanje
dovoljenj FLEGT za EU. Rubrika A || Namembna država || Vpišite „European Union“ (Evropska unija), če se dovoljenje nanaša na pošiljko, namenjeno za Evropsko unijo. Rubrika B || Dovoljenje FLEGT || Vpišite „FLEGT“, če se dovoljenje nanaša na pošiljko, namenjeno za Evropsko unijo. || || Okence 1 || Organ za izdajanje dovoljenj || Navedite ime, naslov in matično številko organa za izdajanje dovoljenj. Okence 2 || Informacije za Indonezijo || Navedite ime in naslov uvoznika, skupno vrednost pošiljke (v USD) ter ime in dvomestno oznako ISO namembne države, ter kjer je ustrezno, državo tranzita. Okence 3 || Številka dokumenta V-Legal/dovoljenja || Navedite številko dovoljenja. Okence 4 || Veljavnost || Obdobje veljavnosti dovoljenja. Okence 5 || Država izvoza || Podatek se nanaša na državo partnerico, iz katere so bili lesni proizvodi izvoženi v EU. Okence 6 || Oznaka ISO || Navedite dvomestno oznako za državo partnerico iz okenca 5. Okence 7 || Prevozno sredstvo || Navedite prevozno sredstvo pri izvozu. Okence 8 || Imetnik dovoljenja || Navedite ime in naslov izvoznika, vključno z registriranim izvoznikom ETPIK in davčnimi številkami. Okence 9 || Trgovsko ime || Navedite trgovsko ime lesnega proizvoda ali lesnih proizvodov. Ime mora biti dovolj podrobno zaradi razvrstitve proizvodov v HS. Okence 10 || Oznaka HS || Za „Izvirnik“, „Izvod za carinske organe namembne države“ in „Izvod za uvoznika“ navedite štirimestno ali šestmestno tarifno oznako, določeno v skladu s harmoniziranim sistemom poimenovanj in šifrskih oznak blaga. Za izvode za uporabo v Indoneziji (izvodi od (iv) do (vii), kot so določeni v oddelku 3.1 Priloge IV) navedite desetmestno tarifno oznako v skladu z indonezijsko knjigo carinskih tarif. Okence 11 || Običajna in znanstvena imena || Navedite običajna in znanstvena imena vrst lesa, uporabljenih za proizvod. Če je v sestavljeni proizvod vključena več kot ena vrsta lesa, uporabite ločeno vrstico. To lahko izpustite pri sestavljenem proizvodu ali sestavnem delu iz več vrst lesa, ki niso več razpoznavne (npr. iverna plošča). Okence 12 || Države poseka || Navedite države, v katerih so bile posekane vrste lesa iz okenca 10. Pri sestavljenih proizvodih vključite vse vire uporabljenega lesa. To lahko izpustite pri sestavljenem proizvodu ali sestavnem delu iz več vrst lesa, ki niso več razpoznavne (npr. iverna plošča). Okence 13 || Oznake ISO || Navedite oznako ISO držav iz okenca 12. To lahko izpustite pri sestavljenem proizvodu ali sestavnem delu iz več vrst lesa, ki niso več razpoznavne (npr. iverna plošča). Okence 14 || Količina (m3) || Navedite skupno količino v m3. To lahko izpustite, razen če so bile izpuščene tudi informacije iz okenca 15. Okence 15 || Neto masa (kg) || Navedite skupno maso pošiljke ob tehtanju v kg. Opredeljena je kot neto masa lesnih proizvodov brez izvirne embalaže ali kakršnega koli pakiranja, razen nosilcev, distančnikov, nalepk itd. Okence 16 || Število enot || Navedite število enot, če se tako najbolje opredeli količina proizvoda. To lahko izpustite. Okence 17 || Razpoznavni znaki || Po potrebi navedite črtno kodo in vse ostale razpoznavne znake, npr. serijsko številko ali številko nakladnice. To lahko izpustite. Okence 18 || Podpis in žig organa, ki izdaja dovoljenje || V okencu morata biti podpis pooblaščenega uradnika in uradni žig organa za izdajanje dovoljenj. Navedite tudi ime podpisnika ter kraj in datum. PRILOGA V INDONEZIJSKI SISTEM ZA ZAGOTAVLJANJE
ZAKONITOSTI LESA 1. Uvod Cilj: zagotoviti, da so sečnja, prevoz, predelava
in prodaja okroglega lesa in predelanih lesnih proizvodov v skladu z vsemi
zadevnimi indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi. Indonezija, ki je znana po pionirski vlogi v boju
proti nezakoniti sečnji ter trgovini z nezakonito pridobljenim lesom in lesnimi
proizvodi, je septembra 2001 na Baliju gostila vzhodnoazijsko ministrsko
konferenco o izvrševanju zakonodaje in upravljanju na področju gozdov (FLEG),
ob koncu katere je bila sprejeta Deklaracija o izvrševanju zakonodaje in
upravljanju na področju gozdov (Balijska deklaracija). Od takrat Indonezija še
vedno vodi mednarodno sodelovanje v boju proti nezakoniti sečnji in z njo
povezani trgovini. V okviru mednarodnih prizadevanj za rešitev teh
vprašanj se vse več držav porabnic obvezuje, da bodo sprejele ukrepe za
preprečevanje trgovine z nezakonitim lesom na svojih trgih, medtem ko se države
proizvajalke obvezujejo, da bodo zagotovile mehanizem za zagotavljanje
zakonitosti svojih lesnih proizvodov. Pomembno je vzpostaviti verodostojen
sistem za zagotavljanje zakonitosti sečnje, prevoza in predelave predelanih
lesnih proizvodov ter trgovine z njimi. Indonezijski sistem za zagotavljanje zakonitosti
lesa (TLAS) zagotavlja, da so les in lesni proizvodi, izdelani in predelani v
Indoneziji, iz zakonitih virov ter popolnoma v skladu z zadevnimi
indonezijskimi zakoni in drugimi predpisi, kot je bilo potrjeno z neodvisno
revizijo in kar spremlja civilna družba. 1.1. Indonezijski zakoni in drugi
predpisi kot temelj sistema TLAS Z indonezijsko uredbo o standardih in smernicah za
oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in preverjanju zakonitosti
lesa v gozdovih v državni in zasebni lasti (uredba ministra za gozdarstvo
P.38/Menhut-II/2009) sta vzpostavljena sistem TLAS in program trajnostnega
gospodarjenja z gozdovi (TGG) za izboljšanje upravljanja gozdov, odpravo
nezakonite sečnje in z njo povezane trgovine ter zagotavljanje verodostojnosti
in izboljšanje mnenja o indonezijskih lesnih proizvodih. Sistem TLAS vključuje naslednje elemente: 1. standarde zakonitosti, 2. nadzor nad dobavno verigo, 3. postopke preverjanja, 4. shemo izdajanja dovoljenj, 5. spremljanje. TLAS je osnovni sistem, ki se uporablja za
zagotavljanje zakonitosti lesa in lesnih proizvodov, izdelanih v Indoneziji za
izvoz v Unijo in na druge trge. 1.2. Razvoj sistema TLAS:
sodelovanje z več zainteresiranimi stranmi Od leta 2003 številne indonezijske
zainteresirane strani v gozdarstvu dejavno sodelujejo pri razvoju, izvajanju in
ocenjevanju sistema TLAS, s čimer zagotavljajo boljši nadzor, preglednost in
verodostojnost v postopku. Leta 2009 je bila na podlagi postopka, v katerem
je sodelovalo več zainteresiranih strani, izdana uredba ministra za gozdarstvo
P.38/Menhut-II/2009, ki so ji sledile tehnične smernice generalnega direktorata
za rabo gozdov št. 6/VI-SET/2009 in št. 02/VI-BPPHH/2010. 2. Obseg sistema TLAS Indonezijske gozdne vire je mogoče okvirno
razdeliti glede na dve vrsti lastništva: na državne gozdove in na
gozdove/zemljišča v zasebni lasti. Državni gozdovi vključujejo lesno-proizvodne
gozdove za dolgoročno trajnostno proizvodnjo lesa na podlagi različnih vrst dovoljenj
in gozdna območja, katerih namembnost je mogoče spremeniti za negozdarske
namene, na primer za naseljevanje ali nasade. Uporaba sistema TLAS za državne
gozdove in gozdove/zemljišča v zasebni lasti je določena v Prilogi II. Sistem TLAS obsega les in lesne proizvode iz vseh
vrst dovoljenj ter postopke vseh trgovcev z lesom, predelovalcev na koncu
proizvodne verige in izvoznikov. Sistem TLAS zahteva, da se uvoženi les in lesni
proizvodi ocarinijo ter da so v skladu z indonezijskimi predpisi o uvozu. Uvoženemu
lesu in lesnim proizvodom morajo biti priloženi dokumenti, ki zagotavljajo
zakonitost lesa v državi poseka. Uvoženi les in lesni proizvodi se vključijo v
nadzorovano dobavno verigo, ki je v skladu z indonezijskimi pravili in
predpisi. Indonezija bo zagotovila smernice o izvajanju zgoraj navedenega. Nekateri lesni proizvodi lahko vsebujejo
reciklirane materiale. Indonezija zagotavlja napotke glede obravnavanja uporabe
recikliranih materialov v sistemu TLAS. Zadržani les ni vključen v
sistem TLAS, zato zanj ni mogoče izdati dovoljenja FLEGT. Sistem TLAS zajema lesne proizvode, namenjene za
domači in mednarodni trg. Zakonitost se preverja pri vseh indonezijskih
proizvajalcih, predelovalcih in trgovcih (gospodarskih subjektih), vključno s
tistimi, ki oskrbujejo domači trg. 2.1. Standardi zakonitosti sistema
TLAS Sistem TLAS vključuje pet standardov zakonitosti
lesa. Ti standardi in smernice za njihovo preverjanje so določeni v
Prilogi II. Sistem TLAS vključuje tudi „Standard in smernice
za oceno uspešnosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi (TGG)“. Pri oceni
trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na podlagi standarda TGG se preveri tudi,
ali revidirani subjekt ravna v skladu z zadevnimi merili zakonitosti.
Organizacije, ki so bile potrjene na podlagi standarda TGG in delujejo na
območjih lesnoproizvodnih gozdov na zemljiščih v državni lasti (trajno gozdno
območje), izpolnjujejo zadevni standard zakonitosti in standard TGG. 3. Nadzor nad lesno dobavno
verigo Imetnik dovoljenja (v primeru koncesij), ali lastnik
zemljišča (v primeru zasebnega zemljišča), ali podjetje (v primeru trgovcev,
predelovalcev in izvoznikov) dokažejo, da je vsak člen njihove dobavne verige
nadzorovan in dokumentiran, kot je določeno v uredbah ministra za gozdarstvo
P.55/Menhut-II/2006 in P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem besedilu: uredbi). S
tema uredbama se zahteva, da pokrajinski in okrožni gozdarski uradniki opravijo
preverjanje na terenu in potrdijo dokumente, ki jih predložijo imetniki
dovoljenj, lastniki zemljišč ali predelovalci v vsakem členu dobavne verige. Operativni nadzor na vsaki točki dobavne verige je
povzet v diagramu 1; smernice za uvoz se še pripravljajo. Vsem pošiljkam v dobavni verigi morajo biti
priložene ustrezne prevozne listine. Podjetja morajo uporabljati ustrezne
sisteme za ločevanje lesa in lesnih proizvodov iz preverjenih virov od lesa in
lesnih proizvodov iz drugih virov ter voditi evidence, v katerih so navedeni
viri ločeni. Podjetja morajo na vsaki točki dobavne verige navesti, ali so
zadevni hlodi, proizvodi ali pošiljka lesa preverjeni na podlagi sistema TLAS. Gospodarski subjekti v dobavni verigi morajo
voditi evidence o prejetih, skladiščenih, predelanih in dostavljenih lesu in
lesnih proizvodih, tako da omogočijo poznejše usklajevanje podatkov o količinah
med posameznimi členi dobavne verige in v okviru teh členov. Taki podatki se
predložijo pokrajinskim in okrožnim gozdarskim uradnikom, ki preverijo
usklajenost. Glavne dejavnosti in postopki, vključno z usklajevanjem, za vsako
fazo dobavne verige so dodatno pojasnjeni v Dodatku k tej prilogi. Diagram 1: nadzor nad dobavno verigo s
prikazom ključnih dokumentov, ki so potrebni na vsaki točki v dobavni verigi. 4. Institucionalna ureditev
preverjanja zakonitosti in izdajanja izvoznih dovoljenj 4.1. Uvod Indonezijski sistem TLAS temelji na pristopu,
znanem kot „izdajanje dovoljenj po posameznih gospodarskih subjektih“, ki ima
mnogo skupnega s sistemom za potrjevanje proizvodov ali sistemom gospodarjenja
z gozdovi. Indonezijsko ministrstvo za gozdarstvo imenuje vrsto organov za
ugotavljanje skladnosti (LP in LV), ki jih pooblasti za revidiranje zakonitosti
postopkov proizvajalcev lesa, trgovcev z lesom, predelovalcev in izvoznikov
lesa („gospodarski subjekti“). Organe za ugotavljanje skladnosti (OUS) akreditira
indonezijski nacionalni akreditacijski organ (KAN). Organe OUS najamejo
gospodarski subjekti, ki želijo, da bi bili njihovi postopki potrjeni kot
zakoniti, in morajo delovati v skladu z ustreznimi smernicami ISO. OUS o
rezultatih revizij obvestijo revidirani subjekt in ministrstvo za gozdarstvo. OUS zagotovijo, da revidirani subjekti delujejo v
skladu z indonezijsko opredelitvijo zakonitosti, kot jo vsebuje
Priloga II, vključno z nadzorom za preprečevanje vstopa materiala iz
neznanih virov v njihovo dobavno verigo. Če je ugotovljeno, da revidirani
subjekt ravna v skladu z zahtevami, se izda potrdilo o skladnosti, ki velja tri
(3) leta. Organi LV delujejo tudi kot organi za izdajanje
izvoznih dovoljenj in preverjajo sisteme nadzora nad dobavno verigo preverjenih
izvoznikov. Skladnim sistemom izdajo izvozna dovoljenja v obliki dokumentov
V-Legal. Izvoz brez izvoznega dovoljenja je torej prepovedan. Indonezija je sprejela uredbo, ki skupinam civilne
družbe omogoča, da vložijo ugovore zoper preverjanje zakonitosti gospodarskega
subjekta, ki ga opravijo OUS, ali v primeru nezakonitih dejavnosti, odkritih
med postopki. Skupine civilne družbe lahko pritožbe glede postopkov organa za
ugotavljanje skladnosti vložijo pri organu KAN. Razmerje med različnimi subjekti, vključenimi v
izvajanje sistema TLAS, je ponazorjeno v diagramu 2: 4.2. Organi za ugotavljanje
skladnosti Organi za ugotavljanje skladnosti imajo v
indonezijskem sistemu ključno vlogo. Najamejo se za preverjanje zakonitosti
proizvodnih, lesnopredelovalnih in trgovinskih dejavnosti posameznih podjetij v
dobavni verigi, vključno s celovitostjo dobavne verige. Organi LV tudi izdajajo
dokumente V-Legal za posamezne pošiljke izvoženega lesa. Obstajata dve vrsti organov OUS: (i) organi za
ocenjevanje (Lembaga Penilai/LP), ki revidirajo uspešnost enot za gospodarjenje
z gozdovi na podlagi standarda trajnostnega gospodarjenja, in (ii) organi za
preverjanje (Lembaga Verifikasi/LV), ki na podlagi standardov zakonitosti
revidirajo enote za gospodarjenje z gozdovi in industrije, temelječe na
gozdarstvu. Organi LP in LV morajo za zagotovitev najboljše
kakovosti navedenih revizij, s katerimi se preverjajo standardi zakonitosti,
kot so določeni v Prilogi II, razviti potrebne sisteme upravljanja, v
katerih so obravnavane pristojnost, doslednost, nepristranskost, preglednost in
zahteve glede postopka ocenjevanja, kot so določene v standardu
ISO/IEC 17021 (standard TGG za organe LP) in/ali standardu ISO/IEC, Vodilo
65 (standardi zakonitosti za organe LV). Te zahteve so opredeljene v smernicah
sistema TLAS. Organi LV lahko delujejo tudi kot organi za
izdajanje dovoljenj. V takem primeru izdajajo izvozna dovoljenja za lesne
proizvode, namenjene na mednarodne trge. Za trge, ki niso v Uniji, organi za
izdajanje dovoljenj izdajo dokumente V-Legal, za trg Unije pa dovoljenja FLEGT
v skladu z zahtevami iz Priloge IV. Indonezija pripravlja podrobne
postopke za izdajanje dokumentov V-Legal ali dovoljenj FLEGT za izvozne
pošiljke. Revidirani subjekti organe LV najamejo za izvedbo
pregledov zakonitosti, ti pa nato izdajo potrdila o zakonitosti na podlagi
sistema TLAS in dokument V-Legal ali dovoljenja FLEGT za izvoze na mednarodne
trge. Organi LP revidirajo koncesije za proizvodnjo lesa na podlagi standarda
TGG. Izvoznih dovoljenj ne izdajajo. 4.3. Akreditacijski organ Indonezijski nacionalni akreditacijski organ
(Komite Akreditasi Nasional – KAN) je odgovoren za akreditacijo organov OUS. V
primeru težave z organom LP ali LV se lahko pritožbe predložijo organu KAN. Organ KAN je 14. julija 2009 z
ministrstvom za gozdarstvo podpisal memorandum o soglasju o zagotavljanju
akreditacijskih storitev za sistem TLAS. Organ KAN je neodvisen akreditacijski
organ, ustanovljen na podlagi vladne uredbe (Peraturan Pemerintah/PP) 102/2000
o nacionalni standardizaciji in predsedniškega odloka (Keputusan
Presiden/Keppres) 78/2001 o nacionalnem akreditacijskem odboru. Organ KAN deluje na podlagi standarda ISO/IEC
17011 (Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za
ugotavljanje skladnosti). Posebej za sistem TLAS je izdelal notranjo podporno
dokumentacijo za akreditacijo organov LP (DPLS 13) in LV (DPLS 14).
Poleg tega bo pripravil zahteve in smernice za akreditacijo organov LV za
izdajanje izvoznih dovoljenj. Organ KAN na mednarodni ravni priznavata Pacific
Accreditation Cooperation (Pacifiško združenje za akreditacijo – PAC) in
International Accreditation Forum (Mednarodni akreditacijski forum – IAF) za
akreditacijo certifikacijskih organov za sisteme upravljanja kakovosti, sisteme
ravnanja z okoljem in certificiranje proizvodov. Priznavata ga tudi Asia
Pacific Laboratory Accreditation Cooperation (Azijsko-pacifiško združenje za
akreditacijo laboratorijev – APLAC) in International Laboratory Accreditation
Cooperation (Mednarodno združenje za akreditacijo laboratorijev – ILAC). 4.4. Revidirani subjekti Revidirani subjekti so gospodarski subjekti, pri
katerih se opravi preverjanje zakonitosti. To so enote za gospodarjenje z
gozdovi (koncesionarji ali imetniki dovoljenja za izkoriščanje lesa, imetniki
dovoljenja za gospodarjenje z gozdovi v lokalnih skupnostih, lastniki zasebnih
gozdov/zemljišč) in industrije, temelječe na gozdarstvu. Enote za gospodarjenje
z gozdovi in industrije, temelječe na gozdarstvu, morajo ravnati v skladu z veljavnim
standardom sistema TLAS. Za izvoz morajo industrije, temelječe na gozdarstvu,
izpolnjevati zahteve za izdajanje izvoznih dovoljenj. Sistem revidiranim
subjektom omogoča, da organom LP ali LV predložijo pritožbe glede izvajanja ali
rezultatov revizij. 4.5. Neodvisni opazovalec Civilna družba ima ključno vlogo pri neodvisnem
spremljanju sistema TLAS. Ugotovitve neodvisnega opazovalca se lahko uporabijo
tudi kot del redne ocene, ki se zahteva na podlagi tega sporazuma. V primeru nepravilnosti pri ocenjevanju se
pritožbe civilne družbe predložijo neposredno zadevnemu organu LP ali LV. Če
nanje ni ustreznega odgovora, lahko subjekti civilne družbe to prijavijo organu
KAN. V zvezi z nepravilnostmi pri akreditaciji se pritožbe predložijo
neposredno organu KAN. Kadar koli subjekti civilne družbe odkrijejo nepravilno
ravnanje gospodarskih subjektov, lahko vložijo pritožbe pri ustreznem organu LP
ali LV. 4.6. Vlada Ministrstvo za gozdarstvo ureja sistem TLAS in
pooblašča akreditirane organe LP za opravljanje ocene TGG, organe LV pa za
preverjanje zakonitosti in izdajanje dokumentov V-Legal. Poleg tega ureja tudi enoto za informacije o
dovoljenjih kot enoto, odgovorno za izmenjavo informacij, ki prejema in
shranjuje ustrezne podatke in informacije o izdaji dokumentov V-Legal ter
odgovarja na poizvedbe pristojnih organov ali zainteresiranih strani. 5. Preverjanje zakonitosti 5.1. Uvod Indonezijski les se šteje za zakonit, kadar je za
njegovo poreklo in postopek proizvodnje ter nadaljnjo predelavo, prevoz in trgovino
potrjeno, da so v skladu z vsemi veljavnimi indonezijskimi zakoni in predpisi,
kot so določeni v Prilogi II. Organi LV ugotavljajo in preverjajo
skladnost. 5.2. Postopek preverjanja
zakonitosti V skladu s standardom ISO/IEC, Vodilo 65, in
smernicami sistema TLAS postopek preverjanja zakonitosti vključuje naslednje: Vloga in podpis pogodbe: imetnik dovoljenja organu LV predloži vlogo, v kateri so navedeni
obseg preverjanja, profil imetnika dovoljenja in druge potrebne informacije.
Pred začetkom dejavnosti preverjanja je potrebna pogodba med imetnikom
dovoljenja in organom LV, v kateri so določeni pogoji za preverjanje. Načrt preverjanja: po
podpisu pogodbe o preverjanju organ LV pripravi načrt preverjanja, ki vključuje
imenovanje revizijske skupine, program preverjanja in časovni razpored
dejavnosti. Načrt in določeni datumi dejavnosti preverjanja se sporočijo
revidiranemu subjektu. Te informacije so vnaprej na voljo neodvisnim
opazovalcem prek spletnih strani organov LV in ministrstva za gozdarstvo ali
sredstev javnega obveščanja. Dejavnosti preverjanja:
preverjanje vključuje tri faze: (i) uvodni revizijski sestanek, (ii)
preverjanje dokumentov in opažanja na terenu ter (iii) zaključni revizijski
sestanek. ·
Uvodni revizijski sestanek: z revidiranim subjektom se obravnavajo cilj, obseg, časovni načrt in
metodologija revizije, tako da se lahko revidirani subjekt pozanima o metodah
in izvajanju dejavnosti preverjanja. ·
Preverjanje dokumentov in opažanja na terenu: da bi organ LV zbral dokaze o skladnosti revidiranega subjekta z
zahtevami indonezijskega sistema TLAS, pregleda sisteme in postopke ter
ustrezne dokumente in evidence revidiranega subjekta. Organ LV opravi preglede
na terenu za preveritev skladnosti, vključno z navzkrižnim preverjanjem
ugotovitev iz uradnih inšpekcijskih poročil. Preveri tudi sistem sledljivosti
lesa, ki ga uporablja revidirani subjekt, da bi se z ustreznimi dokazi
prepričal, da je ves les v skladu z zahtevami glede zakonitosti. ·
Zaključni revizijski sestanek: revidiranemu subjektu se predstavijo rezultati preverjanja, zlasti
kakršne koli ugotovljene neskladnosti. Revidirani subjekt se lahko pozanima o
rezultatih preverjanja in zagotovi pojasnila o dokazih, ki jih je predstavil
organ LV. Poročanje in odločanje:
revizijska skupina sestavi poročilo o preverjanju, pri čemer upošteva
strukturo, ki jo določi ministrstvo za gozdarstvo. Poročilo se pošlje
revidiranemu subjektu v štirinajstih koledarskih dneh od zaključnega
revizijskega sestanka. Izvod poročila, ki vključuje opis kakršnih koli
ugotovitev neskladnosti, se predloži ministrstvu za gozdarstvo. Poročilo se uporabi predvsem za odločitev o izidu
preverjanja, ki jo sprejme organ LV. Organ LV sprejme odločitev o izdaji
potrdila o zakonitosti na podlagi poročila o preverjanju, ki ga je pripravila
revizijska skupina. Če je ugotovljena neskladnost, organ LV ne izda
potrdila o zakonitosti, kar prepreči vstop lesa v dobavno verigo s preverjenim
zakonito pridobljenim lesom. Gospodarski subjekt lahko po odpravi neskladnosti
ponovno predloži zahtevo za preverjanje zakonitosti. Kršitve, ki jih organ LV odkrije med preverjanjem
in prijavi ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo odgovorni organi v skladu z
upravnimi ali sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum
kršitve predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo
ustaviti njegove dejavnosti. Izdaja potrdila o zakonitosti in ponovna izdaja
potrdila: organ LV izda potrdilo o zakonitosti, če je
ugotovljeno, da revidirani subjekt deluje v skladu z vsemi kazalniki iz
standarda zakonitosti, vključno s pravili o nadzoru nad dobavno verigo lesa. Organ LV lahko ministrstvu za gozdarstvo kadar
koli poroča o izdanih, spremenjenih, začasno preklicanih in odvzetih potrdilih
ter vsake tri mesece izda poročilo. Ministrstvo za gozdarstvo ta poročila
objavi na svoji spletni strani. Potrdilo o zakonitosti velja tri leta, nato mora
gospodarski subjekt opraviti revizijo za ponovno izdajo potrdila. Postopek za
ponovno izdajo potrdila se opravi pred datumom poteka veljavnosti potrdila. Nadzor: pri
gospodarskih subjektih s potrdilom o zakonitosti se opravi letni nadzor, pri
katerem se upoštevajo načela zgoraj povzetih dejavnosti preverjanja. Organ LV
lahko nadzor opravi prej, kot je predvideno, pred letno revizijo, če je bil
obseg preverjanja razširjen. Nadzorna ekipa sestavi poročilo o nadzoru. Izvod
poročila, ki vključuje opis kakršne koli ugotovljene neskladnosti, se predloži
ministrstvu za gozdarstvo. Zaradi neskladnosti, ugotovljenih z nadzorom, se
potrdilo o zakonitosti začasno prekliče ali odvzame. Kršitve, ki jih organ LV ugotovi med nadzorom in
prijavi ministrstvu za gozdarstvo, obravnavajo pristojni organi v skladu z
upravnimi ali sodnimi postopki. Posebne revizije:
gospodarski subjekti s potrdilom o zakonitosti morajo organu LV sporočiti vse
spremembe v lastništvu, strukturah, upravljanju in postopkih, ki vplivajo na
kakovost nadzorov zakonitosti med veljavnostjo potrdila. Organ LV lahko opravi
posebne revizije, s katerimi razišče pritožbe ali spore, ki so jih vložili
neodvisni opazovalci, vladne institucije ali druge zainteresirane strani, ali
na podlagi poročila gospodarskega subjekta o spremembah, ki vplivajo na
kakovost nadzorov zakonitosti. 5.3. Odgovornost vlade za
izvrševanje Ministrstvo za gozdarstvo ter pokrajinski in
okrožni gozdarski uradi so odgovorni za nadzor nad dobavno verigo lesa in
preverjanje s tem povezanih dokumentov (npr. letnih delovnih načrtov, poročil o
sečnji, bilančnih preglednic hlodovine, prevoznih listin, bilančnih preglednic
hlodovine/surovin/predelanih proizvodov in kontrolnih seznamov proizvodnje). V
primeru nedoslednosti lahko gozdarski uradniki zadržijo odobritev dokumentov o
nadzoru, kar povzroči začasno ustavitev dejavnosti. Kršitve, ki jih odkrijejo gozdarski uradniki ali
neodvisni opazovalci, se sporočijo organu LV, ki lahko izdano potrdilo o
zakonitosti po preverjanju začasno prekliče ali odvzame. Gozdarski uradniki
lahko v skladu z regulativnimi postopki ustrezno nadalje ukrepajo. Ministrstvo za gozdarstvo prejme tudi izvode
poročil o preverjanju ter poznejša poročila o nadzoru in posebnih revizijah, ki
jih sestavijo organi LV. Kršitve, ki jih odkrijejo organi LV, gozdarski
uradniki ali neodvisni opazovalci, se obravnavajo v skladu z upravnimi in
sodnimi postopki. Če v zvezi z gospodarskim subjektom obstaja sum kršitve
predpisov, se lahko nacionalni, pokrajinski in okrožni organi odločijo začasno
ali dokončno ustaviti njegove dejavnosti. 6. Izdajanje dovoljenj FLEGT Indonezijsko dovoljenje FLEGT je znano kot
„dokument V-Legal“. To je izvozno dovoljenje, s katerim se dokazuje, da so
izvoženi lesni proizvodi v skladu z indonezijskim standardom zakonitosti, kot
je določen v Prilogi II, in izvirajo iz dobavne verige z ustreznim
nadzorom za preprečevanje vstopa lesa iz neznanih virov. Dokument V-Legal
izdajajo organi LV, ki delujejo kot organi za izdajanje dovoljenj, kot
dovoljenje FLEGT za pošiljke v Unijo pa se bo uporabljal, ko se bosta
pogodbenici dogovorili o začetku sheme izdajanja dovoljenj FLEGT. Indonezija bo jasno opredelila postopke za
izdajanje dokumentov V-Legal ter prek svojih organov za izdajanje dovoljenj
(LV) in spletne strani ministrstva za gozdarstvo o njih obvestila izvoznike in
vse druge zadevne strani. Ministrstvo za gozdarstvo je ustanovilo enoto za
informacije o dovoljenjih, ki skrbi za podatkovno zbirko s kopijami vseh
dokumentov V-Legal in poročil o neskladnosti, ki so jih pripravili organi LV. V
primeru poizvedbe o verodostojnosti, popolnosti in veljavnosti dokumenta
V-Legal ali dovoljenja FLEGT bodo pristojni organi v Uniji za nadaljnja
pojasnila stopili v stik z enoto za informacije o dovoljenjih pri ministrstvu
za gozdarstvo. Ta enota se bo povezala z zadevnim organom LV. Enota za
informacije o dovoljenjih bo pristojnim organom odgovorila po prejetju informacij
od organa LV. Dokument V-Legal se izda pred prevozom na točko
izvoza, ko je določena izvozna pošiljka. Postopek je naslednji: 6.1. organ LV, ki ima pogodbo z
izvoznikom, izda dokument V-Legal za pošiljko lesnih proizvodov, ki bo
izvožena; 6.2. izvoznikov notranji sistem
sledljivosti zagotavlja dokaze o zakonitosti lesa za izdajo dovoljenja za
izvoz. Ta sistem obsega najmanj celotni nadzor, povezan z dobavno verigo, od
faze, ko so bile surovine (kot so hlodi ali polpredelani proizvodi) odpremljene
v lesnopredelovalni obrat, do nadzora v samem obratu in nadzora od obrata do
točke izvoza; 6.2.1. kar zadeva primarno industrijo,
izvoznikov sistem sledljivosti obsega najmanj prevoz z začasnega skladišča
hlodovine ali skladišča hlodovine in vse nadaljnje faze do točke izvoza; 6.2.2. kar zadeva sekundarno
industrijo, sistem sledljivosti obsega najmanj prevoz od primarne industrije in
vse nadaljnje faze do točke izvoza; 6.2.3. v izvoznikov notranji sistem
sledljivosti je vključena tudi vsaka predhodna faza v dobavni verigi, kot je
navedena v točkah 6.2.1 in 6.2.2, če jo upravlja izvoznik; 6.2.4. če jo upravlja pravni subjekt,
ki ni izvoznik, organ LV preveri, da predhodne faze dobavne verige, kot je
navedena v točkah 6.2.1 in 6.2.2, nadzorujejo izvoznikovi dobavitelji ali
poddobavitelji ter da je v prevoznih listinah navedeno, da les izvira ali ne
izvira s sečišča, ki ni bilo potrjeno kot zakonito; 6.2.5. za izdajo dokumenta V-Legal
morajo imeti vsi dobavitelji v izvoznikovi dobavni verigi, ki so vključeni v
pošiljko, veljavno potrdilo o zakonitosti ali TGG ter dokazati, da je bila
dobava preverjenega zakonito pridobljenega lesa v vseh fazah dobavne verige
ločena od dobav, ki niso zajete z veljavnim potrdilom o zakonitosti ali TGG. 6.3. Za pridobitev dokumenta V-Legal
mora biti podjetje registrirano kot izvoznik (imetnik ETPIK), ki ima veljavno
potrdilo o zakonitosti. Imetnik ETPIK organu LV predloži vlogo in priloži
naslednje dokumente, s katerimi dokaže, da lesne surovine v proizvodu izvirajo
samo iz preverjenih zakonitih virov: 6.3.1. povzetek prevoznih listin za
ves les/surovine, ki jih je proizvodni obrat prejel od zadnje revizije (do
največ dvanajst mesecev), in 6.3.2. povzetke bilančnih preglednic
lesa/surovin in bilančnih preglednic predelanega lesa od zadnje revizije (do
največ dvanajst mesecev). 6.4. Organ LV nato opravi naslednje
korake preverjanja: 6.4.1. usklajevanje podatkov na
podlagi povzetkov prevoznih listin, bilančnih preglednic lesa/surovin ter
bilančnih preglednic predelanega lesa; 6.4.2. nadzor izkoristka za vsako
vrsto proizvoda na podlagi analize bilančnih preglednic lesa/surovin in
bilančnih preglednic predelanega lesa; 6.4.3. po potrebi se lahko po
usklajevanju podatkov opravi obisk na terenu, da se zagotovi skladnost z
informacijami, ki jih je treba navesti v dokumentu V-Legal. To lahko vključuje
preglede vzorcev izvoznih pošiljk ter inšpekcijske preglede delovanja
proizvodnega obrata in vodenja evidenc. 6.5. Rezultat preverjanja: 6.5.1. če imetnik ETPIK ravna v skladu
z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ LV izda dokument V-Legal
v obliki, ki je predstavljena v Prilogi IV; 6.5.2. imetnik ETPIK, ki izpolnjuje
zgoraj navedene zahteve, lahko na proizvodih in/ali embalaži uporabi znak
skladnosti. Pripravljene so bile smernice o uporabi oznake skladnosti. 6.5.3. če imetnik ETPIK ne ravna v
skladu z zahtevami glede zakonitosti in dobavne verige, organ LV namesto
dokumenta V-Legal izda poročilo o neskladnosti. 6.6. Organ LV: 6.6.1. pošlje izvod dokumenta V-Legal
ali poročila o neskladnosti ministrstvu za gozdarstvo v štiriindvajsetih urah
od sprejetja odločitve; 6.6.2. vsake tri mesece ministrstvu za
gozdarstvo predloži izčrpno poročilo in javno zbirno poročilo, v katerih so
navedeni število izdanih dokumentov V-Legal ter število in vrsta odkritih
neskladnosti, kopije teh poročil pa pošlje organu KAN, ministrstvu za trgovino
in ministrstvu za industrijo. 7. Spremljanje Indonezijski sistem TLAS vključuje spremljanje, ki
ga izvaja civilna družba (neodvisno spremljanje), in celovito oceno. Dodana je
še redna ocena, da bi sistem postal še zanesljivejši za prostovoljni sporazum o
partnerstvu FLEGT. Civilna družba izvaja neodvisno spremljanje za
oceno skladnosti gospodarskih subjektov ter organov LP in LV z zahtevami
indonezijskega sistema TLAS, vključno z akreditacijskimi standardi in
smernicami. Civilna družba v tem okviru so indonezijski pravni subjekti, ki
vključujejo gozdarske nevladne organizacije, skupnosti, ki živijo v gozdu ali
njegovi bližini, in posamezne indonezijske državljane. Celovito oceno opravi skupina zainteresiranih
strani, ki po pooblastilu ministrstva za gozdarstvo preuči indonezijski sistem
TLAS ter opredeli vrzeli in mogoče izboljšave sistema. Cilj redne ocene je neodvisno zagotovilo, da
indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, s čimer se utrjuje
verodostojnost izdanih dovoljenj FLEGT. Pri redni oceni se uporabljajo
ugotovitve in priporočila iz neodvisnega spremljanja in celovite ocene.
Pristojnosti in naloge pri redni oceni so določeni v Prilogi VI. Dodatek
– Nadzor nad dobavno verigo 1. Opis operativnega nadzora nad
dobavno verigo za les iz gozdov v državni lasti 1.1. Sečišče (a)
Glavne dejavnosti: –
imetnik dovoljenja opravi označevanje lesa (štetje
dreves); –
imetnik dovoljenja pripravi poročilo o označevanju
lesa; –
okrožni gozdarski uradnik preveri in odobri
poročilo o označevanju lesa; –
imetnik dovoljenja predloži predlog letnega
delovnega načrta; –
pokrajinski gozdarski uradnik odobri letni delovni
načrt; –
imetnik dovoljenja opravi sečnjo, vključno z vleko
hlodov do začasnega skladišča hlodovine. (b)
Postopki: –
imetnik dovoljenja pri označevanju lesa (štetju
dreves) uporablja signirne ploščice. Te signirne ploščice so sestavljene iz
treh ločljivih delov, ki se pritrdijo na štor, posekani hlod in poročilo
gospodarskega subjekta. Vsak del vsebuje informacije, potrebne za sledenje
lesa, vključno s številko drevesa in njegovo lokacijo; –
imetnik dovoljenja pripravi poročilo o označevanju
lesa, ki vsebuje informacije o številu, ocenjeni količini, predhodni
identifikaciji vrst in lokaciji dreves, ki bodo posekana, ter povzetek, pri
čemer uporabi uradne obrazce ministrstva za gozdarstvo; –
imetnik dovoljenja predloži poročilo o označevanju
lesa okrožnemu gozdarskemu uradniku. Uradnik ga preveri na podlagi predloženih
dokumentov in vzorčenja na terenu. Če je vse v redu, odobri poročilo; –
poročilo o označevanju lesa je podlaga za predlog
letnega delovnega načrta, ki ga pripravi imetnik dovoljenja in ga predloži
pokrajinskemu gozdarskemu uradniku v pregled in odobritev. Uradnik pregleda predlagani
letni delovni načrt, ga navzkrižno preveri na podlagi odobrenega poročila o
označevanju lesa in odobri, če je vse v redu; –
ko uradnik odobri letni delovni načrt, se lahko
imetnik dovoljenja loti sečnje; –
med sečnjo se uporabljajo signirne ploščice,
ki zagotavljajo, da je hlod z odobrenega sečišča, kot je opisano zgoraj. 1.2. Začasno skladišče hlodovine (a)
Glavne dejavnosti: –
imetnik dovoljenja po potrebi hlode razžaga in jih
označi, da zagotovi skladnost s poročilom o proizvodnji hlodovine; –
imetnik dovoljenja hlode izmeri in razvrsti; –
imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine; –
imetnik dovoljenja predloži predlog poročila o
proizvodnji hlodovine; –
okrožni gozdarski uradnik odobri poročilo o
proizvodnji hlodovine. (b)
Postopki: –
imetnik dovoljenja označi vse razžagane hlode; –
trajna fizična oznaka hlodov vključuje izvirno
identifikacijsko številko drevesa in druge znake, ki omogočajo povezavo hloda z
odobrenim sečiščem; –
imetnik dovoljenja izmeri in razvrsti vse hlode,
informacije o hlodih pa vpiše na popisni list hlodovine, za kar uporabi uradni
obrazec ministrstva za gozdarstvo; –
imetnik dovoljenja na podlagi popisnega lista
hlodovine pripravi redno poročilo o proizvodnji hlodovine in povzetek poročila,
za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo; –
imetnik dovoljenja redno predloži poročilo o
proizvodnji hlodovine in povzetek poročila okrožnemu gozdarskemu uradniku v
odobritev; –
okrožni gozdarski uradnik poročila preveri fizično
na podlagi vzorcev. Rezultate fizičnega preverjanja povzame v seznamu
preverjanja hlodovine, za kar uporabi uradni obrazec ministrstva za gozdarstvo; –
če je rezultat fizičnega preverjanja pozitiven,
uradnik odobri poročilo o proizvodnji hlodovine; –
ko uradnik preveri hlode, jih je treba zložiti
ločeno od nepreverjenih hlodov; –
poročilo o proizvodnji hlodovine se uporabi za
izračun potrebnega plačila pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov
in pogozdovanje (kot je ustrezno). (c)
Usklajevanje podatkov: Za koncesije za naravne gozdove: okrožni gozdarski uradnik preveri število hlodov,
signirne ploščice in skupen (kumulativen) volumen hlodov, ki so bili posekani
in navedeni v poročilu o proizvodnji hlodovine, glede na kvoto, odobreno v
letnem delovnem načrtu. Za koncesije za nasade gozdnega drevja: okrožni gozdarski uradnik preveri skupen
(kumulativen) volumen hlodov, ki so bili posekani in navedeni v poročilu o
proizvodnji hlodovine, glede na kvoto, odobreno v letnem delovnem načrtu. 1.3. Skladišče hlodovine Hlodi se prepeljejo z začasnega skladišča
hlodovine na skladišče hlodovine ter nato bodisi neposredno v lesnopredelovalni
obrat bodisi na vmesno skladišče hlodovine. (a)
Glavne dejavnosti: –
imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine; –
okrožni gozdarski urad izda račun, imetnik
dovoljenja pa plača ustrezne pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih
virov in pogozdovanje; Okrožni gozdarski uradnik na podlagi popisnega lista
hlodovine opravi terenski inšpekcijski pregled; –
če je rezultat terenskega inšpekcijskega pregleda
pozitiven, uradnik izda prevozno listino za hlodovino, ki ji je priložen
popisni list hlodovine; –
imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico
hlodovine. (b)
Postopki: –
imetnik dovoljenja predloži zahtevo za poravnavo
ustreznih pristojbin okrožnemu gozdarskemu uradniku, pristojnemu za izdajo
računov, na podlagi popisnega lista hlodovine, ki je priložen zahtevi; –
na podlagi zgoraj navedene zahteve okrožni
gozdarski uradnik izda račun ali račune, ki jih mora poravnati imetnik
dovoljenja; –
imetnik dovoljenja plača znesek, določen na
računu(-ih) za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje, okrožni
gozdarski uradnik pa izda potrdilo ali potrdila o plačilu; –
imetnik dovoljenja predloži zahtevo za izdajo
prevoznih listin za hlodovino, ki ji priloži potrdilo o plačilu, popisni list
hlodovine in bilančno preglednico hlodovine; –
okrožni gozdarski uradnik opravi upravno in fizično
preverjanje hlodov, ki bodo prepeljani, ter pripravi poročilo o preverjanju; –
če je rezultat preverjanja pozitiven, okrožni
gozdarski uradnik izda prevozne listine za hlodovino; –
imetnik dovoljenja pripravi/posodobi bilančno
preglednico hlodovine, da evidentira količino prispelih, skladiščenih ali
odpremljenih hlodov na skladišču hlodovine. (c)
Usklajevanje podatkov: Okrožni gozdarski uradnik preveri bilančno
preglednico hlodovine, pri čemer primerja pritok, odtok in skladiščenje
hlodovine na skladišču hlodovine na podlagi poročil o proizvodnji hlodovine in
ustreznih prevoznih listin za hlodovino. 1.4. Vmesno skladišče hlodovine Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo, če se
hlodi ne prepeljejo neposredno s koncesijskega območja do skladišča pri žagi.
Vmesna skladišča hlodovine se uporabljajo zlasti pri prevozu hlodov med otoki
ali menjavi prevoznega sredstva. Dovoljenje za vzpostavitev vmesnega skladišča
hlodovine izda gozdarski uradnik na podlagi predloga, ki ga predloži imetnik
dovoljenja. Dovoljenje za vmesno skladišče hlodovine velja pet let, vendar se
lahko po pregledu in odobritvi gozdarskega uradnika podaljša. (a)
Glavne dejavnosti: –
uradnik prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino; –
imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico
hlodovine; –
imetnik dovoljenja pripravi popisni list hlodovine; –
imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino za
hlodovino na podlagi obrazca, ki ga zagotovi ministrstvo za gozdarstvo. (b)
Postopki: –
okrožni gozdarski uradnik fizično preveri število,
vrste in dimenzije prispelih hlodov s štetjem (popisom) ali vzorčenjem, če je
hlodov več kot 100; –
če je rezultat preverjanja pozitiven, uradnik
prekine veljavnost prevozne listine za hlodovino za prispele hlode; –
imetnik dovoljenja pripravi bilančno preglednico
hlodovine kot sredstvo za nadzor nad pritokom in odtokom hlodov na vmesnem
skladišču hlodovine; –
imetnik dovoljenja za odpremljene hlode pripravi
popisni list hlodovine, ki je povezan s predhodnimi prevoznimi listinami za
hlodovino; –
imetnik dovoljenja izpolni prevozno listino za
hlodovino za premestitev hlodov z vmesnega skladišča hlodovine. (c)
Usklajevanje podatkov: Okrožni gozdarski uradnik preveri usklajenost med
hlodi, prepeljanimi s skladišča hlodovine, in hlodi, prispelimi na vmesno
skladišče hlodovine. Imetnik dovoljenja posodobi bilančno preglednico
hlodovine, v kateri so evidentirani pritoki, odtoki in skladiščenje hlodov na
vmesnem skladišču hlodovine, na podlagi ustreznih prevoznih listin za hlodovino. 2. Opis operativnega nadzora nad
dobavno verigo lesa iz gozdov/z zemljišč v zasebni lasti Sečnja v gozdovih/na zemljiščih v zasebni lasti je
urejena z uredbo ministra za gozdarstvo P.30/Menhut-II/2012 (v nadaljnjem
besedilu: uredba). Za zasebne lastnike gozdov/zemljišč ne veljajo
zakonske zahteve, da morajo drevesa, popisana za sečnjo, ali hlode opremiti z
identifikacijskimi oznakami. Skladišča hlodovine in vmesna skladišča hlodovine
se na splošno ne uporabljajo za les, pridobljen iz gozdov/z zemljišč v zasebni
lasti. Nadzorni postopki za les iz gozdov/z zemljišč v
zasebni lasti se razlikujejo za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi
zemljiške pravice na zemljišču, in hlode dreves, ki so bila zasajena po
pridobitvi zemljiške pravice. Odvisni so tudi od vrste posekanih dreves. Plačilo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in sklad za
pogozdovanje se uporablja za hlode dreves, ki so bila ob pridobitvi zemljiške
pravice že na zemljišču, ne uporablja pa se za hlode dreves, ki so bila
zasajena ali so začela rasti po pridobitvi zemljiške pravice. Za hlode dreves, zasajenih po pridobitvi zemljiške
pravice, obstajata dve možnosti: –
za vrste, naštete v členu 5(1) uredbe, lastnik
pripravi račun, ki se uporablja kot prevozna listina; –
za druge vrste občinski predstojnik ali imenovani
uradnik izda prevozno listino. Za hlode dreves, ki so bila na zemljišču pred
podelitvijo zemljiške pravice, prevozno listino izda okrožni gozdarski uradnik. Sečišče/začasno skladišče hlodovine (a)
Glavne dejavnosti: –
priznanje lastninske pravice; –
po potrebi razžaganje; –
merjenje; –
priprava popisnega lista hlodovine; –
okrožni gozdarski urad izda račun, lastnik pa
zaračunani znesek plača v sklad za zagotavljanje gozdnih virov in/ali
pogozdovanje; –
izdaja ali priprava prevozne listine. (b)
Postopki: –
imetnik zasebnega gozda/zemljišča zaprosi za
priznanje lastninske pravice; –
ko je lastninska pravica na gozdu/zemljišču
priznana, lastnik pripravi popisni list hlodovine po merjenju hlodov. Za hlode dreves, ki so na zemljišču pred
podelitvijo zemljiške pravice: –
lastnik predloži popisni list hlodovine in zahtevo
za poravnavo pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in
pogozdovanje okrožnemu gozdarskemu uradniku; –
uradnik pregleda dokumente in fizično preveri hlode
(dimenzije, identifikacija vrst in število hlodov); –
če je rezultat pregleda dokumentov in fizičnega
preverjanja pozitiven, okrožni gozdarski uradnik lastniku izda račun za plačilo
pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje; –
lastnik zemljišča občinskemu predstojniku predloži
potrdilo o plačilu pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in
pogozdovanje ter zahtevo za izdajo prevozne listine za hlodovino; –
občinski predstojnik pregleda dokumente in fizično
preveri hlode (dimenzije, identifikacija vrst in število hlodov); –
na podlagi zgornjega občinski predstojnik izda
prevozno listino za hlodovino. Za hlode dreves, zasajenih po podelitvi zemljiške
pravice: Vrste, naštete v členu 5(1) Uredbe: –
lastnik označi hlode in identificira vrste; –
lastnik pripravi popisni list hlodovine; –
na podlagi zgornjega lastnik pripravi račun na
podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo, pri čemer se račun
uporablja tudi kot prevozna listina; Druge vrste, ki niso naštete v
členu 5(1) Uredbe: –
lastnik označi hlode in identificira vrste; –
lastnik pripravi popisni list hlodovine; –
lastnik predloži popisni list hlodovine in zahtevo
za izdajo prevozne listine za hlodovino občinskemu predstojniku ali pristojnemu
uradniku; –
občinski predstojnik ali pristojni uradnik pregleda
dokumente in fizično preveri hlode (identifikacija vrst, število hlodov in
lokacija sečnje); –
na podlagi zgornjega občinski predstojnik ali
pristojni uradnik izda prevozno listino za hlodovino na podlagi obrazca, ki ga
določi ministrstvo za gozdarstvo. (c)
Usklajevanje podatkov: občinski predstojnik, ali pristojni uradnik, ali
okrožni gozdarski uradnik primerja količino posekanih hlodov s popisnim listom
hlodovine. 3. Opis operativnega nadzora nad
dobavnimi verigami lesa za industrijo in izvoz 3.1. Primarna/celostna industrija (a)
Glavne dejavnosti: –
lesnopredelovalni obrat pripravi bilančno
preglednico hlodovine; –
okrožni gozdarski uradnik fizično preveri hlode; –
uradnik prekine veljavnost prevozne listine za
hlodovino; –
predelovalni obrat pripravi kontrolni seznam surovin
in proizvodov; –
predelovalni obrat pripravi bilančno preglednico
predelanega lesa; –
predelovalni obrat izpolni listino za prevoz lesnih
proizvodov na podlagi obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo; –
priprava prodajnega poročila predelovalnega obrata. (b)
Postopki: –
predelovalni obrat pripravi bilančno preglednico
hlodovine kot sredstvo za evidentiranje tokov hlodov v predelovalni obrat, iz
njega in v njem; –
predelovalni obrat okrožnemu gozdarskemu uradniku
predloži izvode prevoznih listin za hlodovino, ki ustrezajo vsaki seriji
hlodov, sprejeti v predelovalni obrat; –
uradnik preveri podatke v poročilih, tako da jih
primerja s fizičnimi proizvodi. To lahko stori z vzorčenjem, če je kosov več
kot 100; –
če je rezultat preverjanja pozitiven, uradnik
prekine veljavnost prevoznih listin za hlodovino; –
uradnik arhivira izvode prevoznih listin za
hlodovino in pripravi zbirni seznam prevoznih listin za hlodovino na podlagi
obrazca, ki ga določi ministrstvo za gozdarstvo; –
izvodi prevoznih listin za hlodovino, katerih
veljavnost je uradnik prekinil, se izročijo podjetju za arhiviranje; –
povzetek prevoznih listin za hlodovino se ob koncu
vsakega meseca predloži okrožnemu gozdarskemu uradu; –
predelovalni obrat pripravi kontrolni seznam
surovin in proizvodov po proizvodnih linijah kot sredstvo za nadzor nad vložkom
hlodov in izložkom lesnih proizvodov ter za izračun izkoristka; –
predelovalni obrat pripravi bilančno preglednico
predelanega lesa kot sredstvo za poročanje o tokovih lesnih proizvodov v
predelovalnem obratu in iz njega ter zalogah; –
podjetje ali predelovalni obrat redno pošilja
prodajna poročila predelovalnega obrata okrožnemu gozdarskemu uradu. (c)
Usklajevanje podatkov: Podjetje preveri bilančno preglednico hlodovine,
tako da na podlagi prevoznih listin za hlodovino primerja pritoke, odtoke in
skladiščenje hlodov. Kontrolni seznam proizvodnje se uporablja za
usklajevanje vstopne in izstopne količine s proizvodnih linij, izkoristek pa se
primerja z objavljeno povprečno stopnjo. Podjetje preveri bilančno preglednico predelanih
proizvodov, tako da na podlagi listin za prevoz lesnih proizvodov primerja
pritoke, odtoke in skladiščenje proizvodov. Okrožni gozdarski uradnik preveri usklajevanje, ki
ga opravi podjetje. 3.2. Sekundarna industrija (a)
Glavne dejavnosti: –
proizvodni obrat pripravi bilančno preglednico
predelanega lesa (polpredelanih proizvodov) in predelanih proizvodov; –
proizvodni obrat pripravi račune, ki se uporabljajo
tudi kot prevozne listine za predelane lesne proizvode; –
proizvodni obrat pripravi bilančno preglednico
predelanega lesa; –
podjetje ali proizvodni obrat pripravi prodajno
poročilo. (b)
Postopki: –
proizvodni obrat arhivira listine za prevoz
predelanega lesa (za vstopni material) in pripravi povzetek teh dokumentov, ki
se predloži okrožnemu gozdarskemu uradniku; –
proizvodni obrat uporabi kontrolni seznam
predelanega lesa in predelanih proizvodov po proizvodnih linijah kot sredstvo
za poročanje o tokovih materiala v proizvodni obrat in izložkih proizvodov ter
za izračun izkoristka surovin; –
proizvodni obrat pripravi bilančno preglednico
predelanega lesa kot sredstvo za nadzor nad tokovi materiala v predelovalni
obrat, izložki lesnih proizvodov in zalogami. Proizvodni obrat ali tovarna
pripravi račune za predelane proizvode, ki se sicer lahko uporabljajo kot prevozne
listine, in arhivira izvode računov. Vsakemu računu je priložen seznam lesnih
proizvodov; –
podjetje ali proizvodni obrat pošlje prodajna
poročila okrožnemu gozdarskemu uradu. (c)
Usklajevanje podatkov: proizvodni obrat preveri bilančno preglednico
predelanega lesa, tako da na podlagi listin za prevoz predelanega lesa in
kontrolnega seznama za predelani les primerja pritoke, odtoke in skladiščenje
materiala. Kontrolni seznam proizvodnje se uporablja za
preverjanje vstopne in izstopne količine s proizvodnih linij ter oceno
izkoristka. Podjetje preveri bilančno preglednico predelanih
proizvodov, tako da na podlagi računov primerja pritoke, odtoke in skladiščenje
proizvodov. Zgoraj navedeno se preverja na podlagi uredbe
generalnega direktorja za rabo gozdov P.8/VI-BPPHH/2011. 4. Izvoz Postopki in usklajevanja za izvoz lesa s poreklom
iz gozdov v državni lasti in gozdov/zemljišč v zasebni lasti so enaki. (a)
Glavne dejavnosti: –
ministrstvo za trgovino izvozniku izda potrdilo o
registriranem izvozniku proizvodov gozdarske industrije (ETPIK); –
izvoznik zaprosi za izdajo dokumenta
V-Legal/dovoljenja FLEGT za vsako izvozno pošiljko; –
organ LV preveri, ali so zadevni pogoji izpolnjeni,
in izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT; –
izvoznik pripravi izvozno deklaracijo, ki jo predloži
carinskim organom; –
carinski organi izdajo dokument o odobritvi izvoza
za carinjenje. (b)
Postopki: –
izvoznik zaprosi organ LV za izdajo dokumenta
V-Legal/dovoljenja FLEGT; –
organ LV izda dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT po
pregledu dokumentov in fizičnem preverjanju, s katerima se prepriča, da les ali
lesni proizvodi izvirajo iz preverjenih zakonitih virov in so izdelani v skladu
z opredelitvijo zakonitosti iz Priloge II; –
izvoznik carinskim organom v odobritev predloži
izvozno deklaracijo, ki so ji priloženi račun, dobavnica, potrdilo o plačilu
izvozne dajatve/Bukti Setor Bea Keluar (če je urejeno), potrdilo ETPIK,
dokument V-Legal/dovoljenje FLEGT, izvozno dovoljenje/Surat Persetujuan Ekspor
(če je urejeno), poročilo nadzornika (če je urejeno) in dokument CITES (kjer je
to ustrezno); –
če je rezultat preverjanja izvozne
deklaracije pozitiven, carinski organi izdajo dokument o odobritvi izvoza/Nota
Pelayanan Ekspor. PRILOGA VI PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI REDNI OCENI 1. Cilj Redna ocena je neodvisna ocena, ki jo opravi
neodvisna tretja stran, imenovana ocenjevalec. Cilj redne ocene je zagotoviti,
da indonezijski sistem TLAS deluje, kot je opisano, in tako krepiti
verodostojnost dovoljenj FLEGT, izdanih na podlagi tega sporazuma. 2. Obseg Redna ocena zajema: 1. delovanje nadzornih ukrepov
od točke proizvodnje v gozdu do točke izvoza lesnih proizvodov; 2. sisteme za upravljanje
podatkov in sledljivost lesa, ki podpirajo sistem TLAS, izdajanje dovoljenj
FLEGT ter statistične podatke o proizvodnji, izdanih dovoljenjih in trgovini,
pomembne za ta sporazum. 3. Rezultati Rezultati redne ocene so redna poročila, v katerih
so predstavljeni ugotovitve ocene in priporočila za ukrepe, ki jih je treba
sprejeti za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti v sistemu, ugotovljenih z oceno. 4. Glavne dejavnosti Dejavnosti redne ocene med drugim vključujejo: (a)
preglede ravnanja v skladu z zahtevami pri vseh
organih, ki izvajajo nadzorne funkcije v okviru določb sistema TLAS; (b)
oceno učinkovitosti nadzora nad dobavno verigo od
točke proizvodnje v gozdu do točke izvoza iz Indonezije; (c)
oceno ustreznosti sistemov za upravljanje podatkov
in sledljivost lesa, ki podpirajo sistem TLAS, in izdajanja dovoljenj FLEGT; (d)
opredelitev in evidentiranje primerov neskladnosti
in pomanjkljivosti v sistemu ter določitev potrebnih popravnih ukrepov; (e)
oceno učinkovitosti izvajanja predhodno
opredeljenih in priporočenih popravnih ukrepov; in (f)
poročanje o ugotovitvah skupnemu odboru za
izvajanje Sporazuma (JIC). 5. Metodologija ocene 5.1. Ocenjevalec uporablja dokumentirano
metodologijo, ki temelji na dokazih in izpolnjuje zahteve standarda ISO/IEC
19011 ali enakovredne zahteve. To vključuje ustrezne preglede zadevne
dokumentacije, postopkov delovanja in evidenc postopkov organizacij, odgovornih
za izvajanje sistema TLAS, odkrivanje neskladnosti in pomanjkljivosti v sistemu
ter izdajanje zahtev za ustrezne popravne ukrepe. 5.2. Ocenjevalec med drugim: (a)
pregleda postopek akreditacije organov za neodvisno
oceno in preverjanje skladnosti (LP in LV); (b)
pregleda dokumentirane postopke vsakega organa,
vključenega v nadzor nad izvajanjem sistema TLAS, ter oceni njihovo celovitost
in skladnost; (c)
preuči izvajanje dokumentiranih postopkov in
vodenje evidenc, vključno z delovnimi praksami, z obiski uradov, območij
sečnje, skladišč hlodovine/bazenov za skladiščenje hlodovine, gozdnih
kontrolnih točk, predelovalnih obratov ter izvoznih in uvoznih točk; (d)
preuči informacije, ki so jih zbrali regulativni in
izvršilni organi, organi LP in LV ter drugi organi, ki so v sistemu TLAS
določeni za preverjanje skladnosti; (e)
preuči podatke, ki jih zberejo organizacije iz
zasebnega sektorja, vključene v izvajanje sistema TLAS; (f)
oceni razpoložljivost javnih informacij, določenih
v Prilogi IX, vključno z učinkovitostjo mehanizmov za razkrivanje informacij; (g)
uporabi ugotovitve in priporočila iz poročil o
neodvisnem spremljanju in celoviti oceni ter poročil neodvisnega opazovalca
trga; (h)
si prizadeva pridobiti stališča zainteresiranih
strani in uporabi njihove informacije, ki so neposredno ali posredno vključene v
izvajanja sistema TLAS, ter (i)
uporabi ustrezno vzorčenje in metode pregledov na
kraju samem, da oceni delo regulativnih agencij za gozdove, organov LP in LV,
industrijskih akterjev ter drugih zadevnih akterjev na vseh ravneh gozdarskih
dejavnosti, nadzora nad dobavno verigo, predelave lesa in izdajanja izvoznih
dovoljenj, vključno z navzkrižnim preverjanjem glede na informacije o uvozu
lesa iz Indonezije, ki jih zagotovi Unija. 6. Usposobljenost ocenjevalca Ocenjevalec je pristojna, neodvisna in nepristranska
tretja oseba, ki izpolnjuje naslednje zahteve: (a)
ocenjevalec dokaže usposobljenost in sposobnost
izpolnjevati zahteve standarda ISO/IEC, Vodilo 65, in standarda
ISO/IEC 17021 ali enakovredne zahteve, vključno z usposobljenostjo za
izvajanje ocenjevanja, ki zajema gozdni sektor in dobavne verige gozdnih
proizvodov; (b)
ocenjevalec ni neposredno vključen v gospodarjenje
z gozdovi, predelavo lesa, trgovino z lesom ali nadzor nad gozdnim sektorjem v
Indoneziji ali Uniji; (c)
ocenjevalec je neodvisen od vseh drugih sestavnih
delov sistema TLAS in indonezijskih regulativnih organov za gozdove ter ima
sisteme, s katerimi se izogiba navzkrižjem interesov. Vsako morebitno
navzkrižje interesov prijavi in sprejme učinkovite ukrepe za njegovo ublažitev; (d)
ocenjevalec in njegovi zaposleni, ki izvajajo
naloge v zvezi z ocenjevanjem, imajo dokazane izkušnje z revizijami
gospodarjenja s tropskim gozdom, lesnopredelovalne industrije in s tem
povezanega nadzora nad dobavno verigo; (e)
ocenjevalec ima vzpostavljen mehanizem za
prejemanje in obravnavanje pritožb, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti in
ugotovitev. 7. Poročanje 7.1. Poročilo o redni oceni
vsebuje: (i) celovito poročilo z vsemi pomembnimi informacijami o oceni,
ugotovitvami (vključno s primeri neskladnosti in pomanjkljivostmi v sistemu) in
priporočili ter (ii) javno zbirno poročilo, ki temelji na celovitem poročilu in
v katerem so povzeti ključne ugotovitve in priporočila. 7.2. Celovito poročilo in javno
zbirno poročilo se pred objavo predložita odboru JIC v pregled in odobritev. 7.3. Na zahtevo odbora JIC
ocenjevalec zagotovi dodatne informacije za utemeljitev ali pojasnitev svojih
ugotovitev. 7.4. Ocenjevalec obvesti odbor JIC
o vseh prejetih pritožbah in ukrepih, sprejetih za njihovo obravnavanje. 8. Zaupnost Ocenjevalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih
prejme pri opravljanju svojih nalog. 9. Imenovanje, rednost in
financiranje 9.1. Ocenjevalca imenuje Indonezija
po posvetovanju z Unijo v odboru JIC. 9.2. Redne ocene se izvajajo v
presledkih največ dvanajstih mesecev od datuma, ki ga določi odbor JIC v skladu
s členom 14(5)(e) Sporazuma. 9.3. O financiranju redne ocene
odloči odbor JIC. PRILOGA VII PRISTOJNOSTI IN NALOGE PRI NEODVISNEM
SPREMLJANJU TRGA 1. Cilj neodvisnega spremljanja
trga Neodvisno spremljanje trga je spremljanje
trga, ki ga opravlja neodvisna tretja oseba, imenovana opazovalec. Cilj
neodvisnega spremljanja trga je zbrati in analizirati informacije o sprejetju
indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije ter preučiti učinke Uredbe
(EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra
2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in
lesne proizvode, in s tem povezanih pobud, kot so politike javnih in zasebnih
naročil. 2. Obseg Neodvisno spremljanje trga zajema: 2.1. sprostitev v prosti promet
indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na točkah vstopa v Unijo; 2.2. uspešnost indonezijskega lesa
z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in učinek s trgom povezanih ukrepov, sprejetih
v Uniji, na povpraševanje po indonezijskem lesu z dovoljenji FLEGT; 2.3. uspešnost lesa brez dovoljenj
FLEGT na trgu Unije in učinek s trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, na
povpraševanje po lesu brez dovoljenj FLEGT; 2.4. preučitev učinka drugih s
trgom povezanih ukrepov, sprejetih v Uniji, kot so politike javnega naročanja,
predpisi o zeleni gradnji in ukrepi zasebnega sektorja, kot so trgovinski
kodeksi ravnanja in družbena odgovornost gospodarskih družb. 3. Rezultati Rezultati neodvisnega spremljanja trga bodo
vključevali redna poročila skupnemu odboru za izvajanje Sporazuma (JIC), ki
bodo vsebovala ugotovitve in priporočila za ukrepe za okrepitev položaja
indonezijskega lesa z dovoljenji FLEGT na trgu Unije in izboljšanje izvajanja s
trgom povezanih ukrepov, da se prepreči dajanje nezakonito pridobljenega lesa
na trg Unije. 4. Glavne dejavnosti Neodvisno spremljanje trga med drugim
vključuje: 4.1. oceno: (a)
napredka in učinka izvajanja ukrepov politike za
preprečevanje trgovine z nezakonito pridobljenim lesom v Uniji; (b)
trendov pri uvozu lesa in lesnih proizvodov v Unijo
iz Indonezije in drugih držav izvoznic lesa, ki so pogodbenice prostovoljnih
sporazumov o partnerstvu ali ne; (c)
ukrepov interesnih skupin, ki bi lahko vplivali na
povpraševanje po lesu in lesnih proizvodih ali na trge z indonezijskimi
gozdnimi proizvodi; 4.2. poročanje odboru JIC o
ugotovitvah in priporočilih. 5. Metodologija spremljanja 5.1. Opazovalec uporablja
metodologijo, ki je dokumentirana in temelji na dokazih. To vključuje ustrezno
analizo zadevne dokumentacije, ugotovitev kakršnih koli neskladnosti v
razpoložljivih podatkih in informacijah o trgovini ter poglobljene razgovore z
zadevnimi akterji o ključnih kazalnikih učinkov in učinkovitosti s trgom
povezanih ukrepov. 5.2. Opazovalec med drugim spremlja
in analizira: (a)
sedanje tržne razmere in trende v Uniji za les in
lesne proizvode; (b)
politike javnega naročanja in kako se v njih
obravnavajo les in lesni proizvodi z dovoljenji FLEGT in brez njih v Uniji; (c)
zakonodajo, ki vpliva na lesno industrijo, trgovino
z lesom in lesnimi proizvodi v Uniji ter uvoz lesa in lesnih proizvodov v
Unijo; (d)
razlike v cenah med lesom in lesnimi proizvodi z
dovoljenji FLEGT in brez njih v Uniji; (e)
sprejemanje lesa in lesnih proizvodov z dovoljenji
FLEGT na trgu, mnenje o njih in njihov tržni delež v Uniji; (f)
statistične podatke in trende glede količine in
vrednosti uvoza lesa in lesnih proizvodov z dovoljenji FLEGT in brez njih iz
Indonezije ter drugih držav izvoznic lesa, ki so pogodbenice prostovoljnih
sporazumov o partnerstvu ali ne, v različnih pristaniščih Unije; (g)
opise pravnih instrumentov in postopkov, vključno z
vsemi spremembami, s katerimi pristojni organi in organi mejne kontrole v Uniji
potrjujejo dovoljenja FLEGT in pošiljke sproščajo v prosti promet, ter kaznimi,
naloženimi za neskladnost; (h)
mogoče težave in omejitve, s katerimi se srečujejo
izvozniki in uvozniki pri vnašanju lesa z dovoljenji FLEGT v Unijo; (i)
učinkovitost kampanj za promocijo lesa z dovoljenji
FLEGT v Uniji. 5.3. Opazovalec priporoči
promocijske dejavnosti za nadaljnjo krepitev sprejemanja indonezijskega lesa z
dovoljenji FLEGT na trgu. 6. Usposobljenost neodvisnega
opazovalca trga Opazovalec: (a)
je neodvisna tretja oseba z dokazano strokovnostjo
in neoporečnostjo pri spremljanju trga Unije z lesom in lesnimi proizvodi ter s
tem povezanih trgovinskih vprašanj; (b)
je seznanjen s trgovino in trgi z indonezijskim
lesom in lesnimi proizvodi, zlasti s trdim lesom ter tistimi državami v Uniji,
ki proizvajajo podobne proizvode; (c)
ima sisteme, s katerimi se izogiba navzkrižju
interesov. Vsako morebitno navzkrižje interesov prijavi in sprejme učinkovite
ukrepe za njegovo ublažitev. 7. Poročanje 7.1. Poročila se predložijo vsaki
dve leti in vključujejo: (i) celovito poročilo z vsemi pomembnimi ugotovitvami
in priporočili ter (ii) zbirno poročilo na podlagi celovitega poročila. 7.2. Celovito poročilo in zbirno
poročilo se pred objavo predložita odboru JIC v pregled in odobritev. 7.3. Opazovalec na zahtevo odbora
JIC zagotovi dodatne informacije za utemeljitev ali pojasnitev svojih
ugotovitev. 8. Zaupnost Opazovalec ohranja zaupnost podatkov, ki jih
prejme pri opravljanju svojih nalog. 9. Imenovanje, rednost in
financiranje 9.1. Opazovalca imenuje Unija po
posvetovanju z Indonezijo v odboru JIC. 9.2. Neodvisno spremljanje trga se
izvaja v presledkih največ štiriindvajsetih mesecev od datuma, ki ga določi
odbor JIC v skladu s členom 14(5)(e) Sporazuma. 9.3. O financiranju neodvisnega
spremljanja trga odloča odbor JIC. PRILOGA VIII MERILA ZA PRESOJO DELOVANJA
INDONEZIJSKEGA SISTEMA ZA ZAGOTAVLJANJE ZAKONITOSTI LESA Ozadje Neodvisna tehnična ocena indonezijskega
sistema TLAS bo opravljena pred začetkom delovanja sheme izdajanja dovoljenj
FLEGT za izvoz lesa v Unijo. Cilj te tehnične ocene bo: (i) preučiti delovanje
sistema TLAS v praksi in tako ugotoviti, ali daje pričakovane rezultate, ter
(ii) preučiti vse spremembe sistema TLAS, nastale po podpisu Sporazuma. Merila za to oceno so: 1. opredelitev zakonitosti; 2. nadzor nad dobavno verigo; 3. postopki preverjanja; 4. izdajanje dovoljenj za izvoz; 5. neodvisno spremljanje. 1. Opredelitev zakonitosti Zakonito pridobljen les je treba opredeliti
na podlagi veljavne zakonodaje v Indoneziji. Uporabljena opredelitev mora biti
nedvoumna, objektivno preverljiva in operativno izvedljiva ter mora vključevati
vsaj zakone in druge predpise, ki urejajo naslednja področja: ·
pravice do sečnje: dodelitev zakonitih pravic do
sečnje lesa v okviru uradno določenih in/ali razglašenih območij; ·
gozdarske dejavnosti: upoštevanje pravnih zahtev
glede gospodarjenja z gozdovi, vključno z upoštevanjem skladnosti z ustrezno
okoljsko in delovno zakonodajo; ·
pristojbine in davki: upoštevanje pravnih zahtev
glede davkov, pristojbin in dajatev, neposredno povezanih s pravicami do sečnje
in s sečnjo lesa; ·
drugi uporabniki: spoštovanje zakonite posesti
drugih oseb ali njihovih pravic do uporabe zemljišč in virov, ki bi bili lahko
prizadeti zaradi pravic do sečnje lesa, če navedene pravice obstajajo; ·
trgovina in carina: upoštevanje pravnih zahtev
za trgovinske in carinske postopke. Ključna vprašanja: ·
Ali so se po sklenitvi Sporazuma spremenili
opredelitev zakonitosti in standardi za preverjanje zakonitosti? ·
Ali so bili zadevna delovna zakonodaja in drugi
predpisi vključeni v opredelitev zakonitosti glede na Prilogo II? V primeru sprememb opredelitve zakonitosti
bodo ključna vprašanja vključevala: ·
Ali so bila opravljena posvetovanja z vsemi
zadevnimi zainteresiranimi stranmi glede teh sprememb in vseh nadaljnjih
sprememb sistema preverjanja zakonitosti v postopku, v katerem so bila ustrezno
upoštevana njihova stališča? ·
Ali je jasno, kateri zakonski instrument je podlaga
za posamezni novi element opredelitve? Ali so merila in kazalniki, ki jih je
mogoče uporabiti za preizkus skladnosti z vsakim elementom opredelitve,
podrobno določeni? Ali so merila in kazalniki jasni, objektivni in operativno
izvedljivi? ·
Ali je z merili in kazalniki mogoče jasno določiti
vloge in odgovornosti vseh zadevnih akterjev ter ali se s preverjanjem oceni
njihova uspešnost? ·
Ali opredelitev zakonitosti vključuje navedena
glavna področja veljavne zakonodaje in drugih predpisov? Če ne, zakaj so bila
nekatera področja zakonodaje in drugih predpisov izpuščena iz opredelitve? 2. Nadzor nad dobavno verigo Sistemi za nadzor nad dobavno verigo morajo
zagotavljati verodostojnost sledljivosti lesnih proizvodov v vsej dobavni
verigi od kraja sečnje ali točke uvoza do točke izvoza. Vedno ne bo nujno, da
se ohrani fizična sledljivost za hlod, tovor hlodovine ali lesni proizvod od
točke izvoza do gozda izvora, vedno pa bo treba zagotoviti sledljivost med
gozdom in prvo točko mešanja (npr. lesnim terminalom ali predelovalno enoto). 2.1. Pravice uporabe Območja, za katera so bile dodeljene
pravice do uporabe gozdnih virov, so jasno določena, znani pa so tudi imetniki
teh pravic. Ključna vprašanja: ·
Ali nadzorni sistem zagotavlja, da v dobavno verigo
vstopa samo les z gozdnega območja z veljavnimi pravicami za izkoriščanje
gozda? ·
Ali nadzorni sistem zagotavlja, da so bile
podjetjem, ki izvajajo sečnjo, dodeljene ustrezne pravice za izkoriščanje gozda
na zadevnih gozdnih območjih? ·
Ali so postopki za dodeljevanje pravic za sečnjo
ter informacije o takih pravicah in njihovih imetnikih javno dostopni? 2.2. Metode za nadzor nad dobavno
verigo Obstajajo učinkoviti mehanizmi za sledenje
lesa skozi celotno dobavno verigo od sečnje do točke izvoza. Pristop za
identifikacijo lesa je lahko različen, od uporabe nalepk za posamezne kose do
zanašanja na dokumentacijo, ki spremlja tovor ali serijo. Pri izbiri metode je
treba upoštevati vrsto in vrednost lesa ter nevarnost kontaminacije z neznanim
ali nezakonitim lesom. Ključna vprašanja: ·
Ali so v nadzornem sistemu opredeljene in opisane
vse mogoče dobavne verige, vključno z različnimi viri lesa? ·
Ali so v nadzornem sistemu opredeljene in opisane
vse faze v dobavni verigi? ·
Ali so bile opredeljene in dokumentirane metode za
ugotavljanje porekla proizvoda in preprečevanje mešanja z lesom iz neznanih
virov v naslednjih fazah dobavne verige: ·
neposekan les, ·
hlodi v gozdu, ·
prevoz in vmesno skladiščenje (skladišča hlodovine/bazeni
za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovine/bazeni za skladiščenje
hlodovine), ·
prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje
materiala, ·
vstop v proizvodne linije v lesnopredelovalnem
obratu in izstop iz njih, ·
skladiščenje predelanih proizvodov v
lesnopredelovalnem obratu, ·
izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz, ·
prihod na točko izvoza. ·
Katere organizacije so pristojne za nadzor nad
tokovi lesa? Ali imajo na voljo zadostne človeške in druge vire za učinkovito
izvajanje nadzornih dejavnosti? ·
Ali so bile v primeru konkretnih ugotovitev, da v
dobavno verigo vstopa nepreverjen les, ugotovljene kakršne koli pomanjkljivosti
v nadzornem sistemu, npr. neobstoj popisa neposekanega lesa pred sečnjo v
zasebnih gozdovih/na zasebnih zemljiščih? ·
Ali ima Indonezija politiko o vključevanju
recikliranih materialov v indonezijski sistem TLAS, in če jo ima, ali so bile
pripravljene smernice, kako reciklirane materiale vključevati v sistem? 2.3. Upravljanje količinskih
podatkov Obstajajo zanesljivi in učinkoviti
mehanizmi za merjenje in evidentiranje količin lesa ali lesnih proizvodov v
vsaki fazi dobavne verige, zlasti pa zanesljive in natančne ocene pred sečnjo,
kar zadeva količino neposekanega lesa na vsakem območju poseka. Ključna vprašanja: ·
Ali nadzorni sistem zagotavlja količinske podatke o
vložkih in izložkih, vključno s pretvorbenimi razmerji, kjer je to ustrezno, v
naslednjih fazah dobavne verige: ·
neposekan les, ·
hlodi v gozdu (na začasnih skladiščih hlodovine), ·
prepeljan in skladiščen les (skladišča
hlodovine/bazeni za skladiščenje hlodovine, vmesna skladišča hlodovine/bazeni
za skladiščenje hlodovine), ·
prihod v lesnopredelovalni obrat in skladiščenje
materiala, ·
vstop v proizvodne linije in izstop iz njih, ·
skladiščenje predelanih proizvodov v
lesnopredelovalnem obratu, ·
izstop iz lesnopredelovalnega obrata in prevoz, ·
prihod na točko izvoza. ·
Katere organizacije so pristojne za vodenje evidenc
o količinskih podatkih? Ali imajo dovolj osebja in opreme? ·
Kakšna je kakovost nadzorovanih podatkov? ·
Ali so vsi količinski podatki evidentirani tako, da
je mogoče količine pravočasno preveriti glede na predhodne in poznejše faze v
dobavni verigi? ·
Katere informacije o nadzoru nad dobavno verigo so
dostopne javnosti? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij? 2.4. Ločevanje preverjenega
zakonito pridobljenega lesa od lesa iz neznanih virov Ključna vprašanja: ·
Ali je vzpostavljen zadosten nadzor za izključitev
lesa iz neznanih virov ali lesa, ki je bil pridobljen brez zakonitih pravic do
sečnje? ·
Kateri nadzorni ukrepi se uporabljajo za
zagotovitev, da so preverjeni materiali ločeni od nepreverjenih v vsej dobavni
verigi? 2.5. Uvoženi lesni proizvodi Izvajajo se ustrezna preverjanja za
zagotovitev, da so bili uvoženi les in lesni proizvodi uvoženi zakonito. Ključna vprašanja: ·
Kako se dokazuje zakonitost uvoza lesa in lesnih
proizvodov? ·
Kateri dokumenti so potrebni za opredelitev države
poseka in zagotovilo, da uvoženi proizvodi izvirajo iz zakonito pridobljenega
lesa, kot je navedeno v Prilogi V? ·
Ali se s sistemom TLAS ugotavlja istovetnost
uvoženega lesa in lesnih proizvodov v celotni dobavni verigi, dokler se ne
zmešajo za proizvodnjo predelanih proizvodov? ·
Ali je pri uporabi uvoženega lesa mogoče iz
dovoljenja FLEGT ugotoviti državo porekla lesa (pri rekonstituiranih proizvodih
se lahko izpusti)? 3. Postopki preverjanja Preverjanje je izvajanje pregledov za
zagotovitev zakonitosti lesa. Biti mora dovolj natančno in učinkovito, da je
mogoče ugotoviti vsako neizpolnjevanje zahtev v gozdu ali dobavni verigi in
sprejeti takojšnje ukrepe. 3.1. Organizacija Preverjanje
izvaja organ tretje osebe, ki ima ustrezne vire, upravljavske sisteme ter
strokovno in usposobljeno osebje, pa tudi zanesljive in učinkovite mehanizme za
nadzor nad navzkrižji interesov. Ključna vprašanja: ·
Ali imajo organi preverjanja veljavno potrdilo o
akreditaciji, ki ga je izdal nacionalni akreditacijski organ (KAN)? ·
Ali vlada imenuje organe za izvajanje nalog
preverjanja? Ali je pooblastilo (in z njim povezane odgovornosti) jasno in
javno? ·
Ali so institucionalne vloge in odgovornosti jasno
opredeljene in se uporabljajo? ·
Ali imajo organi za preverjanje na voljo zadostne
vire za preverjanje glede na opredelitev zakonitosti in sisteme za nadzor nad
dobavno verigo lesa? ·
Ali imajo organi za preverjanje v celoti
dokumentiran sistem upravljanja, ki: ·
zagotavlja, da je njihovo osebje ustrezno
usposobljeno in ima potrebne izkušnje za učinkovito preverjanje; ·
uporablja notranji nadzor/spremljanje; ·
vključuje mehanizme za nadzor nad navzkrižji
interesov, ·
zagotavlja preglednost sistema, ·
opredeljuje in uporablja metodologijo preverjanja? 3.2. Preverjanje glede na
opredelitev zakonitosti Obstaja jasna opredelitev tega, kaj je
treba preveriti. Metodologija preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je
postopek sistematičen in pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih
časovnih presledkih in zajema vse, kar je vključeno v opredelitev. Ključna vprašanja: ·
Ali metodologija preverjanja, ki jo uporabljajo
organi za preverjanje, zajema vse elemente opredelitve zakonitosti in vključuje
preizkuse skladnosti z vsemi kazalniki? ·
Ali organi za preverjanje: ·
preverjajo dokumentacijo, evidence o sečnji in
dejavnosti na terenu (tudi nenapovedane), ·
zbirajo informacije pri zunanjih zainteresiranih
straneh, ·
evidentirajo svoje dejavnosti preverjanja? ·
Ali so rezultati preverjanja javno dostopni? Kako
lahko zainteresirane strani pridejo do teh informacij? 3.3. Preverjanje sistemov za nadzor
nad celovitostjo dobavne verige Obstaja jasen nabor meril in kazalnikov, ki
jih je treba preveriti, zajema pa celotno dobavno verigo. Metodologija
preverjanja je dokumentirana in zagotavlja, da je postopek sistematičen in
pregleden, da temelji na dokazih, se izvaja v rednih časovnih presledkih,
zajema vsa merila in kazalnike iz nabora ter vključuje redno in pravočasno
usklajevanje podatkov v vsaki fazi v verigi. Ključna vprašanja: ·
Ali metodologija preverjanja v celoti zajema
preverjanje nadzora nad dobavno verigo? Ali je to jasno navedeno v metodologiji
preverjanja? ·
Kateri dokazi potrjujejo dejansko preverjanje
nadzora nad dobavno verigo? ·
Katere organizacije so pristojne za preverjanje
podatkov? Ali imajo zadostne človeške in druge vire za učinkovito izvajanje
dejavnosti upravljanja podatkov? ·
Ali obstajajo metode za ocenjevanje ujemanja med
neposekanim lesom, posekanimi hlodi in lesom, ki vstopi v lesnopredelovalni
obrat ali doseže točko izvoza? ·
Ali obstajajo metode za ocenjevanje skladnosti med
vstopnimi količinami neobdelanega lesa in izstopnimi količinami predelanih proizvodov
v žagah in drugih obratih? Ali te metode vključujejo določitev in redno
posodabljanje pretvorbenih razmerij? ·
Kateri informacijski sistemi in tehnologije se
uporabljajo za shranjevanje, preverjanje in evidentiranje podatkov? Ali
obstajajo učinkoviti sistemi za varstvo podatkov? ·
Ali so rezultati preverjanja v zvezi z nadzorom nad
dobavno verigo javno dostopni? Kako lahko zainteresirane strani pridejo do teh
informacij? 3.4. Mehanizmi za obravnavanje
pritožb Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavanje
pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi postopka preverjanja. Ključna vprašanja: ·
Ali imajo organi za preverjanje mehanizem za
obravnavanje pritožb, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem? ·
Ali imajo organi za preverjanje mehanizme za
prejemanje ugovorov neodvisnih opazovalcev in odzivanje nanje? ·
Ali imajo organi za preverjanje mehanizme za
prejemanje obvestil o kršitvah, ki jih odkrijejo državni uradniki, in odzivanje
nanje? ·
Ali je jasno, kako se pritožbe sprejemajo,
dokumentirajo, (po potrebi) posredujejo višji ravni in obravnavajo? 3.5. Mehanizmi za obravnavanje
neskladnosti Obstajajo ustrezni mehanizmi za obravnavo
primerov neskladnosti, ki so bili ugotovljeni med postopkom preverjanja ali na
katere je bilo opozorjeno na podlagi pritožb in neodvisnega spremljanja. Ključna vprašanja: ·
Ali obstaja učinkovit in delujoč mehanizem za
zahtevanje in izvršitev ustrezne popravne odločitve v zvezi z rezultati in
ukrepi preverjanja, kadar so ugotovljene kršitve? ·
Ali je navedena zahteva določena v sistemu za
preverjanje? ·
Ali so bili razviti mehanizmi za obravnavo primerov
neskladnosti? Ali se uporabljajo v praksi? ·
Ali so na voljo ustrezne evidence o primerih
neskladnosti in popravkih rezultatov preverjanja ali drugih sprejetih ukrepih?
Ali obstaja ocena učinkovitosti takih ukrepov? ·
Ali obstaja mehanizem za poročanje vladi o
ugotovitvah organov preverjanja? ·
Katere informacije o primerih neskladnosti so javno
dostopne? 4. Izdajanje dovoljenj za izvoz Indonezija je odgovornost za izdajanje
dokumenta V-Legal/dovoljenj FLEGT v celoti podelila organom za izdajanje
dovoljenj. Dovoljenja FLEGT se izdajajo za posamezne pošiljke, namenjene v
Unijo. 4.1. Organizacijska ureditev Ključna vprašanja: ·
Kateri organi so pristojni za izdajanje dovoljenj
FLEGT? ·
Ali imajo organi za izdajanje dovoljenj veljavno
potrdilo o akreditaciji, ki ga je izdal organ KAN? ·
Ali je vloga organa za izdajanje dovoljenj in
njegovega osebja pri izdajanju dovoljenj FLEGT jasno opredeljena in javna? ·
Ali so opredeljene zahteve glede pristojnosti in je
vzpostavljen notranji nadzor nad osebjem organa za izdajanje dovoljenj? ·
Ali ima organ za izdajanje dovoljenj na voljo
ustrezne vire za izvajanje svoje naloge? 4.2. Izdajanje dokumentov V-Legal
in njihova uporaba za izdajanje dovoljenj FLEGT Uporaba dokumentov V-Legal za izdajanje
dovoljenj FLEGT je bila ustrezno urejena. Ključna vprašanja: ·
Ali ima organ za izdajanje dovoljenj javno dostopne
dokumentirane postopke za izdajanje dokumenta V-Legal? ·
Kaj dokazuje, da se ti postopki v praksi pravilno
uporabljajo? ·
Ali obstajajo ustrezne evidence o izdanih
dokumentih V-Legal in primerih, v katerih ti niso bili izdani? Ali so v
evidencah jasno navedena dokazila, na podlagi katerih so bili izdani dokumenti
V-Legal? ·
Ali ima organ za izdajanje dovoljenj ustrezne
postopke za zagotavljanje, da je vsaka pošiljka lesa v skladu z zahtevami
opredelitve zakonitosti in nadzora nad dobavno verigo? ·
Ali so bile zahteve za izdajanje dovoljenj jasno
opredeljene ter sporočene izvoznikom in drugim zadevnim stranem? ·
Katere informacije o izdanih dovoljenjih so javne? ·
Ali so dovoljenja FLEGT v skladu s tehničnimi
specifikacijami iz Priloge IV? ·
Ali je Indonezija razvila sistem številčenja
dovoljenj FLEGT, ki omogoča razlikovanje med dovoljenji FLEGT, namenjenimi za
trg Unije, in dokumenti V-Legal, namenjenimi za druge trge? 4.3. Poizvedbe o izdanih dovoljenih
FLEGT Obstaja ustrezen mehanizem za obravnavo
poizvedb pristojnih organov v zvezi z dovoljenji FLEGT, kot je določeno v
Prilogi III. Ključna vprašanja: ·
Ali je bila določena in ustanovljena enota za
informacije o dovoljenjih, ki med drugim prejema poizvedbe pristojnih organov
in odgovarja nanje? ·
Ali so bili določeni jasni postopki komuniciranja
med enoto za informacije o dovoljenjih in pristojnimi organi? ·
Ali so bili določeni jasni postopki komuniciranja
med enoto za informacije o dovoljenjih in organom za izdajanje dovoljenj? ·
Ali obstajajo načini, da indonezijske ali
mednarodne zainteresirane strani opravijo poizvedbe o izdanih dovoljenjih
FLEGT? 4.4. Mehanizem za obravnavanje
pritožb Obstaja
ustrezen mehanizem za obravnavanje pritožb in sporov, ki nastanejo zaradi
izdajanja dovoljenj. Ta mehanizem je primeren
za obravnavanje vseh pritožb glede delovanja sheme izdajanja dovoljenj. Ključna vprašanja: ·
Ali obstaja dokumentiran postopek za obravnavanje
pritožb, ki je na voljo vsem zainteresiranim stranem? ·
Ali je jasno, kako se pritožbe sprejemajo,
dokumentirajo, (po potrebi) posredujejo višji ravni in obravnavajo? 5. Neodvisno spremljanje Neodvisno spremljanje izvaja indonezijska
civilna družba in je neodvisno od drugih elementov sistema TLAS (tistih, ki so
vključeni v upravljanje ali urejanje gozdnih virov, in tistih, ki so vključeni
v neodvisne revizije). Eden od ključnih ciljev je ohraniti verodostojnost
sistema TLAS s spremljanjem izvajanja preverjanja. Indonezija je formalno priznala funkcijo
neodvisnega spremljanja in civilni družbi dovoljuje, da predloži pritožbe,
kadar so ugotovljene nepravilnosti pri postopkih akreditacije, ocenjevanja in
izdajanja dovoljenj. Ključna vprašanja: ·
Ali je vlada javnosti omogočila dostop do smernic
za neodvisno spremljanje? ·
Ali smernice vsebujejo jasne zahteve glede
upravičenosti organizacij za opravljanje nalog neodvisnega spremljanja, da se
zagotovi nepristranskost in preprečijo navzkrižja interesov? ·
Ali smernice določajo postopke za dostop do
informacij iz Priloge IX? ·
Ali lahko civilna družba v praksi dostopa do
informacij iz Priloge IX? ·
Ali smernice določajo postopke za predložitev
pritožb? Ali so ti postopki dostopni javnosti? ·
Ali so bile določbe o poročanju in javnem
razkritju, ki veljajo za organe preverjanja, pojasnjene in uveljavljene? PRILOGA IX JAVNO RAZKRITJE INFORMACIJ 1. Uvod Pogodbenici sta zavezani zagotavljanju, da so
ključne informacije, povezane z gozdarstvom, dostopne javnosti. V tej prilogi so za izpolnjevanje tega cilja
določeni (i) informacije, ki morajo biti dostopne javnosti, (ii) organi,
pristojni za zagotavljanje dostopnosti navedenih informacij, in (iii)
mehanizmi, s katerimi je mogoče dostopati do njih. Cilj je zagotoviti, da (1) so postopki odbora
JIC med izvajanjem Sporazuma pregledni in razumljivi, (2) obstaja mehanizem za
pogodbenici in zadevne zainteresirane strani za dostop do ključnih informacij,
povezanih z gozdarstvom; (3) se delovanje sistema TLAS krepi na podlagi razpoložljivosti
informacij za neodvisno spremljanje in da (4) se dosežejo širši cilji
Sporazuma. Javna razpoložljivost informacij je pomemben prispevek h krepitvi
indonezijskega upravljanja na področju gozdov. 2. Mehanizmi za dostop do
informacij Ta priloga je v skladu z indonezijskim zakonom
št. 14/2008 o prostem dostopu do informacij. V skladu s tem zakonom mora
vsaka javna institucija pripraviti predpise o dostopu javnosti do informacij.
Zakon razlikuje med štirimi kategorijami informacij: (1) informacijami, ki so
redno na voljo in se dejavno razširjajo; (2) informacijami, ki jih je treba
nemudoma objaviti; (3) informacijami, ki so vedno na voljo in se zagotovijo na
zahtevo, in (4) informacijami, ki so omejene ali zaupne. Ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski in
okrožni uradi, nacionalni akreditacijski organ (KAN), organ za ugotavljanje
skladnosti (OUS) in organi za izdajanje dovoljenj so vsi pomembne institucije v
delovanju sistema TLAS in morajo torej v okviru svojih nalog javnosti razkriti
informacije, povezane z gozdarstvom. Za izvajanje navedenega zakona so ministrstvo
za gozdarstvo, pokrajinski in okrožni uradi ter vse druge javne agencije, med
katerimi je organ KAN, razvile ali še razvijajo postopke za zagotavljanje
dostopa javnosti do informacij. Organ KAN mora informacije javnosti
zagotavljati tudi na podlagi standarda ISO/IEC 17011:2004, določba 8.2 –
Obveznost akreditacijskega organa. Organi za preverjanje in organi za izdajanje
dovoljenj morajo informacije javnosti zagotavljati na podlagi uredb ministra za
gozdarstvo ter standarda ISO/IEC 17021:2006, določba 8.1 – Javno dostopne
informacije, in standarda ISO/IEC, Vodilo 65:1996, določba 4.8 – Dokumentacija. Organizacije civilne družbe delujejo kot eden
od virov informacij, povezanih z gozdarstvom, na podlagi uredb ministra za
gozdarstvo. Minister za gozdarstvo je izdal uredbo
P7/Menhut-II/2011 z dne 2. februarja 2011, ki določa, da je treba
zahteve za informacije, ki jih ima ministrstvo za gozdarstvo, nasloviti na
direktorja centra za odnose z javnostmi pri ministrstvu za gozdarstvo v okviru
informacijske politike „enotnega dostopa do informacij“. Ministrstvo za
gozdarstvo pripravlja nadaljnje izvedbene smernice. Do informacij, ki so na
voljo v regionalnih, pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih, je mogoče
dostopati neposredno. Da bi bila ta priloga izvedljiva, je treba
razviti in potrditi postopke/smernice/navodila za odzivanje zgoraj navedenih
institucij na zahteve za informacije. Poleg tega bodo pojasnjene določbe o
poročanju in javnem razkritju, ki veljajo za organe za preverjanje in organe za
izdajanje dovoljenj. 3. Kategorije informacij, ki se
uporabljajo za krepitev spremljanja in ocenjevanja delovanja sistema TLAS Zakoni in drugi predpisi: vsi zakoni, drugi predpisi, standardi in smernice, navedeni v
standardih zakonitosti. Dodelitev zemljišč in gozdov: zemljevidi dodelitve zemljišč in pokrajinski prostorski načrti,
postopki za dodelitev zemljišč, koncesije ali pravice za izkoriščanje gozdov
ali druge pravice za izkoriščanje in predelavo ter s tem povezana
dokumentacija, kot so zemljevidi z zarisanimi koncesijskimi območji, dovoljenje
za redčenje gozdne površine, dokumenti o zemljiški pravici in zemljevidi
zemljiške pravice. Prakse gospodarjenja z gozdovi: načrti za izkoriščanje gozdov, letni delovni načrti, vključno z
zemljevidi in dovoljenjem za opremo, zapisniki posvetovalnih sestankov s
skupnostmi, ki živijo na območju dovoljenja ali v njegovi bližini, potrebnih za
pripravo letnih delovnih načrtov, delovni načrt za izkoriščanje gozdnega lesa
in priloge, dokumenti o presoji vplivov na okolje in zapisniki javnih
posvetovanj, potrebnih za pripravo poročil o presoji vplivov na okolje,
poročila o proizvodnji hlodovine in podatki popisa sestoja na gozdnem zemljišču
v državni lasti. Informacije o prevozu in dobavni verigi: npr. prevozne listine za hlodovino in gozdnih proizvodov ter priloge,
poročila o usklajevanju podatkov o lesu, dokumenti o registraciji prevoza lesa
med otoki in dokumenti o identiteti plovila. Informacije o predelavi in industriji: npr. ustanovitveni akt podjetja, dovoljenje za opravljanje dejavnosti
in matična številka podjetja, poročilo o presoji vplivov na okolje, dovoljenje
za opravljanje industrijske dejavnosti ali matične številke za industrijo,
načrti za dobavo industrijskih surovin za primarno industrijo gozdnih
proizvodov, registracija izvoznika proizvodov gozdarske industrije, poročila o
surovinah in predelanih proizvodih, seznam imetnikov pravic do predelave ter
informacije o podjetjih za sekundarno predelavo. Pristojbine za gozdove: npr. pristojbine na podlagi območja in potrdila o plačilu/računi,
plačilni nalogi in računi za pristojbine za sklad za pogozdovanje in
zagotavljanje gozdnih virov. Informacije o preverjanju in izdajanju
dovoljenj: smernice o kakovosti in standard za
postopke akreditacije; ime in naslov vsakega akreditiranega organa OUS, datumi
izdaje akreditacije in datumi poteka; obseg akreditacije; seznam osebja organa OUS (revizorji, nosilci
odločanja), povezanega s posameznim potrdilom; pojasnilo, kaj se šteje za
zaupne poslovne informacije; revizijski načrt, v katerem je navedeno, kdaj
potekajo javna posvetovanja; napoved revizije s strani organa OUS; zapisnik
javnega posvetovanja z organom OUS, vključno s seznamom udeležencev; javni
povzetek rezultatov revizije; zbirna poročila revizijskega organa o izdanih
potrdilih; poročilo o stanju vseh revizij; odobrena potrdila, neodobrena
potrdila, potrdila v obravnavi, izdana potrdila, začasno preklicana in odvzeta
potrdila ter vse spremembe; primeri neskladnosti, pomembni za revizije in
izdajanje dovoljenj, ter ukrepi za njihovo obravnavanje; izdana izvozna
dovoljenja; redna zbirna poročila organov za izdajanje dovoljenj. Spremljanje in pritožbeni postopki: standardni postopki za pritožbe organu KAN, organi za preverjanje in
izdajanje dovoljenj, vključno s postopki za spremljanje napredka pri poročilih
o pritožbah in poročilo o rešitvi pritožbe. Seznam ključnih dokumentov, pomembnih za
spremljanje stanja gozdov, agencije, ki imajo te dokumente, in postopek, s
katerim je mogoče pridobiti te informacije, so navedeni v dodatku k tej
prilogi. 4. Kategorije informacij, ki se
uporabljajo za utrditev širših ciljev Sporazuma 1. Evidenca razprav v odboru JIC. 2. Letno poročilo odbora JIC, v katerem so
navedeni: (a)
količine lesnih proizvodov, izvoženih iz Indonezije
v Unijo na podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno
številko HS in državo članico Unije, v katero so bili lesni proizvodi uvoženi; (b)
število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala Indonezija; (c)
napredek pri doseganju ciljev tega sporazuma in
zadeve, povezane z njegovim izvajanjem; (d)
ukrepi za preprečevanje uvoza in izvoza nezakonito
proizvedenih lesnih proizvodov, njihovega dajanja na domači trg ali trgovanja z
njimi; (e)
količine lesa in lesnih proizvodov, uvoženih v
Indonezijo, ter ukrepi, sprejeti za preprečevanje uvoza nezakonito proizvedenih
lesnih proizvodov in ohranitev celovitosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT; (f)
primeri neskladnosti s shemo izdajanja dovoljenj
FLEGT in ukrepi za njihovo obravnavanje; (g)
količine lesnih proizvodov, uvoženih v Unijo na
podlagi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT, glede na ustrezno tarifno številko HS
in državo članico Unije, v katero so bili lesni proizvodi uvoženi; (h)
število dovoljenj FLEGT, ki jih je izdala Indonezija
in prejela Unija; (i)
število primerov in zadevne količine lesnih
proizvodov, če so potekala posvetovanja med pristojnimi organi in indonezijsko
enoto za informacije o dovoljenjih. 3. Celovito poročilo in zbirno poročilo o
redni oceni. 4. Celovito poročilo in zbirno poročilo o
neodvisnem spremljanju trga. 5. Pritožbe o redni oceni in neodvisnem
spremljanju trga ter njihovo obravnavanje. 6. Časovni načrt za izvajanje Sporazuma in
pregled izvedenih dejavnosti. 7. Drugi podatki in informacije, pomembni v
zvezi z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma. To vključuje: Pravne informacije: ·
besedilo tega sporazuma, njegovih prilog in vseh
sprememb; ·
besedilo vseh zakonov in drugih predpisov iz
Priloge II; ·
izvedbeni predpisi in postopki; Informacije o proizvodnji: ·
skupna letna proizvodnja lesa v Indoneziji; ·
letne količine izvoženih lesnih proizvodov (skupno
in v Unijo); Informacije o podelitvi koncesij: ·
skupna površina podeljenih koncesij za izkoriščanje
gozdov; ·
seznam koncesij, imena podjetij, ki so jim bile
podeljene, in imena podjetij, ki jih upravljajo; ·
zemljevid z zarisanimi koncesijskimi območji za
sečnjo; ·
seznam registriranih gozdarskih podjetij
(proizvodnja, predelava, trgovina in izvoz); ·
seznam certificiranih (SVLK) gozdarskih podjetij
(proizvodnja, predelava, trgovina in izvoz); Informacije o upravljanju: ·
seznam urejenih koncesij po vrsti; ·
seznam potrjenih koncesij za izkoriščanje gozdov in
vrsta potrdila, na podlagi katerega se upravljajo; Informacije o organih: ·
seznam organov za izdajanje dovoljenj v Indoneziji,
vključno z naslovom in kontaktnimi podatki; ·
naslov in kontaktni podatki enote za informacije o
dovoljenjih; ·
seznam pristojnih organov v Uniji, vključno z
naslovom in kontaktnimi podatki. Te informacije bodo na voljo prek spletnih
strani pogodbenic. 1. Izvajanje določb o javnem
razkritju V okviru izvajanja te priloge bosta
pogodbenici ocenili: ·
potrebo po krepitvi zmogljivosti za uporabo javnih
informacij za neodvisno spremljanje; ·
potrebo po izboljšanju ozaveščenosti javnega
sektorja in zainteresiranih strani o določbah o javnem razkritju, ki jih
vsebuje ta sporazum. Dodatek – Informacije za okrepitev
preverjanja, spremljanja in delovanja sistema TLAS Št. || Dokument, ki mora biti dostopen javnosti || Agencije, ki imajo dokument || Information Kategorija LES IZ GOZDOV NA ZEMLJIŠČIH V DRŽAVNI LASTI (IUPHHK-HA/HPH, IUPHHK-HTI/HPHTI,IUPHHK RE) in LES IZ GOZDOV NA ZEMLJIŠČIH V DRŽAVNI LASTI, KI JIH UPRAVLJAJO LOKALNE SKUPNOSTI (IUPHHK-HTR, IUPHHK-HKM) 1 || Koncesije za izkoriščanje gozdov (SK IUPHHK-HA/HPH, IUPHHK- HTI/HPHTI, IUPHHK RE) || Ministrstvo za gozdarstvo (BUK); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 2 || Zemljevidi z zarisanimi koncesijskimi območji || Ministrstvo za gozdarstvo (BAPLAN); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 3 || Dovoljenja za izkoriščanje lesa iz lesnoproizvodnih gozdov (SK IUPHHK-HTR, IUPHHK-HKm) || Ministrstvo za gozdarstvo (BUK); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 4 || Zemljevidi območij izkoriščanja lesa iz lesnoproizvodnih gozdov || Ministrstvo za gozdarstvo (BAPLAN); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 5 || Načrt za izkoriščanje gozdov (TGHK) || Ministrstvo za gozdarstvo (BAPLAN); kopije v okrožnih in pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 6 || Delovni načrt za izkoriščanje gozdnega lesa (RKUPHHK) in priloge, vključno z dovoljenjem za opremo || Ministrstvo za gozdarstvo (BUK) || 3 7 || Plačilni nalog (SPP) za pristojbino za dovoljenje IUPHHK in potrdilo o plačilu || Ministrstvo za gozdarstvo (BUK) || 3 8 || Letni delovni načrt (RKT/osnutek), vključno z zemljevidom || Pokrajinski gozdarski uradi; kopije v okrožnih gozdarskih uradih || 3 9 || Poročila o označevanju lesa in proizvodnji (LHP in LHC) || Okrožni gozdarski uradi; kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 10 || Prevozne listine (skshh) || Okrožni gozdarski urad; kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 11 || Poročilo o usklajevanju podatkov o hlodih (LMKB) || Okrožni gozdarski uradi in lokalna enota ministrstva za gozdarstvo (BP2HP) || 3 12 || Plačilni nalog in potrdilo o plačilu pristojbine za proizvodnjo (SPP) (po hlodih/količini) || Okrožni gozdarski uradi || 3 13 || Potrdilo o plačilu pristojbine za sklad za zagotavljanje gozdnih virov in pogozdovanje (PSDH ali DR za imetnike dovoljenja za naravne gozdove ali PSDH za imetnike dovoljenja za gozdne nasade) || Okrožni gozdarski uradi || 3 14 || Dokumenti o presoji vplivov na okolje (EIA) (AMDAL, ANDAL, RKL in RPL) || Pokrajinski ali okrožni okoljski urad (BAPEDALDA ali BLH); kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK) || 3 LES Z ZASEBNIH ZEMLJIŠČ 15 || Veljaven dokument o zemljiški pravici || Nacionalni ali pokrajinski/okrožni urad agencije za zemljišča (BPN) || 3 16 || Zemljiška pravica/zemljevidi z zarisanimi območji || Nacionalni ali pokrajinski/okrožni urad agencije za zemljišča (BPN) || 3 17 || Prevozna listina za hlodovino SKAU ali SKSKB z žigom KR (les skupnosti) || Občinski predstojnik (SKAU); kopije v okrožnih gozdarskih uradih (SKSKB-KR in SKAU) || 3 LES Z ZEMLJIŠČA, KATEREGA NAMEMBNOST JE BILA SPREMENJENA (IPK) 18 || Dovoljenja za izkoriščanje lesa: ILS/IPK, vključno z dovoljenjem za opremo || Pokrajinski in okrožni gozdarski uradi || 3 19 || Zemljevidi, priloženi ILS/IPK || Pokrajinski in okrožni gozdarski uradi || 3 20 || Dovoljenje za redčenje gozdne površine || Ministrstvo za gozdarstvo (BAPLAN) in pokrajinska enota ministrstva za gozdarstvo (BPKH) || 3 21 || Delovni načrt IPK/ILS || Okrožni gozdarski uradi || 3 22 || Podatki o popisu sestoja na gozdnem zemljišču v državni lasti, katerega namembnost bo spremenjena (razdelek v delovnem načrtu IPK/ILS) || Okrožni gozdarski uradi || 3 23 || Dokument o proizvodnji lesa (LHP) || Okrožni gozdarski uradi || 3 24 || Potrdilo o plačilu DR in PSDH (glej št. 13) || Okrožni gozdarski uradi; kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK) || 3 25 || Prevozne listine FAKB in priloge za KBK in SKSKB ter priloge za KB || Okrožni gozdarski uradi || 3 INDUSTRIJA, TEMELJEČA NA GOZDARSTVU 26 || Ustanovitveni akt podjetja || Ministrstvo za pravosodje in človekove pravice; za primarno in celostno industrijo s kapaciteto nad 6 000 m3 kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK), za tisto s kapaciteto pod 6 000 m3 pa kopije v pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih; za sekundarno industrijo kopije na ministrstvu za industrijo || 3 27 || Dovoljenje za opravljanje dejavnosti (SIUP) || Lokalni urad za naložbe ali agencija za usklajevanje naložb (BKPMD), ministrstvo za trgovino. Za sekundarno industrijo kopije na ministrstvu za industrijo || 3 28 || Matična številka podjetja (TDP) || Lokalni urad za naložbe ali agencija za usklajevanje naložb (BKPMD) in ministrstvo za trgovino || 3 29 || Presoja vplivov na okolje (EIA) (UKL/UPL in SPPL) || Pokrajinski in okrožni okoljski uradi (BAPEDALDA ali BLH); kopije v lokalnem trgovinskem uradu ali agenciji za usklajevanje naložb (BKPMD) || 3 30 || Dovoljenje za opravljanje industrijske dejavnosti (IUI) ali matična številka za industrijo (TDI) || Za primarno in celostno industrijo s kapaciteto nad 6 000 m3 kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK), za tisto s kapaciteto pod 6 000 m3 kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih, za tisto s kapaciteto pod 2 000 m3 pa kopije v okrožnih gozdarskih uradih; za sekundarno industrijo kopije na ministrstvu za industrijo || 3 31 || Načrt za dobavo industrijskih surovin (RPBBI) za primarne industrije gozdnih proizvodov (IPHH) || Za primarno in celostno industrijo s kapaciteto nad 6 000 m3 kopije na ministrstvu za gozdarstvo (BUK), za tisto s kapaciteto pod 6 000 m3 kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih, za tisto s kapaciteto pod 2 000 m3 pa kopije v okrožnih gozdarskih uradih; kopije v pokrajinskih in okrožnih gozdarskih uradih || 3 32 || Registracija izvoznika proizvodov gozdarske industrije (ETPIK) || Ministrstvo za trgovino || 3 33 || Prevozne listine (SKSKB, FAKB, SKAU in/ali FAKO) || Občinski predstojnik (SKAU); kopije v okrožnih gozdarskih uradih (SKSKB-KR, SKAU), kopije FAKO v pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 34 || Dokumenti, ki sporočajo spremembe zalog okroglega lesa (LMKB/LMKBK) || Okrožni gozdarski uradi || 3 35 || Poročila o predelanih proizvodih (LMOHHK) || Okrožni gozdarski uradi, kopije v pokrajinskih gozdarskih uradih || 3 36 || Dokument o trgovini z lesom med otoki (PKAPT) || Ministrstvo za trgovino (generalni direktorat za notranjo trgovino) || 3 37 || Dokumenti, iz katerih so razvidni podatki o plovilu || Lokalni urad pristaniške uprave (pod okriljem ministrstva za promet); kopija v Indonezijskem uradu za klasifikacijo (BKI) || 3 DRUGE ZADEVNE INFORMACIJE 38 || Zakoni in drugi predpisi: vsi zakoni, drugi predpisi, standardi in smernice, navedeni v standardih zakonitosti || Ministrstvo za gozdarstvo, pokrajinski ali okrožni gozdarski uradi || 3 39 || Informacije o preverjanju in izdajanju dovoljenj: || || (a) smernice o kakovosti in standard za postopke akreditacije; || Nacionalni akreditacijski organ (KAN) || 1 (b) ime in naslov vsakega akreditiranega organa za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || Nacionalni akreditacijski organ (KAN) || 1 (c) seznam osebja (revizorji, nosilci odločanja), povezanega s posameznim potrdilom || Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV), ministrstvo za gozdarstvo || 1 (d) pojasnilo, kaj se šteje za zaupne poslovne informacije || Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 1 (e) revizijski načrt, v katerem je navedeno, kdaj potekajo javna posvetovanja, napoved revizije s strani revizijskega organa, javni povzetek rezultatov revizije, zbirna poročila revizijskega organa o izdajanju potrdil || Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 1 40 || Poročila o stanju revizij: || || || (a) odobrena potrdila, neodobrena potrdila, potrdila v obravnavi, izdana potrdila, začasno preklicana in odvzeta potrdila ter vse spremembe || Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 1 || (b) primeri neskladnosti, pomembni za revizije in izdajanje dovoljenj, ter ukrepi za njihovo obravnavanje || Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 3 || (c) Izdana izvozna dovoljenja (dokumenti V-Legal); redna poročila organa za izdajanje dovoljenj || Organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 1 41 || Spremljanje in pritožbeni postopki: || || (a) standardni postopki za pritožbe za akreditacijski organ in vsak revizijski organ || Nacionalni akreditacijski organ (KAN), organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 1 (b) postopki za spremljanje in pritožbe s strani civilne družbe, poročila spremljanja, ki jih pripravi opazovalec civilne družbe || Ministrstvo za gozdarstvo, neodvisni opazovalec || 1 (c) dokumenti za spremljanje napredka pri obravnavi in reševanju pritožb || Nacionalni akreditacijski organ (KAN), organi za ugotavljanje skladnosti (LP in LV) || 3 Postopki za pridobivanje informacij: ·
Zakon o prostem dostopu do informacij (UU 14/2008)
razlikuje med štirimi kategorijami informacij: (1) informacijami, ki so redno
na voljo in se dejavno razširjajo; (2) informacijami, ki jih je treba objaviti
nemudoma; (3) informacijami, ki so vedno na voljo in se zagotovijo na zahtevo,
ter (4) omejenimi ali zaupnimi informacijami. ·
Informacije iz kategorije 3, kot jo priznava Zakon
o prostem dostopu do informacij, se javnosti dajo na voljo na zahtevo, vloženo
pri imenovanem organu (PPID) znotraj ustrezne institucije, npr. centru za
odnose z javnostmi pri ministrstvu za gozdarstvo. Na podlagi Zakona o prostem
dostopu do informacij ima vsaka institucija določene svoje izvedbene predpise o
obveščanju javnosti. ·
Nekatere informacije – med drugim odloki in
predpisi, zemljevidi dodelitve zemljišč ter načrti za izkoriščanje gozdov – so
kljub temu, da spadajo v kategorijo 3, kot jo priznava Zakon o prostem dostopu
do informacij, objavljene na spletnih straneh ustreznih institucij. [1] COM(2003) 251. [2] UL C 268, 7.11.2003, str. 1. [3] UL L 347, 30.12.2005, str. 1. [4] Zaupni dokument Sveta št. 15102/05. [5] UL C […], […], str. […] [6] COM(2003) 251. [7] UL C 268, 7.11.2003, str. 1. [8] UL C 157E, 6.7.2006, str. 482. [9] UL C […],
[…], str. […]; vstaviti številko, datum in sklicevanje na objavo
dokumenta. [10] UL: vnesti datum podpisa. [11] Navedeni so glavni predpisi in njihove poznejše spremembe.