OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Splošno ozadje

Prosto gibanje delavcev je ena od štirih temeljnih svoboščin, na katerih temelji enotni trg. Je ena temeljnih vrednot Evropske unije in pomemben vidik državljanstva EU. Člen 45 PDEU zagotavlja pravico državljanov EU, da se preselijo v drugo državo članico zaradi zaposlitve. Izrecno vključuje pravico do nediskriminacije na podlagi državljanstva v zvezi z dostopom do zaposlitve, plačilom in drugimi delovnimi pogoji. Prav tako zagotavlja odpravo neupravičenih ovir za prosto gibanje delavcev v Evropski uniji. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v členu 15(2) potrjuje, da je vsakemu državljanu Unije v kateri koli državi članici zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja in opravljanja storitev.

Uredba (EU) št. 492/2011[1] določa pravice, ki izhajajo iz prostega gibanja delavcev, in opredeljuje posebna področja, na katerih je diskriminacija na podlagi državljanstva prepovedana, zlasti kar zadeva[2]:

– dostop do zaposlitve;

– delovne pogoje;

– socialne in davčne ugodnosti;

– dostop do usposabljanja;

– članstvo v sindikatih;

– nastanitev;

– dostop do izobraževanja za otroke.

Člen 45 PDEU in Uredba (EU) št. 492/2011 se neposredno uporabljata v vseh državah članicah. To pomeni, da ni treba sprejeti nacionalne zakonodaje za prenos navedenih določb. Nacionalni organi na kateri koli ravni in delodajalci, bodisi javni ali zasebni, morajo uresničevati in spoštovati pravice, ki izhajajo iz navedenih določb.

Kljub temu imajo državljani EU, ki se želijo preseliti ali se dejansko preselijo iz ene države članice v drugo za namene dela, še vedno težave pri uresničevanju svojih pravic. Težave, s katerimi se soočajo, pomagajo pojasniti, zakaj geografska mobilnost med državami članicami EU ostaja na razmeroma nizki ravni: po podatkih raziskave o delovni sili Evropske unije je leta 2011 samo 3,1 % za delo sposobnih evropskih državljanov (starih 15–64 let) živelo v državi članici EU, ki ni njihova lastna država[3].

Raziskava Eurobarometer iz leta 2009 je pokazala, da 60 % evropskih državljanov meni, da je prosto gibanje delavcev dobro za evropsko integracijo, samo 48 % pa jih meni, da je pozitivno za posameznike. Poleg tega v skladu z rezultati nedavne raziskave Eurobarometer (september 2011)[4], 15 % evropskih državljanov ne razmišlja o delu v drugi državi članici, ker meni, da je za to preveč ovir.

Evropski parlament je v poročilu „Težave in perspektive v zvezi z državljanstvom Unije“ z dne 20. marca 2009 podobno podrobno obravnaval obstoječe ovire za čezmejno uživanje pravic. Komisijo je pozval, naj sestavi seznam ovir pri uresničevanju pravic državljanov EU, temelječ na rezultatih javnega posvetovanja, in poda konkretne predloge za odpravo navedenih ovir.

Ne tako dolgo nazaj je Evropski parlament z Resolucijo o spodbujanju mobilnosti delavcev v Evropski uniji z dne 25. oktobra 2011 Komisijo in države članice pozval, naj sprejmejo ukrepe, da „zagotovijo… pravilno izvajanje veljavne zakonodaje o prepovedi diskriminacije, sprejmejo praktične ukrepe za uveljavljanje načela enake obravnave delavcev migrantov…“[5].

V sklepih Sveta EPSCO o poklicni in geografski mobilnosti delovne sile in prostem gibanju delavcev v Evropski uniji iz marca 2009 je Svet pozval Komisijo in države članice, „naj spodbujajo ukrepe za povečanje mobilnosti delovne sile in socialne mobilnosti ter enako obravnavanje in nediskriminacijo delavcev migrantov v skladu s pravnim redom Unije“ in „še naprej razvijajo ustrezne strategije in instrumente za določitev in analizo ovir pri geografski in poklicni mobilnosti delavcev ter učinkovito prispevajo k odpravi obstoječih ovir v skladu s Pogodbama“.

Poročilo z dne 9. maja 2010, ki ga je pripravil Mario Monti („Nova strategija za enotni trg“), poudarja, da je splošna svoboda gibanja delavcev uspeh s pravnega vidika, vendar je najmanj uporabljena od štirih svoboščin enotnega trga. Poročilo poudarja, da večina Evropejcev meni, da obstaja preveč ovir za delo drugje v EU ter mnoge pravne in upravne ovire na področju prostega gibanja delavcev. V skladu s poročilom je ovire na tem področju najtežje premagati.

Komisija je julija 2010 v svojem sporočilu „Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe“[6] navedla, da bo proučila načine za reševanje novih potreb in izzivov (zlasti ob upoštevanju novih vzorcev mobilnosti), s katerimi se soočajo delavci migranti EU in njihovi družinski člani, ter v okviru nove strategije za enotni trg pretehtala, kako spodbujati in okrepiti mehanizme za učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja delavcev EU in njihovih družinskih članov, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja.

Ta cilj je bil okrepljen v poročilu o državljanstvu EU 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“[7] z dne 27. oktobra 2010. Komisija je opredelila različno in napačno izvajanje prava EU o pravici do prostega gibanja kot eno glavnih ovir, s katerimi se srečujejo državljani EU pri učinkovitem uresničevanju svojih pravic na podlagi prava EU. Komisija je v skladu s tem najavila svoj namero o ukrepanju, da „bo olajšala prosto gibanje državljanov EU in njihovih družinskih članov iz tretjih držav s strogim izvajanjem pravil EU, vključno s pravili o nediskriminaciji, spodbujanjem dobre prakse in boljšim poznavanjem pravil EU na terenu ter povečanjem razširjanja informacij državljanom EU o njihovih pravicah do prostega gibanja“[8]

V svežnju o zaposlovanju z dne 18. aprila 2012 (sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“)[9] je Komisija napovedala, da bo „predložila zakonodajni predlog za podporo mobilnim delavcem (obveščanje in svetovanje) pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz Pogodbe in Uredbe 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji“.

Predsednik Barroso (politične smernice za Komisijo v obdobju 2010–2014) je poudaril tudi razkorak med teorijo in prakso ter pozval, naj načeli prostega gibanja in enakega obravnavanja postaneta resničnost v vsakdanjem življenju ljudi. Predsednik Barroso je v svojem govoru o stanju Unije 12. septembra 2012 poudaril potrebo po vzpostavitvi evropskega trga dela, ki naj bi ljudem omogočil delo v drugi državi kot doma[10].

Razkorak med pravicami, ki jih imajo državljani EU teoretično in v praksi, je bil poudarjen v tudi več poročilih institucij, množijo pa se tudi pozivi Evropski uniji, naj kaj stori v zvezi s tem[11]. Leto 2013 je bilo določeno kot evropsko leto državljanov[12]. Poudarek bo na pravicah državljanov in ukrepanju EU za zagotovitev, da se te pravice učinkovito izvajajo v korist državljanov in EU kot celote.

V zadnjih letih je Komisija prejela veliko pritožb državljanov, ki se želijo preseliti, ali ki so se dejansko preselili v drugo državo EU zaradi zaposlitve, in katerih pravice se ne spoštujejo. Državljani se čutijo nezaščitene v državi članici gostiteljici in nezmožne premagati ovire, s katerimi se soočajo.

Problematika

Obstajajo številni primeri ovir in težav:

(a) Nespoštovanje prava EU s strani javnih organov (neskladna zakonodaja ali njeno neustrezno izvajanje) in posledice, ki so jih zaradi tega utrpeli delavci migranti EU

težave s skladnostjo nacionalne zakonodaje in uveljavljene prakse še vedno obstajajo v državah članicah in o njih se še vedno poroča Komisiji. Nekaj primerov:

– drugačni pogoji veljajo za zaposlovanje državljanov EU;

– nacionalnost je pogoj za dostop do delovnih mest, ki niso zajeta v izjemi iz člena 45(4) PDEU;

– predvidene so nacionalne kvote za državljane EU (npr. v profesionalnem športu);

– drugačni delovni pogoji za državljane EU (plačilo, poklicne možnosti, razred idr.);

– dostop do socialnih ugodnosti je odvisen od pogojev, ki jih laže izpolnijo državljani domače države kot državljani drugih držav EU (npr. pogoj stalnega prebivališča);

– poklicne kvalifikacije in izkušnje, pridobljene v drugih državah članicah, se za dostop do zaposlitve ne upoštevajo ali se drugače upoštevajo kot tiste, ki so pridobljene v državi članici gostiteljici (slednjim se na primer dodelijo dodatne točke);

– za dostop do štipendij nacionalna zakonodaja od delavcev migrantov EU in njihovih družinskih članov zahteva, da imajo v državi stalno prebivališče, in sicer kljub ustaljeni sodni praksi Sodišča na tem področju;

– obmejni delavci so žrtev diskriminacije.

(b) Nespoštovanje prava EU s strani delodajalcev in pravnih svetovalcev

Informacije, ki so jih zbrali strokovnjaki in Komisija[13], kažejo, da obstaja ponavljajoča se težava ozaveščenosti javnih in zasebnih delodajalcev o pravilih EU, ne glede na to, ali je zakonodaja na nacionalni ravni skladna ali ne. Zdi se, da sta nepoznavanje pravil in njihovo nerazumevanje glavna razloga za to težavo, zlasti ko gre za zasebne delodajalce (ki sprejmejo le prijave za prosto delovno mesto oseb, ki že določen čas prebivajo v državi, ne priznavajo prejšnjih poklicnih izkušenj ali poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici, imajo pretirane jezikovne zahteve idr.).

Tudi pravni svetovalci vedno niso seznanjeni s pravom Unije o prostem gibanju delavcev ali pa ga ne poznajo.

(c) Delavci migranti EU nimajo dostopa do informacij ali sredstev, potrebnih za uveljavljanje pravic

V več anketah[14] so državljani navedli, da niso vedeli, na koga bi se obrnili, ko so se soočili s težavami v zvezi s svojimi pravicami EU. Obstajajo tudi dokazi, da migranti težko dostopajo do varstva, ki jim je na voljo, ne poznajo na primer nacionalnih postopkov in sistemov, primanjkuje jim jezikovnih spretnosti za dostop do storitev ali pa so stroški pravnega svetovanja in pomoči previsoki.

Tovrstne težave vplivajo na državljane EU, ki se preselijo v drugo državo članico zaradi zaposlitve in se vrnejo v svojo državo članico izvora, da bi tam delali.

Cilji

Za reševanje teh težav so bili opredeljeni posebni cilji:

– zmanjšanje diskriminacije delavcev migrantov EU na podlagi državljanstva;

– zmanjšanje vrzeli med teoretičnimi pravicami delavcev migrantov EU in njihovim uresničevanjem v praksi z omogočanje pravilnega izvajanja veljavne zakonodaje;

– zmanjšanje obsega nepoštene prakse, ki zadeva delavce migrante EU

– in dodeljevanje sredstev delavcem migrantom EU za zagotovitev spoštovanja njihovih pravic.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

2.1.        Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

(a) Mreža strokovnjakov za prosto gibanje delavcev

Mreža pravnih strokovnjakov na področju prostega gibanja delavcev letno poroča o pravnem položaju, ki obstaja v Evropski uniji[15].

Prvo poročilo[16], zaključeno januarja 2011, se je, kar zadeva delavce migrante EU, osredotočilo na izvršljivost pravice do enakega obravnavanja na podlagi državljanstva in na obstoječi pravni okvir v vsaki državi članici. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je ta pravica redko deležna enakega varstva in jamstev kot pravica do enakega obravnavanja na podlagi drugih meril (kot so rasa, starost in spol). Status delavcev migrantov EU se v večini držav EU še vedno dojema kot status, ki je bližji statusu delavcev tretjih držav kot pa statusu domačih delavcev. Veliko delavcev migrantov EU, ki se soočajo z diskriminacijo na podlagi državljanstva, se mora zanašati na široko razlago nacionalnega prava, sprejetega za izvajanje direktiv EU o enakosti za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril.

V drugem poročilu, ki je bilo predloženo oktobra 2011, je bil predstavljen pregled glavnih težav pri izvajanju pravil o prostem gibanju delavcev, opredeljenih v posamezni državi članici. Očitno v nekaterih državah članicah obstajajo težave sistemske narave, ki pomenijo nezakonito diskriminacijo. Večina težav izvira iz posredne diskriminacije ali neutemeljenih omejitev uresničevanja pravice delavcev do prostega gibanja. Na primer, upravičenost do določenih socialnih in davčnih ugodnosti, ki je odvisna od merila stalnega prebivališča, pretirane jezikovne zahteve ali države članice, ki za namen izračuna delovne dobe uslužbenca javnega sektorja in z njo povezanih ugodnosti ne upoštevajo števila let, ko je delavec delal na podobnem delovnem mestu v drugih državah članicah EU.

(b) Razprava v okviru Svetovalnega odbora o prostem gibanju delavcev

Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev je med oktobrom 2010 in oktobrom 2012 na več sestankih razpravljal o ovirah za prosto gibanje delavcev, težavah z diskriminacijo na podlagi državljanstva in potrebah po boljšem izvajanju veljavnih pravil EU. Člani Svetovalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in socialni partnerji na evropski in nacionalni ravni, so bili tudi pozvani, da odgovorijo na vprašalnik, ki ga je pripravila Komisija. Vprašalnik je bil oblikovan tako, da se ugotovi, kateri ukrepi so bili na nacionalni ravni izvedeni za informiranje, pomoč, podporo in varstvo delavcev EU v zvezi z izvajanjem Uredbe (EU) št. 492/2011.

Člani odbora so priznali pomen resničnega in učinkovitega izvajanja obstoječih pravic. Predlagani odgovori na to potrebo so segali od dejavnosti ozaveščanja do močnejše zagotovitve spoštovanja pravil in boljšega dostopa do informacij in podpore za delavce migrante EU. Na sestanku Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev 30. oktobra 2012 so se socialni partnerji – ETUC in Business Europe – na splošno zelo pozitivno opredelili glede predloga direktive.

(c) Javno posvetovanje

Komisija je izvedla javno posvetovanje med junijem in avgustom 2011. Državljani, nacionalnimi organi, sindikati, organizacije delodajalcev in združenja (nevladne organizacije, združenja neodvisnih strokovnjakov idr.) so podali svoje mnenje o glavnih težavah, s katerimi se delavci soočajo pri uresničevanju pravice do prostega gibanja, o sedanji ravni varstva delavcev in potrebi po ukrepanju EU v pomoč delavcem, da bi svoje pravice lahko uživali v celoti.

Komisija je skupaj prejela 243 odgovorov, od katerih jih je bilo 169 od državljanov in 74 od organizacij, vključno z nacionalnimi organi. Med organizacijami so bili sindikati najbolj aktivni pri zagotavljanju prispevkov (27 % anketirancev), sledile so jim nevladne organizacije (17 %), nacionalni organi (15 %) in organizacije delodajalcev (12 %).

Večina anketirancev se je strinjala, da bi bilo treba delavce EU bolje zaščititi pred diskriminacijo na podlagi državljanstva. Sindikati, nevladne organizacije, zasebna podjetja, regionalni in lokalni organi ter državljani so sprejetje zakonodaje EU navedli kot najpomembnejši ukrep. Nacionalni organi niso bili enotnega mnenja. Delodajalci so jasno navedli, da je ozaveščanje zelo pomembno. Vzpostavitev kontaktnih točk ali struktur v državah članicah je bila s strani večine anketirancev ocenjena kot pomemben ukrep. Izmenjava praks med državami EU je bila tudi navedena kot pomembno orodje, medtem ko so neprofitne organizacije, sindikati, zasebna podjetja in regionalni organi[17] kot pomembne ocenili podporne organizacije.

2.2.        Ocena učinka

V skladu s svojo politiko o boljši pripravi zakonodaje je Komisija izvedla oceno učinka možnosti, ki je temeljila na zunanji študiji[18], zaključeni aprila 2012[19].

Različne alternative politike vsebujejo vrsto možnosti, ki predstavljajo različne ravni ukrepanja EU: ohranitev sedanjega stanja, izvajanje spremembe brez priprave zakonodaje ali sprejetje pravnega akta. Priprava zakonodaje temelji na različnih scenarijih, ki segajo od mehkega ukrepanja (nezavezujoči pravni instrument kot je priporočilo) do najvišjega ukrepanja v obliki zavezujočega pravnega instrumenta, kot je direktiva.

Vse te možnosti so bile analizirane glede na splošne cilje.

Ocena o učinku je pokazala, da bi zavezujoča zakonodajna pobuda občutno vplivala na uresničevanje pravic do prostega gibanja. Zavezujoči pravni instrument, ki državam članicam nalaga obveznosti, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitih mehanizmov za razširjanje informacij in nasvetov državljanom, je učinkovit in uspešen način doseganja navedenih ciljev.

Najprimernejša možnost je direktiva, skupaj z drugimi pobudami, kot so skupne smernice o posebnih temah, ki jih mora sprejeti Tehnični odbor[20] za prosto gibanje delavcev. Skupne smernice bi obravnavale posebno vprašanje izvajanja prava EU na področju prostega gibanja delavcev.

Cilj direktive, ki uvaja ukrepe v podporo delavcem migrantom EU, ki so naleteli na težave v zvezi s prostim gibanjem, bi bil povečanje ozaveščenosti nacionalnih organov o tem vprašanju in povečanje njihovega ukrepanja zoper diskriminacijo na podlagi državljanstva. Zaradi večje prepoznavnosti vprašanja bi postali državljani bolje obveščeni o svojih pravicah, povečala bi se tudi ozaveščenost delodajalcev iz javnega in zasebnega sektorja in drugih zainteresiranih strani (nevladne organizacije, socialni partnerji …). Poleg tega bi direktiva, brez ustvarjanja dodatnih obremenitev za delodajalce, znatno prispevala k boljšemu razumevanju in zagotovitvi spoštovanja prava EU s posebno zahtevo za države članice, da zagotovijo boljše informiranje zainteresiranih strani. Poleg tega bo z zagotavljanjem posebnih pravnih sredstev zoper kršitev pravic iz člena 45 PDEU in omogočanjem tretjim osebam, da posredujejo v imenu delavcev migrantov EU, državljanom olajšano uresničevanje njihovih pravic, pri tem pa bodo deležni podpore.

Osnutek ocene učinka je potrdil odbor za oceno učinka (v nadaljnjem besedilu: odbor za oceno učinka) julija 2012. Mnenje odbora za oceno učinka ter končna ocena učinka in njen povzetek so objavljeni skupaj s tem predlogom.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Splošno ozadje – povzetek predlaganih ukrepov

Cilj tega predloga direktive je izboljšati in okrepiti način, na katerega se člen 45 PDEU in Uredba (EU) št. 492/2011 izvajata v praksi v Evropski uniji z vzpostavitvijo splošnega skupnega okvira ustreznih določb in ukrepov za omogočanje boljšega in enotnejšega izvajanja pravic iz prava EU, ki so podeljene delavcem, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja, in njihovim družinskim članom.

Predlog direktive uvaja predvsem pravne obveznosti, da se:

– delavcem migrantom EU zagotovijo ustrezna pravna sredstva na nacionalni ravni. Vsakemu delavcu EU, ki meni, da je bil žrtev diskriminacije na podlagi državljanstva, je treba omogočiti uporabo ustreznih upravnih in/ali sodnih postopkov za zaradi diskriminatornega ravnanja;

– zagotovi nadaljnje varstvo delavcev z omogočanjem, da združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo upravičen interes za spodbujanje pravic prostega gibanja delavcev, lahko sodelujejo v vseh upravnih ali sodnih postopkih v imenu delavcev migrantov EU ali v njihovo podporo, če je prišlo do kršenja njihovih pravic;

– vzpostavijo strukture ali organi na nacionalni ravni, ki bodo spodbujali uresničevanje pravice do prostega gibanja z zagotavljanjem informacij ter podporo in pomočjo delavcem migrantom EU, ki so žrtve diskriminacije na podlagi državljanstva;

– ozavešča z zagotavljanjem lahko dostopnih ustreznih informacij delodajalcem, delavcem in vsem drugim zainteresiranim stranem;

– spodbuja dialog z ustreznimi nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji.

3.2.        Pravna podlaga

Ta predlog temelji na členu 46 PDEU, ki je tudi pravna podlaga Uredbe (EU) št. 492/2011 in omogoča sprejetje uredb ali direktiv po rednem zakonodajnem postopku.

3.3.        Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Ugotovljene težave v zvezi z izvajanjem in zagotovitvijo spoštovanja prava EU o prostem gibanju delavcev, zlasti Uredbe (EU) št. 492/2011, so povezane s cilji iz člena 3(3) PEU, v skladu s katerimi je Evropska unija ustanovila notranji trg, ki temelji na visoko konkurenčnem socialnem tržnem gospodarstvu, za dosego polne zaposlenosti in socialnega napredka, ter iz členov 45 (prosto gibanje in nediskriminacija na podlagi državljanstva za delavce EU) in 18 PDEU (nediskriminacija glede na državljanstvo za državljane EU).

Veljavna pravila EU se morajo uporabljati ustrezno in učinkovito. Razlike in neskladnosti v načinu, kako se Uredba (EU) št. 492/2011 uporablja in izvršuje v različnih državah članicah, so škodljive za pravilno delovanje prostega gibanja kot temeljne svoboščine. Obstajajo dokazi, ki kažejo, da je zelo težko ustvariti potrebne enake konkurenčne pogoje za delavce, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja v EU. V teh razmerah se potrebna pravna jasnost in varnost lahko dosežeta samo na ravni EU.

Države članice ne morejo zadostno uresničiti ciljev predloga, zato je potrebno ukrepanje na ravni EU.

V skladu z načelom sorazmernosti ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev ciljev. Da bi izboljšali izvajanje in zagotovitev spoštovanja Uredbe (EU) št. 492/2011 v praksi, direktiva predlaga preventivne ukrepe, kot so na primer zagotavljanje ustreznih pravnih sredstev in informacij, podpore in svetovanja v skladu z nacionalno tradicijo in prakso.

Ob upoštevanju narave predlaganih ukrepov bo direktiva državam članicam omogočila prosto izbiro izvedbenih ukrepov, ki najbolj ustrezajo njihovim nacionalnim pravosodnim sistemom in postopkom.

3.4.        Podrobna obrazložitev predloga

3.4.1.     POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

3.4.1.1.  Člen 1 – Vsebina

Člen 45 PDEU je določba prava EU, ki se neposredno uporablja v nacionalnem pravnem redu držav članic in ki evropskim državljanom neposredno daje pravico do preselitve v drugo državo članico zaradi zaposlitve in sprejema ponudbe za zaposlitev, zaposlitve v njej brez delovnega dovoljenja, prebivanja v njej za navedeni namen in pravico, da v njej ostanejo tudi po končani zaposlitvi. Določba prav tako daje pravico do enakega obravnavanja, kot ga imajo domači državljani, glede dostopa do zaposlitve, plačilnih in drugih pogojev dela in zaposlitve. Tako določba vključuje odpravo vsakršne diskriminacije (neposredne ali posredne) na podlagi državljanstva pri uresničevanju teh pravic kot tudi vseh neutemeljenih ovir, ki preprečujejo uresničevanje pravice do prostega gibanja[21].

Uredba (EU) št. 492/2011 je tudi pravni instrument, ki se zaradi svoje narave neposredno uporablja in državam članicam ni treba sprejeti izvedbenih ukrepov, da bi se njihovi državljani lahko sklicevali na pravice iz navedene uredbe.

Pravice iz navedene uredbe, ki so dodeljene posameznikom in katerih zagotovitev spoštovanja bo ta predlog olajšal, so navedene v poglavju I „Zaposlovanje, enako obravnavanje in družine delavcev“, v členih od 1 do 10. Pravice zadevajo zlasti dostop do zaposlitve (oddelek 1, dostop do zaposlitve, členi od 1 do 6), enako obravnavanje v zvezi s pogoji zaposlovanja in delovnimi pogoji (oddelek 2, zaposlovanje in enako obravnavanje, členi od 7 do 9) ter družinske člane delavca (oddelek 3, družine delavcev, člen 10).

Ta predlog direktive ne zadeva poglavja II Uredbe (EU) št. 492/2011, Popolnitev prostih mest in prijave za zaposlitev (členi od 11 do 20), poglavja III, Odbori, ki so zadolženi za zagotavljanje tesnega sodelovanja med državami članicami na področju prostega gibanja in zaposlovanja delavcev (členi od 20 do 34), ali poglavja IV, Končne določbe (členi od 35 do 42).

3.4.1.2.  Člen 2 – Področje uporabe

Predlog ne spreminja področja uporabe Uredbe (EU) št. 492/2011. Uporablja se samo v primerih diskriminacije na podlagi državljanstva v zvezi z zadevami, ki jih zajema navedena uredba, z uvedbo določb o varstvu, informiranju in podpori, v skladu s členi od 3 do 7 tega predloga direktive. To pomeni okrepitev jamstva enakega obravnavanja in pravnih sredstev v primerih neupravičenih ovir v zvezi z dostopom do zaposlitve za delavce, ki uresničujejo svojo pravico do prostega gibanja v Evropski uniji.

V zvezi s tem predlog direktive zajema naslednje zadeve:

– dostop do zaposlitve;

– zaposlitvene in delovne pogoje predvsem glede plačila in odpustitve;

– dostop do socialnih in davčnih ugodnosti;

– članstvo v sindikatih;

– dostop do usposabljanja;

– dostop do namestitve,

– dostop do izobraževanja za otroke delavcev.

3.4.2.     POGLAVJE II – ZAGOTOVITEV SPOŠTOVANJA PRAVIC

3.4.2.1.  Člen 3 – Varstvo pravic – Pravna sredstva – Roki

Ta člen določa pravno obveznost za države članice, da delavcem migrantom EU zagotovijo ustrezna pravna sredstva na nacionalni ravni. Prav tako se nanaša na ukrepe za zagotovitev spoštovanja in varstvo pravic, torej že temeljno pravico po sebi. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah potrjuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva za vsakogar, čigar pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Evropske unije, so kršene ali niso spoštovane. Predlog zajema pravosodna in izvensodna pravna sredstva, vključno z alternativnimi mehanizmi reševanja sporov, kot so spravni postopki in postopki mediacije. Varuhi človekovih pravic in organi za enakost ali podobne strukture lahko prav tako pomenijo alternativo sodnim sredstvom. Ta člen v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da v primeru, kadar države članice določijo le upravne postopke, zagotovijo, da je vsako upravno odločitev mogoče izpodbijati pred sodiščem.

V skladu s sodno prakso Sodišča[22] odstavek 2 tega člena določa, da prejšnji odstavek ne vpliva na nacionalne predpise, ki se nanašajo na roke za vložitev pravnih sredstev v zvezi z načelom enakega obravnavanja, pod pogojem, da ne bi bilo uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev, zaradi takšnih rokov praktično nemogoče ali pretirano težavno.

3.4.2.2.  Člen 4 – Dejavnosti združenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov

Ta člen uvaja obveznost za države članice, da zagotovijo, da združenja, organizacije ali pravni subjekti (kot so sindikati, nevladne organizacije in druge organizacije) lahko sodelujejo v vseh upravnih ali sodnih postopkih v imenu delavcev migrantov EU ali v njihovo podporo v primeru kršenja njihovih pravic v okviru direktive ali Uredbe (EU) št. 492/2011. Državam članicam bi bilo treba prepustiti pravico, da opredelijo način izvajanja te določbe v praksi, v skladu z nacionalnimi pravosodnimi sistemi in postopki.

Združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti lahko imajo pomembno vlogo pri varstvu pravic v imenu delavca in njegovih družinskih članov ali v njihovo podporo[23]. Pomoč se lahko razlikuje od ene države članice do druge glede na njen pravosodni sistem, postopke, tradicijo in prakso (npr. sindikati bi lahko posredovali ali nosili stroške ali pomagali žrtvam diskriminacije).

Drugi odstavek člena 4 kot odraz člena 3 določa, da prvi odstavek ne vpliva na nacionalna pravila, ki se nanašajo na roke za vlaganje pravnih sredstev.

3.4.3.     POGLAVJE III – SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA – KONTAKTNE TOČKE, STRUKTURE ALI ORGANI – DIALOG

3.4.3.1.  Člen 5 – Kontaktne točke, strukture ali organi

Ta člen določa strukture za informiranje, spodbujanje in pomoč ali organe, ki jih je treba vzpostaviti na nacionalni ravni, da bi podprli delavce migrante EU ter spodbujali, analizirali in spremljali pravice, ki so z zakonodajo EU podeljene njim in njihovim družinskim članom. Te funkcije pa lahko izvajajo tudi obstoječi organi, ki so jih države članice že vzpostavile za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril v zvezi z izvajanjem zakonodaje EU, ali agencije, ki so na nacionalni ravni odgovorne za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic posameznikov. V tem primeru mora država članica obstoječemu organu zagotoviti dodelitev zadostnih sredstev za izvajanje dodatnih nalog. V ta namen bi lahko bilo usposabljanje strokovnjakov upravičeno v okviru Evropskega socialnega sklada.

Naloge teh struktur ali organov bi morale zajemati:

(a) zagotavljanje informacij vsem ustreznim zainteresiranim stranem in povečanje podpore za delavce migrante EU; zagotavljanje svetovanja in pomoči domnevnim žrtvam diskriminacije pri njihovih pritožbah, brez poseganja v pravice pravnih subjektov iz člena 4. Medtem ko imajo v nekaterih državah organi za enakost, ki so bili vzpostavljeni na podlagi direktiv EU za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril, pravdno sposobnost in lahko začnejo postopek pred sodiščem, lahko v drugih le zagotavljajo pomoč tožniku ali predložijo pripombe sodišču;

(b) opravljanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo na podlagi državljanstva;

(c) objavo neodvisnih poročil in pripravo priporočil v zvezi z enakim obravnavanjem in bojem proti diskriminaciji na podlagi državljanstva.

(d) objavo informacij o vseh vprašanjih v zvezi z uporabo pravil EU o prostem gibanju delavcev na nacionalni ravni.

Vsaki državi članici bi bilo prepuščeno, da sama odloči, ali je treba ustvariti povsem nove strukture ali se obstoječim organom lahko podelijo zgoraj opisane naloge, da bi se spodbujal boj proti diskriminaciji v vseh državah članicah. Trenutno bi lahko bilo „državljanstvo“ zajeto v pristojnosti obstoječih organov za enakost v 19 državah članicah[24].

Poleg tega ta člen določa sinergije med obstoječimi ali novimi strukturami ali organi z drugimi orodji na ravni EU za informiranje, spodbujanje in podporo, kot so Tvoja Evropa SOLVIT, EURES, Evropska podjetniška mreža in enotne kontaktne točke.

Prednost opiranja na obstoječe strukture je koriščenje obstoječega znanja in izkušenj. To prav tako omogoči večjo enostavnost in dostopnost, ker prepreči tveganje zmede in negotovosti glede vprašanja, na koga se obrniti v primeru težav.

3.4.3.2.  Člen 6 – Dialog

Ta člen zahteva, da države članice v skladu z nacionalno tradicijo in prakso sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje in pospeševanje dialoga s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, ki imajo v skladu s svojim nacionalnim pravom in prakso upravičen interes prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi državljanstva.

3.4.4.     POGLAVJE IV – DOSTOP DO INFORMACIJ

3.4.4.1.  Člen 7 – Razširjanje informacij

Ta člen določa ustrezno razširjanje informacij o pravicah delavcev in njihovih družinskih članov v zvezi z enakim obravnavanjem, ki izhaja iz Direktive in iz členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011. Bolj kot je sistem javnega obveščanja in preprečevanja učinkovit, manj bodo posamezniki posegali po pravnih sredstvih. Predlog direktive prepušča izbiro sredstev informiranja državam članicam, vendar bi morale spletne ali digitalne informacije s povezavami na obstoječa sredstva informiranja na ravni EU, spletišči Tvoja Evropa in EURES, postati obvezne.

Vendar se lahko dopolnijo s katerimi koli dejavnostmi informiranja, ki odražajo dobro prakso, ki so jih navedli nacionalni strokovnjaki in zainteresirane strani, denimo kampanjami ozaveščanja ali posebnimi informacijami. Za razširjanje informacij bi lahko tudi bilo zelo pomembno, da bi socialni partnerji, organi za enakost, nevladne organizacije in druga združenje prevzeli aktivno vlogo.

3.4.5.     POGLAVJE V – KONČNE DOLOČBE

3.4.5.1.  Člen 8 – Minimalne zahteve

Prvi odstavek je standardna „protiregresijska“ določba, ki določa, da imajo lahko države članice, višjo raven varstva ali želijo sprejeti zakonodajo, ki zagotavlja višjo raven varstva od tistega, ki ga zagotavlja predlagana direktiva.

Drugi odstavek izrecno navaja, da imajo države članice diskrecijsko pravico razširiti pristojnosti organov iz člena 5, s čimer bi bila vključena tudi nediskriminacija na podlagi državljanstva za vse državljane EU in njihove družinske člane, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, kakor je določena v členu 21 PDEU in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[25].

Tretji odstavek določa, da države članice pri izvajanju te direktive ne bi smele zmanjšati sedanje ravni varstva pred diskriminacijo.

3.4.5.2.  Člen 9 – Prenos

Države članice morajo sprejeti potrebne izvedbene ukrepe v obdobju dveh let po začetku veljavnosti direktive in izpolnjevati nekatere zahteve glede informacij, kot so obvestila Komisiji, kako je direktiva prenesena v nacionalno pravo, in sklicevanje na direktivo v vseh izvedbenih ukrepih.

V tem okviru bi bilo skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 primerno, da države članice uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložijo en ali več dokumentov, v katerih je pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi te direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Ob upoštevanju, da za nekatere določbe te direktive, kot so določbe o strukturah ali organih iz člena 5, več držav že razpolaga z zakonodajo za boj proti diskriminaciji na podlagi drugih meril v okviru izvajanja zakonodaje EU, ali agencijami, ki so na nacionalni ravni odgovorne za varstvo človekovih pravic ali varovanje pravic posameznikov, bi obrazložitveni dokumenti omogočili boljšo opredelitev posebnih ukrepov, ki so sprejeti ali ki se izvajajo, za boj proti diskriminaciji na podlagi državljanstva    

3.4.5.3.  Člen 10 – Poročilo

Komisija mora predložiti poročilo o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru najpozneje dve leti po izteku roka za prenos direktive v nacionalno pravo. Prav tako lahko pripravi ustrezne predloge za nadaljnje ukrepe, če je to potrebno. Zato bo Komisija v okviru poročila o izvajanju in izkušenj, pridobljenih na terenu, prav tako spremljala, kako so se države članice odločile razširiti pristojnosti struktur in organov iz člena 5, da bi bili ti pristojni za enako obravnavanje brez diskriminacije na podlagi državljanstva vseh državljanov Unije in njihovih družinskih članov, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja v okviru prava Unije.

3.4.5.4.  Člen 11 – Začetek veljavnosti

Ta standardna klavzula določa, da ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.4.5.5.  Člen 12 – Naslovitev

To je standardna določba, ki določa, da je ta direktiva naslovljena na države članice.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta predlog naj bi imel omejene posledice za proračun Unije. Ocenjuje se, da stroški za ocenjevalno študijo v letu 2015 ne bodo presegli 300 000 EUR in bodo kriti iz sredstev, ki so na voljo v proračunski vrstici, iz katere se financirajo prosto gibanje delavcev, koordinacija sistemov socialne varnosti in ukrepi za migrante, vključno z migranti iz tretjih držav. Stroški za človeške vire (131 000 EUR na leto) se bodo krili iz razdelka 5 večletnega finančnega okvira. Podrobnosti so razložene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu.

2013/0124 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 46 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[26],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[27],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Prosto gibanje delavcev je temeljna svoboščina državljanov EU in eden od stebrov notranjega trga v Uniji, določeno v členu 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Njegovo izvajanje je nadalje razvito s pravom Unije, katerega cilj je zagotavljanje polnega uresničevanja vseh pravic, ki so podeljene državljanom Unije in njihovim družinskih članom.

(2)       Prosto gibanje delavcev je tudi ključni element za razvoj dejanskega trga dela Unije, ki delavcem omogoča, da se z območij visoke brezposelnosti preselijo na območja, kjer primanjkuje delovne sile, se več ljudem pomaga, da najdejo delovna mesta, ki bolje ustrezajo njihovim spretnostim, in se odpravljajo ozka grla na trgu dela.

(3)       Prosto gibanje delavcev daje vsem državljanom pravico do prostega gibanja v drugo državo članico, da tam delajo in prebivajo v ta namen, Ščiti jih pred diskriminacijo na podlagi državljanstva glede zaposlovanja, plačila in drugih delovnih pogojev z zagotavljanjem njihovega enakopravnega obravnavanja v primerjavi z državljani navedene države članice. To pravico je treba razlikovati od svobode opravljanja storitev, ki zajema pravico podjetij do opravljanja storitev v drugi državi članici, pri čemer lahko svoje delavce začasno pošljejo („napotijo“) v drugo državo članico na opravljanje dela, potrebnega za opravljanje navedenih storitev v navedeni državi članici.

(4)       Delavcem in njihovim družinskim članom, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, podeljuje člen 45 Pogodbe materialne pravice za uresničevanje te temeljne svoboščine, podrobneje določene v Uredbi (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji[28].

(5)       Vendar pa je učinkovito uresničevanje prostega gibanja delavcev še vedno velik izziv in zelo pogosto so mnogi delavci ne zavedajo svojih pravic do prostega gibanja. Ti delavci so še vedno žrtve diskriminacije na podlagi državljanstva, ko se po Evropski uniji selijo iz ene države članice v drugo. Obstaja torej razkorak med zakonodajo in njenim izvajanjem v praksi, ki ga je treba odpraviti.

(6)       Komisija je julija 2010 v svojem sporočilu „Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe“[29] navedla, da bo preučila načine reševanje novih potreb in izzivov (zlasti ob upoštevanju novih vzorcev mobilnosti), s katerimi se soočajo delavci migranti EU in njihovi družinski člani, ter v okviru nove strategije za enotni trg pretehtala, kako spodbujati in okrepiti mehanizme za učinkovito izvajanje načela enakega obravnavanja delavcev EU in njihovih družinskih članov, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja.

(7)       Komisija je v poročilu o državljanstvu EU 2010 „Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU“ z dne 27. oktobra 2010[30] opredelila različno in neustrezno izvajanje prava Unije o pravici do prostega gibanja kot eno glavnih ovir, s katero se srečujejo državljani Unije pri učinkovitem uresničevanju pravic na podlagi prava Unije. Komisija je v skladu s tem najavila svoj namero o ukrepanju, da „bo olajšala prosto gibanje državljanov EU in njihovih družinskih članov iz tretjih držav s strogim izvajanjem pravil EU, vključno s pravili o nediskriminaciji, spodbujanjem dobre prakse in boljšega poznavanja pravil EU na terenu ter s povečanjem razširjanja informacij državljanom EU o njihovih pravicah do prostega gibanja“ (akcija 15 poročila o državljanstvu EU 2010).

(8)       V svežnju o zaposlovanju z dne 18. aprila 2012 (sporočilo Komisije „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“)[31] je Komisija napovedala, da bo „predložila zakonodajni predlog za podporo mobilnim delavcem (obveščanje in svetovanje) pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz Pogodbe in Uredbe 492/2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji“.

(9)       Ustrezno in učinkovito izvajanje ter zagotovitev spoštovanja pravic sta ključna za varstvo pravic delavcev, medtem ko nezadostna zagotovitev spoštovanja slabi učinkovitost veljavnih predpisov Unije na tem področju.

(10)     Bolj učinkovito in enotno izvajanje pravic, ki jih pravila Unije zagotavljajo v zvezi s prostim gibanjem delavcev, je potrebno tudi za pravilno delovanje notranjega trga.

(11)     Izvajanje in spremljanje pravil Unije o prostem gibanju delavcev bi bilo treba izboljšati, da bi delavcem zagotovili boljšo obveščenost o njihovih pravicah, jim pomagali in jih zaščitili pri uresničevanju navedenih pravic ter odpravili izogibanje tem pravilom s strani javnih organov in javnih ali zasebnih delodajalcev.

(12)     Da bi zagotovile pravilno izvajanje materialnih pravil o pravicah delavcev do prostega gibanja za namene dela in za spremljanje skladnosti z njimi, bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo varovanje pred diskriminacijo na podlagi državljanstva in kakršno koli neutemeljeno oviro pri uresničevanju navedene pravice.

(13)     Zato je primerno določiti posebna pravila za učinkovito zagotovitev spoštovanja materialnih pravil, ki urejajo prosto gibanje delavcev, ter boljše in enotnejše izvajanje člena 45 Pogodbe in Uredbe (EU) št. 492/2011,

(14)     V tem okviru bi morali delavci, ki so bili izpostavljeni diskriminaciji na podlagi državljanstva ali kakršni koli neupravičeni omejitvi pri uresničevanju pravice do prostega gibanja, imeti ustrezna in učinkovita pravna sredstva za varstvo in odpravo kršitve. Kadar države članice določijo le upravne postopke, zagotovijo, da je vsako upravno odločitev v skladu s členom 47 Listine mogoče izpodbijati pred sodiščem.

(15)     Za zagotovitev učinkovitejših ravni varstva bi bilo treba združenjem in pravnim subjektom, glede na to, kaj določajo države članice, dati pooblastila za sodelovanje v postopkih – bodisi v imenu bodisi v podporo žrtve – brez poseganja v nacionalna postopkovna pravila v zvezi z zastopanjem in obrambo pred sodišči.

(16)     Roki iz členov 3(2) in 4(2) bi morali biti usklajeni s sodno prakso Sodišča[32] ter oblikovani tako, da ne bi bilo uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev, praktično nemogoče ali pretirano težavno.

(17)     Varstvo pred diskriminacijo na podlagi državljanstva bi že samo po sebi bilo okrepljeno, če bi v vsaki državi članici obstajale organizacije s pristojnostjo za spodbujanje enakega obravnavanja, analizo težav, s katerimi se srečujejo državljani, za preučitev možnih rešitev in zagotavljanje posebne podpore za delavce Unije, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja.

(18)     Vsaka država sama odloči, ali se naloge iz člena 5 te direktive dodelijo že obstoječemu organu, ki pokriva širšim krog meril za diskriminacijo. Če bodo naloge iz člena 5 zajete v razširjenem mandatu že obstoječega organa ali strukture, bi morala država članica obstoječemu organu dodeliti zadostna sredstva za izvajanje dodatnih nalog, s čimer zagotovi, da ne bi bilo izvajanje že obstoječih nalog teh organov ogroženo.

(19)     Države članice bi morale zagotoviti pospeševanje sinergij z obstoječimi orodji na ravni EU za informiranje in podporo, v ta namen pa bi morale poskrbeti, da obstoječi ali novoustanovljeni organi poznajo in uporabljajo obstoječe storitve za informiranje in podporo, kot so Tvoja Evropa SOLVIT, EURES, Evropska podjetniška mreža in enotne kontaktne točke, ter sodelujejo z njimi.

(20)     Države članice bi morale spodbujati dialog z nevladnimi organizacijami in med socialnimi partnerji za odpravo različnih oblik diskriminacije na podlagi državljanstva in boj proti njim.

(21)     Države članice bi morale omogočiti, da bi delavci iz drugih držav članic, delodajalci in druge zainteresirane strani lažje prišli do informacij o delovnih pogojih.

(22)     Države članice bi morale ugotoviti, kako bi se delodajalce, delavce in druge osebe oskrbelo z zlahka dostopnimi ustreznimi informacijami v zvezi z določbami te direktive in ustreznimi določbami Uredbe (EU) št. 492/2011. Te informacije bi morale biti zlahka dostopne tudi prek storitev Tvoja Evropa in EURES.

(23)     Ta direktiva določa minimalne zahteve in tako državam članicam omogoča, da uvedejo ali ohranijo ugodnejše določbe. Države članice imajo tudi možnost razširiti pristojnosti organizacij, ki so jim poverjene naloge, povezane z varstvom delavcev migrantov Unije pred diskriminacijo na podlagi državljanstva, na način, da so pristojne za pokrivanje pravice do enakega obravnavanja brez diskriminacije na podlagi državljanstva vseh državljanov Unije in njihovih družinskih članov, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, kakor je določena v členu 21 PDEU in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic[33]. Izvajanje te direktive ne bi smelo služiti za upravičenje kakršnega koli poslabšanja obstoječih razmer v državi članici.

(24)     Učinkovito izvajanje določb te direktive pomeni, da bi se morale države članice pri sprejemanju ustreznih ukrepov za izpolnitev svojih obveznosti iz te direktive sklicevati na to direktivo ali pa sklic nanjo navesti ob uradni objavi izvedbenih ukrepov.

(25)     V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 se države članice zavezujejo, da bodo uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(26)     Komisija bi po poteku določenega časa po prenosu Direktive morala pripraviti poročilo o njenem izvajanju, in zlasti oceniti, ali je treba predložiti predloge za boljšo zagotovitev spoštovanja prava Unije o prostem gibanju.

(27)     Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravico do izbire poklica in pravico do dela (člen 15), pravico do nediskriminacije (člen 21 in zlasti odstavek 2 glede nediskriminacije na podlagi državljanstva), pravico do kolektivnih pogajanj in ukrepov (člen 28), poštenih in pravičnih delovnih pogojev (člen 31), pravico do prostega gibanja in prebivanja (člen 45) ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (člen 47). Direktivo je treba izvajati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(28)     Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, in sicer določitve splošnega skupnega okvira ustreznih določb, ukrepov in mehanizmov, potrebnih za boljše in enotnejše izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic v praksi, ki so podeljene s Pogodbo in Uredbo (EU) št. 492/2011, in ker se ta cilj zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1 Predmet

Ta direktiva določa določbe, ki omogočajo enotnejše izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic , zagotovljenih s členom 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in določbami členov 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji, v praksi.

Člen 2 Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za naslednje vidike prostega gibanja delavcev:

(a)        dostop do zaposlitve;

(b)        zaposlitvene in delovne pogoje, predvsem glede plačila in odpustitve;

(c)        dostop do socialnih in davčnih ugodnosti;

(d)        članstvo v sindikatih;

(e) dostop do usposabljanja;

(f) dostop do nastanitve;

(g) dostop do izobraževanja za otroke delavcev.

POGLAVJE II ZAGOTOVITEV SPOŠTOVANJA PRAVIC

Člen 3 Varstvo pravic – Pravna sredstva – Roki

1. Države članice vsem delavcem in njihovim družinskim članom, ki menijo, da so jim bile ali da so jim pravice do prostega gibanja neupravičeno omejene ali so mnenja, da jim je bila storjena krivica zaradi neuporabe načela enakega obravnavanja, zagotovijo pravno varstvo v sodnih in/ali upravnih postopkih ter v spravnih postopkih, če jih države članice štejejo za primerne, za zagotovitev spoštovanja obveznosti iz člena 45 Pogodbe in členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011, ki jim je na voljo tudi po tem, ko je prekinjeno razmerje, v katerem je domnevno prišlo do diskriminacije.

2. Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v nacionalne predpise o rokih za zagotovitev spoštovanja navedenih pravic. Ti roki ne smejo biti takšni, da bi bilo uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev, zaradi njih praktično nemogoče ali pretirano težavno..

Člen 4 Dejavnosti združenj, organizacij ali drugih pravnih subjektov

1. Države članice zagotovijo, da združenja, organizacije ali drugi pravni subjekti, ki imajo v skladu z merili iz njihove nacionalne zakonodaje upravičen interes za zagotavljanje spoštovanja določb te direktive, lahko v imenu delavcev in njihovih družinskih članov ali v njihovo podporo, in sicer z njihovo privolitvijo, sodelujejo v vseh sodnih in/ali upravnih postopkih za zagotovitev spoštovanja pravic iz člena 45 Pogodbe in členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011.

2. Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v nacionalne predpise o rokih za zagotovitev spoštovanja navedenih pravic. Ti roki ne smejo biti takšni, da bi bilo uresničevanje pravic, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev, zaradi njih praktično nemogoče ali pretirano težavno.

POGLAVJE III

SPODBUJANJE ENAKEGA OBRAVNAVANJA – STRUKTURE, ORGANI – DIALOG

Člen 5 Strukture – organi

1. Države članice določijo strukture ali organe, zadolžene za spodbujanje, analizo, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh delavcev ali njihovih družinskih članov brez diskriminacije na podlagi državljanstva, in uredijo vse potrebno za delovanje takšnih organov. Ti organi so lahko del nacionalnih agencij s podobnimi cilji, vendar s širšim krogom meril za diskriminacijo. V tem primeru država članica obstoječemu organu zagotovi dodelitev zadostnih sredstev za izvajanje dodatnih nalog, s čimer poskrbi, da izvajanje že obstoječih nalog teh organov ne bo ogroženo.

2. Države članice zagotovijo, da pristojnosti teh organov vključujejo:

(a) brez poseganja v pravico delavcev ali njihovih družinskih članov ter združenj in organizacij ali drugih pravnih subjektov iz člena 4, zagotavljanje neodvisne pravne in/ali druge pomoči delavcem ali njihovim družinskim članom pri njihovih pritožbah;

(b) opravljanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo na podlagi državljanstva;

(c) objavo neodvisnih poročil in pripravo priporočil o vseh vprašanjih v zvezi s takšno diskriminacijo;

(d) objavo informacij o vseh vprašanjih v zvezi z uporabo pravil EU o prostem gibanju delavcev na nacionalni ravni.

3. Države članice zagotovijo, da obstoječi ali novoustanovljeni organi poznajo in uporabljajo obstoječe storitve za informiranje in podporo, kot so Tvoja Evropa SOLVIT, EURES, Evropska podjetniška mreža in enotne kontaktne točke, ter sodelujejo z njimi.

Člen 6 Dialog

Države članice spodbujajo dialog z ustreznimi nevladnimi organizacijami in socialnimi partnerji, ki imajo v skladu z nacionalnim pravom in prakso upravičen interes za prispevanje v boju proti diskriminaciji na podlagi državljanstva, z namenom uveljavljanja načela enakega obravnavanja.

POGLAVJE IV DOSTOP DO INFORMACIJ

Člen 7 Razširjanje informacij

1. Države članice zagotovijo, da se na celotnem njihovem ozemlju zainteresirane osebe s primernimi sredstvi seznanijo s predpisi, sprejetimi na podlagi te direktive in že veljavnimi določbami iz členov od 1 do 10 Uredbe (EU) št. 492/2011.

2. Države članice zagotovijo jasne, zlahka dostopne, celovite in najnovejše informacije o pravicah, ki jih pravo Unije zagotavlja v zvezi s prostim gibanjem delavcev. . Te informacije bi morale biti zlahka dostopne tudi prek storitev Tvoja Evropa in EURES.

POGLAVJE V KONČNE DOLOČBE

Člen 8 Minimalne zahteve

1. Države članice lahko uvedejo ali ohranijo predpise, ki so za varstvo načela enakega obravnavanja ugodnejši od tistih, ki jih določa ta direktiva.

2. Države članice lahko zagotovijo, da pristojnosti struktur in organov iz člena 5, zadolženih za spodbujanje, analizo, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh delavcev ali njihovih družinskih članov brez diskriminacije na podlagi državljanstva, prav tako zajemajo pravico do enakega obravnavanje brez diskriminacije na podlagi državljanstva vseh državljanov EU in njihovih družinskih člane, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja, kakor je določena v členu 21 PDEU in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.

3. Izvajanje te direktive nikakor ne more biti zadosten razlog za znižanje ravni varstva pravic delavcev na področjih, ki jih ureja, ne glede na pravico držav članic, da se odzovejo na spremembe stanja z uvedbo zakonov in drugih predpisov, ki se razlikujejo od tistih, ki so veljali ob notifikaciji te direktive, če so v skladu z določbami te direktive.

Člen 9 Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje [2 leti po začetku veljavnosti –točen datum vstavi OPOCE]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice Komisiji predložijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10 Poročilo

Komisija najpozneje v dveh letih po roku za prenos poroča o izvajanju te direktive Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, da bi se po potrebi predložile potrebne spremembe.

Člen 11 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12 Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.         OKVIR PREDLOGA/POBUDE

            1.1.      Naslov predloga/pobude

            1.2.      Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

            1.3.      Vrsta predloga/pobude

            1.4.      Cilji

            1.5.      Utemeljitev predloga/pobude

            1.6.      Trajanje ukrepa in finančnih posledic

            1.7.      Načrtovani načini upravljanja

2.         UKREPI UPRAVLJANJA

            2.1.      Pravila o spremljanju in poročanju

            2.2.      Upravljavski in kontrolni sistem

            2.3.      Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.         OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

            3.1.      Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

            3.2.      Ocenjene posledice za odhodke

            3.2.1.   Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

            3.2.2.   Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

            3.2.3.   Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

            3.2.4.   Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

            3.2.5.   Udeležba tretjih oseb pri financiranju

            3.3.      Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

1.2.        Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za lažje uresničevanje pravic, podeljenih delavcem v okviru prostega gibanja delavcev       Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[34]

Zaposlovanje, socialni dialog

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[35].

x Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Prispevati k ciljem strategije Evropa 2020:

– spodbujanje večje udeležbe na trgu dela;

– razvoj varnega, prožnega in mobilnega evropskega trga dela;

– pospeševanje socialne in ekonomske kohezije.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 2 (EMPL):

Spodbujanje geografske in poklicne mobilnosti delavcev v Evropi, da bi premostili ovire za prosto gibanje in prispevali k oblikovanju resničnega trga dela na evropski ravni.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Cilj predloga sta boljše izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic do prostega gibanja v praksi kot tudi boj proti diskriminaciji na podlagi državljanstva ter zmanjšanje ovir, s katerimi se še vedno srečujejo delavci migranti.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Za namene spremljanja bo uporabljenih več kvantitativnih (na primer: število pritožb ali raven ozaveščanja) in kvalitativnih kazalnikov (poročila o izvajanju direktive in zakonodaje o prostem gibanju). Podporni organi, ustanovljeni v skladu s tem predlogom direktive, bodo imeli tudi vlogo spremljanja in bodo lahko zagotovili boljše podatke o diskriminaciji na podlagi državljanstva.

Poleg tega namerava Komisija oceniti posledice te direktive s:

– sistematičnim ocenjevanjem s strani služb Komisije z vključitvijo Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev;

– predložitvijo poročila dve leti po roku za prenos;

– oceno dejavnosti, ki jih opravljajo podporne organizacije in združenja;

– oceno, ali je direktiva prinesla pozitivne spremembe;

– opredelitvijo težav, s katerimi se soočajo podporni organi, združenja in organizacije za enakost.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Namen predloga sta izboljšanje ter krepitev izvajanja in zagotovitev spoštovanja pravil EU o prostem gibanju delavcev v praksi (člen 45 PDEU in Uredba (EU) št. 492/2011, členi od 1 do 10 v zvezi z dostopom do zaposlitve ter zaposlitvenimi in delovnimi pogoji). Predlog daje na voljo posebne instrumente ter mehanizme informiranja in svetovanja, s čimer zagotavlja jamstva za bolj učinkovito uresničevanje teh pravic v praksi za zmanjšanje diskriminacije na podlagi državljanstva, in obenem prispeva k odstranjevanju neupravičenih ovir za prosto gibanje delavcev, ki je eden od temeljev za uresničevanje notranjega trga.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Ugotovljene težave so povezane s cilji, navedenimi v členu 3(3) PEU in členu 45 PDEU. Obstoječi pravni okvir, izvajanje in zagotovitev spoštovanja pravic v praksi ter prejšnji poskusi za reševanje obstoječih težav z nezavezujočimi ukrepi niso bili dovolj učinkoviti za reševanje ugotovljenih težav. Zato je treba obstoječe težave obravnavati na ravni EU za boljše doseganje ciljev Pogodbe.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Prejšnji poskusi reševanja težav izvajanja in zagotovitve spoštovanja prava EU o prostem gibanju delavcev in zlasti Uredbe (EU) št. 492/2011 z nezakonodajnimi sredstvi v praksi niso dosegli zastavljenih ciljev. Komisija je vprašanja obravnavala v letih 2002 in 2010 v sporočilih o razlagi zakonodaje. Zadevna sporočila so glede na sodno prakso Sodišča priskrbela dodatna pojasnila za države članice. Vendar pa je spremljanje izvajanja prava EU o prostem gibanju pokazalo, številne pomanjkljivosti; od oktobra 2010 je Komisija začela izvajati več študij naknadnega ocenjevanja težav, s katerimi se srečujejo delavci EU pri uresničevanju pravice do prostega gibanja: (v okviru Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev se je razpravljalo o dveh neodvisnih poročilih mreže strokovnjakov za prosto gibanje delavcev, v katerih je bilo ugotovljeno, da v državah članicah pravica do enakega obravnavanja na podlagi državljanstva redko zagotavlja enako raven varstva in jamstev kot pravica do enakega obravnavanja na podlagi drugih meril (rasa, spol …). Status delavcev EU se v večini držav članic še vedno dojema kot status, ki je bližji statusu državljana tretje države kot pa statusu državljana domače države. Poleg tega, če imajo včasih v primerih diskriminacije na podlagi državljanstva koristi od teh jamstev in varstva, je to zaradi širše razlage nacionalnega prava, ki včasih izenačuje državljanstvo z narodnostjo. Zato je potrebno močnejše varstvo pred diskriminacijo na podlagi državljanstva.

Za pripravo ocene učinka je zunanji svetovalec leta 2012 izvedel predhodno oceno.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Temeljne pravice: predlog je v skladu s strategijo EU o temeljnih pravicah, COM(2010) 573 final.

Strategija Evropa 2020: pobuda bo prispevala k ustvarjanju delovnih mest v okviru strategije za pametno, trajnostno in socialno vključujočo rast (Evropa 2020).

Akt za enotni trg: predlog bo zlasti olajšal prosto gibanje delovne sile in bo prispeval k boljšemu delovanju notranjega trga. Prispeval bo k boljši uskladitvi delavcev z delovnimi mesti, s čimer bo omogočil, da bo več oseb našlo zaposlitev, ki ustreza njihovim spretnostim, ter k premagovanju ovir na evropskem trgu dela.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

x Časovno omejen(a) predlog/pobuda:

¨      trajanje predloga/pobude od [D. MMMM ]LLLL do [D. MMMM ]LLLL,

x      finančne posledice med letoma 2013 in 2020.

Izvajanje Direktive je časovno neomejeno, vendar bo ponovno ocenjeno po dveh letih po izteku roka za prenos.

¨ Časovno neomejen(a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2013 in 2014,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[36]

x Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

¨      izvajalske agencije,

¨      organe, ki jih ustanovita Skupnosti[37],

¨      nacionalne javne organe / organe, ki opravljajo javne storitve,

¨      osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Dve leti po roku za prenos direktive bo izvedeno sprotno vrednotenje. Vrednotenje se bo predvsem osredotočilo na oceno začetne uspešnosti Direktive. Poudarek bo na izboljšanju zagotovitve spoštovanja in učinkovitosti pravil EU o prostem gibanju delavcev po sprejetju izvedbenih ukrepov za informiranje in svetovanje, ki jih določa ta direktiva. To oceno bo izvedla Komisija s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Mandat bodo določile službe Komisije. Zainteresirane strani bodo obveščene o osnutku ocene in zaprošene, da povedo svoje mnenje o njem v okviru Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev, ter bodo tudi redno obveščane o napredku ocenjevanja in njegovih ugotovitvah. Ugotovitve bodo javno objavljene.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Omejena tveganja zaradi majhnih finančnih posledic.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Uporabljeni bodo standardni ukrepi za zmanjšanje tveganj.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Uporabljeni bodo standardni ukrepi za zmanjšanje tveganj.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje………………………...……….] || dif./nedif. [38] || držav Efte[39] || držav kandidatk[40] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

1 || – Prosto gibanje delavcev, koordinacija sistemov socialne varnosti || dif. || DA || NE || NE || NE

|| || || || || ||

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

|| [XX YY YY YY] || || DA/NE || DA/NE || DA/NE || DA/NE

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || 1 || Trajnostna rast (po letu 2014: pametna in vključujoča rast)

GD: EMPL[41] || || || Leto 2013[42] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

04.030500 || obveznosti || (1) || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

plačila || (2) || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

|| || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo  iz sredstev določenih programov[43] || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || ||

Odobritve iz GD EMPL SKUPAJ || obveznosti || = 1 + 1a + 3 || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

plačila || = 2 + 2a + 3 || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

plačila || (5) || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 1 večletnega finančnega okvira || obveznosti || =4+ 6 || 0 || 0 || 0,300 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

plačila || =5+ 6 || 0 || 0 || 0,150 || 0,150 || 0 || 0 || 0 || 0 || 0,300

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: EMPL ||

Ÿ Človeški viri || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || || ||

GD EMPL SKUPAJ || odobritve || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira || obveznosti || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

plačila || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

¨           Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

x          Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta realizacije[44] || Povprečni stroški realizacije || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka realizacij || stroški || številka || stroški || številka || stroški

POSAMEZNI CILJ št. 2[45] Spodbujanje geografske in poklicne mobilnosti || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Ocena Komisije s pomočjo strokovnjakov || Ocene pozitivnih posledic in ugotovljenih izzivov || 0, 300 || || || || || || || || || || || 1 || 0,300 || || || || || ||

|| || || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || 1 || 0,300 || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || 1 || 0,300 || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

¨      Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

x      Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2013[46] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

Drugi upravni odhodki || || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[47] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 0,131 || 1,048

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

¨      Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

x      Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) (1 AD) || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) EPDČ)[48]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) (1 NNS) || || || || || || || ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) (0,5 PU) || || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy[49] || – na sedežu[50] || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000 || 131000

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci (1 AD) || spremljanje prenosa, postopki za ugotavljanje kršitev, koordinacija razpisov za zbiranje predlogov/ponudb, koordinacija upravnega sodelovanja

||

||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

x      Predlog/pobuda je usklajen(a) z večletnim finančnim okvirom 2007–2013 in 2014–2020.

¨      Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

¨      Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[51].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

¨ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

x Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

¨      na lastna sredstva,

¨      na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[52]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               Uredba (EU) št 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji, UL L 141, 27.5.2011, str. 1–12. Ta uredba kodificira Uredbo št. 1612/68 in njene nadaljnje spremembe.

[2]               Za poln opis pravic, ki izvirajo iz člena 45 PDEU in Uredbe 492/2011 glej sporočilo Komisije „Ponovna potrditev prostega gibanja delavcev: pravice in pomembne spremembe“, COM(2010) 373 final z dne 13. julija 2010, ki ga dopolnjuje delovni dokument služb Komisije.

[3]               Eurostat, raziskava o delovni sili EU, 2011. Vendar bi bilo treba opozoriti, da se razpoložljivi viri podatkov nagibajo k podcenjevanju števila mobilnih delavcev EU, ki živijo/delajo v drugih državah članicah, bodisi zato, ker se navedeni državljani ne prijavijo, ko živijo v drugih državah članicah, bodisi ker obstoječe raziskave v glavnem pokrivajo osebe, ki „običajno prebivajo“ v državi in ne mobilnih delavcev, ki tam bivajo kratek čas (tj. tistih, ki ostanejo le nekaj mesecev).

[4]               Eurobarometer 363 „Internal Market: Awareness, Perceptions and Impacts“ (Ozaveščenost, razumevanje in vplivi), september 2011); http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_363_en.pdf.

[5]               http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A7-2011-0258+0+DOC+XML+V0//SL.

[6]               COM(2010) 373 final z dne 13. julija 2010.

[7]               COM(2010) 603.

[8]               Akcija 15 Poročila o državljanstvu EU 2010.

[9]               COM(2012) 173 final z dne 18. aprila 2012.

[10]             http://ec.europa.eu/soteu2012/.

[11]             Poročilo Evropskega parlamenta o spodbujanju mobilnosti delavcev znotraj Evropske unije, julij 2011; mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o opredelitvi preostalih ovir za mobilnost na notranjem trgu dela, marec 2009.

[12]             Sklep 1093/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o evropskem letu državljanov (2013), UL L 325, 23.11.2012, str. 1.

[13]             Glej spodaj pod točko 2.

[14]             Eurobarometer 363 „Internal Market: Awareness, Perceptions and Impacts“ (Ozaveščenost, razumevanje in vplivi), september 2011); http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_363_en.pdf.

[15]             Letna evropska poročila, ki jih zagotavlja mreža od leta 2006, so na voljo na naslednji povezavi: http://ec.europa.eu/social/keyDocuments.jsp?type=0&policyArea=25&subCategory=475&country=0&year=0&advSearchKey=consolidated+report&mode=advancedSubmit&langId=en.

                Temeljijo na letnih nacionalnih poročilih za vsako državo članico, na voljo pa so na http://ec.europa.eu/social/keyDocuments.jsp?type=0&policyArea=25&subCategory=475&country=0&year=0&advSearchKey=%22national+report%22&mode=advancedSubmit&langId=en.

[16]             Tematsko poročilo „Uporaba Uredbe 1612/68“, januar 2011 http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=475&langId=en.

[17]             Povzetek prejetih odgovorov je vključen v prilogi 7 in 8 delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu predlogu, „Pobuda v podporo delavcem migrantom EU pri uveljavljanju njihovih pravic do prostega gibanja“.

[18]             Multiple Framework Contract VT 2011/012, Study to analyse and assess the socio-economic and environmental impact of possible EU initiatives in the area of freedom of movement of workers, in particular with regard to the enforcement of the current EU provisions (Večstranska okvirna pogodba VT 2011/012, študije za analizo in presojo družbeno-gospodarskih in okoljskih učinkov morebitnih pobud EU na področju prostega gibanja delavcev, zlasti glede na izvrševanje veljavnih določb EU) (VC/2011/0476).

[19]             Študija za analizo in presojo vpliva morebitnih pobud EU na področju prostega gibanja delavcev, zlasti glede na izvajanje veljavnih določb, Ramboll, http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=474&langId=en.

[20]             Tehnični odbor, določen z Uredbo 492/2011, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic.

[21]             Glej zlasti zadevo C-325/08: sodba Sodišča z dne 16. marca 2010, Olympique Lyonnais SASP proti Olivier Bernard, Newcastle United FC, ZOdl., 2010, str. I-2177.

[22]             Sodba z dne 16. maja 2000 v zadevi C-78/98, Preston, Recueil, 2000, str. I-03201.

[23]             Trenutno ta pravica v različnih oblikah obstaja v večini držav članic, razen v Nemčiji in Estoniji ter na Malti.

[24]             AT, BE, BG, EE, FI, FR, HU, IE, IT, LT, LV, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK. Za več informacij glej delovni dokument služb Komisije, priložen k temu predlogu, „Pobuda v podporo delavcem migrantom EU pri uveljavljanju njihovih pravic do prostega gibanja“, točka 3.1.3.

[25]             UL L 158, 30.4.2004.

[26]             UL C , , str. .

[27]             UL C , , str. .

[28]             UL L 141, 27.5.2011, str. 1.

[29]             COM(2010) 373 final z dne 13. julija 2010.

[30]             COM(2010) 603.

[31]             COM(2012) 173 final z dne 18. aprila 2012.

[32]             Sodba z dne 16. maja 2000 v zadevi C-78/98, Preston, Recueil, 2000, str. I-03201.

[33]             UL L 158, 30.4.2004.

[34]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[35]             Po členu 49(6)(a) oziroma (b) finančne uredbe.

[36]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[37]             Po členu 185 finančne uredbe.

[38]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[39]             Efta: Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[40]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[41]             Za podrobnosti o splošnem financiranju IMI glej COM(2011) 522 final (predlog uredbe IMI).

[42]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[43]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[44]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest …).

[45]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2. „Posebni cilji …“

[46]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[47]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[48]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[49]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[50]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[51]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[52]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmane na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.