Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52013PC0226

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter spremembi Uredbe (EU) št. […] [RP] glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. […] [NP], (EU) št. […] [HZU] in (EU) št. […] [enotna SUT] v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014

/* COM/2013/0226 final - 2013/0117 (COD) */

52013PC0226

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter spremembi Uredbe (EU) št. […] [RP] glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. […] [NP], (EU) št. […] [HZU] in (EU) št. […] [enotna SUT] v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 /* COM/2013/0226 final - 2013/0117 (COD) */


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Evropska komisija si močno prizadeva za soglasje med institucijami EU o reformi skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), da bi reformirana SKP lahko začela vejati 1. januarja 2014.

Glede na cilj, da se soglasje med institucijami o večletnem finančnem okviru in politično soglasje o reformi SKP dosežeta pred poletjem 2013, bo pravna podlaga za reformirano SKP predvidoma začela vejati 1. januarja 2014.

Kljub temu so potrebne prehodne določbe za opredelitev tehničnih ureditev, ki bodo omogočile gladek prehod na nove pogoje ter hkrati zagotovile nadaljevanje različnih oblik podpore v okviru SKP.

Glede neposrednih plačil morajo imeti države članice in zlasti njihove plačilne agencije dovolj časa, da se dobro pripravijo in kmete pravočasno obvestijo o podrobnostih novih pravil. Zato se bodo zahtevki za leto 2014 obravnavali na podlagi prehodnih določb.

V drugem stebru je opredelitev prehodnih določb med dvema programskima obdobjema običajna praksa. Prehodne določbe so na splošno potrebne za vzpostavitev povezave med dvema zaporednima programskima obdobjema, kot smo že bili priča na začetku tekočega programskega obdobja. Za razvoj podeželja pa so tokrat potrebne tudi posebne prehodne ureditve, zlasti za obravnavo posledic, ki jo ima zamuda novega sistema neposrednih plačil na nekatere ukrepe za razvoj podeželja, še posebej glede osnove za kmetijskookoljske in podnebne ukrepe ter uporabe pravil navzkrižne skladnosti. S prehodnimi ureditvami je treba tudi zagotoviti, da lahko države članice prevzemajo nove obveznosti za ukrepe v zvezi s površino in z živalmi tudi v letu 2014, čeprav so bila sredstva za tekoče obdobje že porabljena. Te nove obveznosti ter ustrezne tekoče obveznosti bodo upravičene iz novih finančnih sredstev programov za razvoj podeželja naslednjega programskega obdobja.

Za horizontalno ureditev so prehodni ukrepi potrebni zgolj za sistem kmetijskega svetovanja, integrirani administrativni in kontrolni sistem (IAKS) ter navzkrižno skladnost, in sicer zaradi njihove povezanosti z neposrednimi plačili.

V luči navedenega morata Svet in Evropski parlament do konca leta sprejeti posebne prehodne določbe, ki bodo po potrebi spremenile veljavne temeljne akte SKP.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

V zvezi s prehodnimi določbami posvetovanje z zainteresiranimi stranmi ali ocena učinka nista bila potrebna, saj prilagoditve izhajajo iz stanja razprav med institucijami o večletnem finančnem okviru in reformi SKP.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Za neposredna plačila prehodni ukrepi najprej določajo podaljšanje glavnih elementov obstoječih shem – tj. shem enotnega plačila, shem enotnega plačila na površino, vezanih shem, vključno s tistimi, ki so odobrene kot posebna podpora na podlagi člena 68 – za leto zahtevka 2014. Kot drugo, zajemajo finančne posledice sklepov Evropskega sveta z dne 8. februarja, če bo Evropski parlament z njimi soglašal, vključno z začetkom postopka zunanje konvergence. Zaradi uvedbe prehodnih ukrepov bo nekatere datume iz predloga Komisije za neposredno podporo po letu 2013 treba ustrezno prilagoditi, da se zagotovi skladnost s tem osnutkom uredbe.

Za razvoj podeželja bodo prehodne določbe potrebne, da se opredeli način za prenos tekočih ukrepov v naslednje programsko obdobje, vključno z njihovim financiranjem iz novih finančnih sredstev. Poleg tega je v določbah opredeljeno, katera osnovna pravila in pravila navzkrižne skladnosti bi bilo treba uporabiti v letu 2014. In nenazadnje, vključujejo prehodne določbe za Hrvaško.

Prehodni ukrepi zajemajo tudi določbe glede možnosti za države članice, da sredstva prenašajo med stebri. Takšen mehanizem prožnosti je sestavni del reforme SKP, o kateri se bo odločalo z rednim zakonodajnim postopkom. O tem vprašanju sta se opredelila tako Evropski parlament (13. marca 2013) kot tudi Svet za kmetijstvo (19. marca 2013). Svet je prevzel sklepe Evropskega sveta o večletnem finančnem okviru, Evropski parlament pa je odstotke, ki jih je predlagala Komisija, povečal na 15 % za prenos v drugi steber in na 10 % za prenose v prvi steber, pri čemer so slednji dovoljeni samo državam članicam s povprečnim plačilom pod 90 % povprečja EU. Zaradi jasnosti, da ta predlog ne vpliva na končno odločitev zakonodajalca o tem specifičnem elementu, so deli člena, vključeni v prehodne ukrepe, ki se razlikujejo od člena 14 predloga Komisije za neposredno podporo po letu 2013, v oglatih oklepajih.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Ta osnutek uredbe samo izvaja predloge Komisije o večletnem finančnem okviru in reformi SKP za proračunsko leto 2015, pri čemer upošteva sklepe Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013. Vključuje zunanjo konvergenco neposrednih plačil, prožnost med stebri SKP in stopnjo sofinanciranja za razvoj podeželja. Novi elementi, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta, so v oglatih oklepajih do končnega sporazuma o večletnem finančnem okviru.

Glede neposrednih plačil sklepi Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 v primerjavi s predlogom Komisije predstavljajo znižanje v višini 830 milijonov EUR (v tekočih cenah) v proračunskem letu 2015 (kar ustreza letu zahtevka 2014 za neposredna plačila). Pri razdelitvi zgornjih mej neposrednih plačil med države članice je upoštevana zunanja konvergenca, saj naj bi se začela s proračunskim letom 2015. Sklepi Evropskega sveta v primerjavi s predlogom Komisije spreminjajo časovni okvir konvergence (6 let) in dodajajo najmanjši znesek 196 EUR/ha, ki ga je treba doseči do proračunskega leta 2020.

V primerjavi s predlogom Komisije sklepi Evropskega sveta povečujejo prožnost med stebri. Prožnost ne bo vplivala na proračun, saj bodo vsa sredstva, vzeta iz enega sklada (EKJS ali EKSRP), na voljo drugemu skladu (EKJS ali EKSRP).

V zvezi z razvojem podeželja je cilj tega osnutka uredbe, da se zagotovi nadaljevanje številnih ukrepov, ki vključujejo večletne obveznosti. Navedene določbe nimajo finančnih posledic, ker dodeljena sredstva za razvoj podeželja ostajajo nespremenjena. Kljub temu lahko časovna razporeditev plačil nekoliko odstopa, vendar je na tej stopnji ni mogoče količinsko opredeliti.

Podrobnosti finančnega vpliva tega predloga so navedene v oceni finančnih posledic, ki je priložena predlogu.

2013/0117 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter spremembi Uredbe (EU) št. [RP] glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. [NP], (EU) št. [HZU] in (EU) št. [enotna SUT] v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. […] [RP] z dne … o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[3], ki se bo uporabljala od 1. januarja 2014, določa pravila glede podpore Unije za razvoj podeželja in razveljavlja Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP)[4], brez poseganja v nadaljnjo uporabo uredb, ki izvajajo navedeno uredbo, dokler jih Komisija ne razveljavi. Za lažji prehod z obstoječih shem podpore na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 na novi pravni okvir, ki zajema programsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2014 (v nadaljnjem besedilu: novo programsko obdobje), bi bilo treba sprejeti prehodne določbe, da se preprečijo težave ali zamude pri izvajanju podpore za razvoj podeželja, do katerih bi lahko prišlo po sprejetju novih programov za razvoj podeželja. Zato bi bilo treba določiti, da države članice za nekatere ukrepe lahko prevzemajo pravne obveznosti v okviru svojih obstoječih programov za razvoj podeželja v letu 2014 in da bodo zadevni odhodki upravičeni do podpore v novem programskem obdobju.

(2)       Glede na znatne spremembe metode za razmejitev območij z velikimi naravnimi omejitvami, ki je predlagana za naslednje programsko obdobje, bi bilo treba določiti, da se za nove pravne obveznosti, prevzete v letu 2014, ne uporablja obveznost za kmeta, da mora na območju kmetovati 5 let.

(3)       Za zagotovitev pravne varnosti med prehodom bi bilo treba določiti, da so odhodki na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 v okviru ukrepov v zvezi s površino in z živalmi upravičeni do prispevka iz EKSRP v novem programskem obdobju, če še ostajajo odprta plačila. Zaradi dobrega finančnega poslovodenja in učinkovitega izvajanja programov bi bilo treba takšne odhodke jasno opredeliti v programih za razvoj podeželja ter v sistemih upravljanja in nadzora držav članic. Da bi se izognili nepotrebni kompleksnosti finančnega upravljanja programov za razvoj podeželja v novem programskem obdobju, bi bilo treba določiti, da se stopnje sofinanciranja novega programskega obdobja uporabljajo za prehodne odhodke.

(4)       Uredba (EU) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o pravilih za neposredna plačila kmetom iz shem podpore v okviru skupne kmetijske politike [NP][5] določa nove sheme podpore in se uporablja od 1. januarja 2014. Ta datum začetka uporabe ne bi omogočal pravočasne vzpostavitve upravnih in praktičnih ureditev za vložitev vlog za leto 2014. Zato je treba uporabo nove sheme neposrednih plačil odložiti za eno leto. Uredba Komisije (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete[6] bi zato morala biti še naprej podlaga za dodeljevanje dohodkovne podpore kmetom v koledarskem letu 2014 ob upoštevanju [Uredbe o večletnem finančnem okviru][7].

(5)       Zaradi nadaljnje uporabe Uredbe (ES) št. 73/2009 v letu 2014 in za zagotovitev skladnosti pri izvajanju določb o navzkrižni skladnosti in spoštovanju standardov, ki jih zahtevajo nekateri ukrepi, bi bilo treba določiti, da se relevantne določbe, ki se uporabljajo v programskem obdobju 2007–2013, uporabljajo do začetka uporabe novega zakonodajnega okvira. Iz istega razloga bi bilo treba določiti, da se še naprej uporabljajo tudi določbe v zvezi z dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili za Hrvaško, ki se uporabljajo v letu 2013.

(6)       V skladu s členom 76 Uredbe (EU) št. […][HZU] Evropskega parlamenta in Sveta[8] bodo države članice za neposredna plačila lahko plačale predplačila. Na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009 mora to možnost odobriti Komisija. Izkušnje z izvajanjem shem neposredne podpore kažejo, da je primerno dovoliti, da kmetje prejmejo predplačila. Pri vlogah v letu 2014 bi bilo treba ta predplačila omejiti na 50 % plačil iz shem podpor iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 73/2009 in na 80 % plačil za goveje in telečje meso.

(7)       Zaradi upoštevanja [Uredbe o večletnem finančnem okviru] ter zlasti izravnave razpoložljivega zneska za odobritev neposredne podpore kmetom in mehanizma zunanje konvergence je treba za leto 2014 spremeniti nacionalne zgornje meje, določene v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009. Sprememba nacionalnih zgornjih mej bo neizogibno vplivala na zneske, ki jih posamezni kmetje lahko prejmejo kot neposredna plačila v letu 2014. Zato bi bilo treba določiti, kako bo ta sprememba vplivala na vrednost pravic do plačila in višino ostalih neposrednih plačil.

(8)       Izkušnje s finančnim izvajanjem Uredbe (ES) št. 73/2009 so pokazale, da je treba pojasniti nekatere določbe, zlasti v zvezi z elementi, na katere se nanašajo številke iz Priloge VIII k navedeni uredbi, in povezavo z možnostjo držav članic, da sredstva, ki niso bila porabljena v shemi enotnega plačila, porabijo za financiranje posebne podpore. Ker je treba člen 40 Uredbe (ES) št. 73/2009 spremeniti, da se pojasni, kako bodo države članice morale upoštevati spremembe nacionalnih zgornjih mej, je primerno, da se hkrati pojasni tudi ubeseditev ustreznih določb.

(9)       Države članice so imele na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009 možnost, da se odločijo, da določen delež nacionalne zgornje meje uporabijo za posebno podporo svojim kmetom, ter da prejšnjo odločitev revidirajo z odločitvijo o spremembi ali koncu takšne podpore. Primerno je določiti dodatno revizijo navedenih odločitev z učinkom od koledarskega leta 2014. Hkrati je treba za eno leto podaljšati posebne pogoje, na podlagi katerih se v nekaj državah članicah izplačuje posebna podpora v skladu s členom 69(5) Uredbe (ES) št. 73/2009 in ki se iztečejo leta 2013, da se tako prepreči prekinitev stopnje podpore.

(10)     Shema enotnega plačila na površino, določena v Uredbi (ES) št. 73/2009, je prehodna in naj bi se končala 31. decembra 2013. Ker bo nova shema osnovnega plačila shemo enotnega plačila nadomestila šele s 1. januarjem 2015, je treba shemo enotnega plačila podaljšati do konca leta 2014, da se tako prepreči, da bi morale nove države članice shemo enotnega plačila uporabljati samo eno leto.

(11)     Da se državam članicam omogoči obravnavanje potreb njihovih kmetijskih sektorjev ali okrepitev njihovih politik razvoja podeželja na prožnejši način, bi jim bilo treba dati možnost, da sredstva iz zgornjih mej neposrednih plačil prenesejo v podporo za razvoj podeželja in obratno. Hkrati bi bilo treba državam članicam, v katerih je raven neposredne podpore nižja od 90 % povprečne ravni podpore v Uniji, dati možnost, da dodatna sredstva iz svoje podpore za razvoj podeželja prenesejo v zgornjo mejo neposrednih plačil. Takšne izbire – z nekaterimi omejitvami – bi morale biti enkratne in veljati za celotno obdobje proračunskih let 2015–2020.

(12)     V skladu s členom 22 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[9] se Direktiva Sveta 80/68/EGS z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi[10] razveljavi z 22. decembrom 2013. Za ohranitev pravil o navzkrižni skladnosti v zvezi z varstvom podzemne vode je primerno, da se področje uporabe navzkrižne skladnosti prilagodi in da se opredeli standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev, ki zajema zahteve iz členov 4 in 5 Direktive 80/68/EGS.

(13)     Uredba (EU) št. […][enotna SUT] Evropskega parlamenta in Sveta[11] določa vključitev podpore za rejo sviloprejk v shemo neposredne podpore in posledično njeno črtanje iz Uredbe (EU) št. […][enotna SUT]. Zaradi zapoznele uporabe nove sheme neposredne podpore je primerno določiti, da se pomoči v sektorju sviloprejk nadaljujejo še eno leto.

(14)     Poleg tega bi se morale od 1. januarja 2015 uporabljati določbe o sistemu kmetijskega svetovanja, integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu ter navzkrižni skladnosti iz naslova III, poglavja II naslova V in naslova VI Uredbe (EU) št. […][HZU] Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike[12].

(15)     Zaradi vključitve člena 136a v Uredbo (ES) št. 73/2009 in nadomestitve člena 14 Uredbe (EU) št. […] [NP], ki se uporablja od 1. januarja 2015, je treba spremeniti sklicevanja na člen 14 Uredbe (EU) št. […] [NP] v Uredbi (EU) št. […] [RP].

(16)     Uredbe (ES) št. 73/2009, (EU) št. […][NP], (EU) št. […][HZU], (EU) št. […][enotna SUT] in (EU) št. […] [RP] bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(17)     Ta uredba bi se morala uporabljati od 1. januarja 2014. Da se prepreči kakršno koli prekrivanje pravil o prožnosti med stebri iz Uredbe (ES) št. 73/2009 in Uredbe (EU) št. […] [NP], kakor je bila spremenjena s to uredbo, je primerno določiti, da se zadevna sprememba Uredbe (ES) št. 73/2009 uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe in da se spremembe Uredbe (EU) št. […] [NP], vključno z njeno odloženo uporabo od 1. januarja 2015, uporabljajo od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. […] [NP]. Poleg tega bi se morale spremembe prilog II in III k Uredbi (ES) št. 73/2009 uporabljati od 22. decembra 2013 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

Prehodne določbe o podpori za razvoj podeželja

Člen 1 Pravne obveznosti v letu 2014 na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005

1.           Z odstopanjem od člena 94 Uredbe (EU) št. […] [RP] lahko države članice za ukrepe iz člena 36(a)(i) do (v) ter 36(b)(iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 prevzemajo nove pravne obveznosti do upravičencev v letu 2014 v skladu s programi za razvoj podeželja, sprejetimi na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, tudi po tem, ko so bila finančna sredstva za programsko obdobje 2007–2013 v celoti porabljena, pa vse do sprejetja zadevnega programa za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020. Odhodki na podlagi teh obveznosti so upravičeni v skladu s členom 3 te uredbe.

2.           Pogoj iz druge alineje člena 14(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999[13] se ne uporablja za nove pravne obveznosti, ki jih države članice prevzamejo v letu 2014 na podlagi člena 36(a)(i) in (ii) Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 2 Nadaljnja uporaba členov 50a in 51 Uredbe (ES) št. 1698/2005

Z odstopanjem od člena 94 Uredbe (EU) št. […] [RP] se člena 50a in 51 Uredbe (ES) št. 1698/2005 uporabljata do 31. decembra 2014 v zvezi z dejavnostmi, izbranimi v okviru programov za razvoj podeželja v programskem obdobju 2014–2020 v skladu s členom 22(1)(a) in (b) Uredbe (EU) št. […] [RP] glede letne premije ter členi 29 do 32, 34 in 35 navedene uredbe.

Člen 3 Upravičenost nekaterih vrst odhodkov

1.           Z odstopanjem od člena 7(1) Uredbe (EU) št. […] [RP] so odhodki v zvezi s pravnimi obveznostmi do upravičencev, prevzetimi na podlagi ukrepov iz člena 36(a)(i) do (v) in 36(b)(iv) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ter člena 36(b)(i) in (iii) navedene uredbe v zvezi z letno premijo, upravičeni do prispevka iz EKSRP v programskem obdobju 2014–2020 v naslednjih primerih:

(a)     za plačila, izvedena med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2015, če so bila dodeljena finančna sredstva za zadevni ukrep ustreznega programa, sprejetega na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, že porabljena, ter

(b)     za plačila, izvedena po 31. decembru 2015.

2.           Odhodki iz odstavka 1 so upravičeni do prispevka iz EKSRP v programskem obdobju 2014–2020, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)     takšni odhodki so določeni v zadevnem programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)     uporablja se stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep v skladu z Uredbo (EU) št. […] [RP], določena v Prilogi I k tej uredbi;

(c)     države članice zagotovijo, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno označene v njihovih sistemih upravljanja in nadzora.

Člen 4 Uporaba nekaterih določb Uredbe (ES) št. 73/2009 v letu 2014

1.           Za leto 2014 se sklic na poglavje I naslova VI Uredbe (EU) št. […] [HZU] v členih 29, 30, 31 in 34 Uredbe (EU) št. […] [RP] bere kot sklic na člena 5 in 6 Uredbe (ES) št. 73/2009 ter prilogi II in III k navedeni uredbi.

2.           Za leto 2014 se sklic na člen 17a Uredbe (EU) št. […] [NP] v členu 40a(1) Uredbe (EU) št. […] [RP] bere kot sklic na člen 132 Uredbe (ES) št. 73/2009. Za leto 2014 se sklic na člen 16a Uredbe (EU) št. […] [NP] v členu 40a(2)(a) Uredbe (EU) št. […] [RP] bere kot sklic na člen 121 Uredbe (ES) št. 73/2009.

POGLAVJE 2 Spremembe

Člen 5 Spremembe Uredbe (ES) št. 73/2009

1.           Uredba (ES) št. 73/2009 se spremeni:

(1)     V členu 29 se doda naslednji odstavek:

„5.     Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice od 16. oktobra 2014 kmetom plačajo predplačila do največ 50 % neposrednih plačil v okviru shem podpor iz Priloge I za vloge, vložene v letu 2014.

Pri plačilih za goveje in telečje meso iz oddelka 11 poglavja 1 naslova IV lahko države članice znesek iz prvega pododstavka povečajo na največ 80 %.“

(2)     Člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40 Nacionalne zgornje meje

1.       Za vsako državo članico in vsako leto je skupna vrednost vseh dodeljenih pravic do plačila, nacionalne rezerve iz člena 41 in zgornjih mej, določenih v skladu s členoma 51(2) in 69(3), enaka zadevni nacionalni zgornji meji, ki je določena v Prilogi VIII.

2.       Država članica po potrebi linearno zmanjša/poveča vrednost vseh pravic do plačila in/ali zneska nacionalne rezerve iz člena 41, da zagotovi spoštovanje zgornje meje iz Priloge VIII.

3.       Brez poseganja v člen 25 Uredbe (EU) št. […] [HZU] Evropskega parlamenta in Sveta* zneski neposrednih plačil, ki se lahko v državi članici odobrijo za koledarsko leto 2014 na podlagi členov 34, 52, 53 in 68 te uredbe ter za pomoč rejcem sviloprejk na podlagi člena 111 Uredbe (ES) št. 1234/2007, ne presegajo zgornjih mej iz Priloge VIII k tej uredbi za zadevno leto. Države članice po potrebi in za spoštovanje zgornjih mej iz Priloge VIII linearno zmanjšajo zneske neposrednih plačil v zvezi s koledarskim letom 2014.

*           UL L ..., ..., str. “

(3)     V členu 51(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za leto 2014 so zgornje meje za neposredna plačila iz členov 52 in 53 enake zgornjim mejam, določenim za leto 2013, pomnoženim s koeficientom, ki se za vsako zadevno državo članico izračuna tako, da se nacionalna zgornja meja za leto 2014 iz Priloge VIII deli z nacionalno zgornjo mejo za leto 2013. To množenje se uporablja samo za države članice, v katerih je nacionalna zgornja meja iz Priloge VIII za leto 2014 nižja od nacionalne zgornje meje za leto 2013.“

(4)     V členu 68(8) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„8.     Države članice, ki so sprejele odločitev iz člena 69(1), jo lahko do …[14] pregledajo in se odločijo, da bodo po letu 2014:“

(5)     Člen 69 se spremeni:

(a)     odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.     Države članice se lahko do 1. avgusta 2009, 1. avgusta 2010, 1. avgusta 2011, 1. septembra 2012 ali […[15]] odločijo, da bodo od leta, ki sledi tej odločitvi, ali od leta 2014 v primeru odločitve, sprejete do [...], uporabile do 10 % sredstev iz nacionalne zgornje meje iz člena 40, Malta pa 2 000 000 EUR, za posebno podporo iz člena 68(1).“;

(b)     v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Izključno za zagotovitev upoštevanja nacionalnih zgornjih mej iz člena 40(2) in za izračun iz člena 41(1) se zneski za dodelitev podpore iz člena 68(1)(c) odštejejo od nacionalne zgornje meje iz člena 40(1). Štejejo se kot dodeljena pravica do plačila. “;

(c)     v prvem stavku odstavka 5 se letnica „2013“ nadomesti z letnico „2014“;

(d)     v odstavku 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Izključno za zagotovitev upoštevanja nacionalnih zgornjih mej iz člena 40(2) in za izračun iz člena 41(1) se zadevni znesek ne šteje kot del zgornjih mej, določenih na podlagi odstavka 3 tega člena, kadar država članica uporabi možnost iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka.“.

(6)     V členu 90 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.     Znesek pomoči na upravičeni hektar se določi z množenjem donosov iz odstavka 2 z naslednjimi referenčnimi zneski:

Bolgarija: [520,20] EUR

Grčija: [234,18] EUR

Španija: [362,15] EUR

Portugalska: [228,00] EUR.“

(7)     V členu 122 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.     Shema enotnega plačila na površino je na voljo do 31. decembra 2014.“

(8)     V členu 131 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.     Nove države članice, ki uporabljajo shemo enotnega plačila na površino, se lahko do 1. avgusta 2009, 1. avgusta 2010, 1. avgusta 2011, 1. septembra 2012 ali […[16]] odločijo, da bodo od leta, ki sledi tej odločitvi, ali od leta 2014 v primeru odločitve, sprejete do [...[17]], do 10 % sredstev iz svojih nacionalnih zgornjih mej iz člena 40 uporabile za dodelitev podpore kmetom, kakor je določeno v členu 68(1) oziroma v poglavju 5 naslova III in v okviru, ki je uporaben za njih.“

(9)     V naslov VI se vstavi naslednji člen 136a:

„Člen 136a Prožnost med stebri

„1.     Države članice se lahko do ...[18] odločijo, da za dodatno podporo ukrepom v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. […] [RP] Evropskega parlamenta in Sveta*, dajo na voljo do [15] % sredstev iz svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot so določene v Prilogi VIII k tej uredbi za leto 2014 in v Prilogi II k Uredbi (EU) št. […] [NP] Evropskega parlamenta in Sveta** za leta 2015–2019. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

Odločitev iz prvega pododstavka se Komisiji uradno sporoči do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, ki se v skladu z drugim pododstavkom uradno sporoči Komisiji, je za leta iz prvega pododstavka enak.

2.       [Države članice], ki ne uporabijo možnosti iz odstavka 1, [se lahko do ...[19] odločijo, da za neposredna plačila na podlagi te uredbe in Uredbe (EU) št. […] [NP] dajo na voljo do [15] % sredstev, dodeljenih za podporo ukrepom v okviru programov za razvoj podeželja, ki se v obdobju 2015–2020 financirajo iz EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. […] [RP]]. Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo se lahko odločijo, da dajo za neposredna plačila na voljo [dodatnih] [10 %] sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo ukrepom v okviru programov za razvoja podeželja.

Odločitev iz prvega pododstavka se Komisiji uradno sporoči do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, ki se v skladu z drugim pododstavkom uradno sporoči Komisiji, je za leta iz prvega pododstavka odstavka 1 enak.

3.       Za upoštevanje odločitev, ki jih države članice uradno sporočijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 141a sprejme delegirane akte za revidiranje zgornjih mej iz Priloge VIII.

*           UL L …, …, str. .

**         UL L ..., ..., str. “

(10)   Člen 141a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 141a Izvajanje pooblastila

1.       Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.       Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11a se Komisiji podeli za obdobje od 1. septembra 2012 do 31. decembra 2014. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 136a(3) se Komisiji podeli za obdobje od […[20]] do 31. decembra 2014.

3.       Pooblastilo iz členov 11a in 136a(3) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu pooblastila pooblastilo iz navedenega sklepa preneha. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov ne vpliva.

4.       Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.       Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 11a in 136a(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od dne, ko sta bila o tem uradno obveščena, ne nasprotujeta ali če pred iztekom tega roka obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za dva meseca.“

(11)   Priloge II, III in VIII se spremenijo v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 6 Spremembe Uredbe (EU) št. […][NP]

Uredba (EU) št. […] [NP] se spremeni:

(1)          V členu 6 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.     Za upoštevanje sprememb v zvezi s skupnimi najvišjimi zneski neposrednih plačil, ki se lahko odobrijo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz odločitev držav članic v skladu s členom 136a Uredbe (ES) št. 73/2009 in členom 14 te uredbe ter iz uporabe drugega odstavka člena 17b te uredbe, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 55 te uredbe sprejme delegirane akte za revidiranje nacionalnih zgornjih mej iz Priloge II k tej uredbi.“

(2)          Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14 Prožnost med stebri

„1.     Države članice se lahko do ...[21] odločijo, da za dodatno podporo ukrepom v okviru programov za razvoj podeželja, ki se financirajo iz EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. […] [RP], dajo na voljo do [15] % sredstev iz svojih letnih nacionalnih zgornjih mej za koledarska leta 2014 do 2019, kot so določene v Prilogi VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 za leto 2014 in v Prilogi II k tej uredbi za leta 2015–2019. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za odobritev neposrednih plačil.

Odločitev iz prvega pododstavka se Komisiji uradno sporoči do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, ki se v skladu z drugim pododstavkom uradno sporoči Komisiji, je za leta iz prvega pododstavka enak.

2.      [Države članice], ki ne uporabijo možnosti iz odstavka 1, [se lahko do ...[22] odločijo, da za neposredna plačila na podlagi Uredbe (ES) št. 73/2009 in te uredbe dajo na voljo do [15] % sredstev, dodeljenih za podporo ukrepom v okviru programov za razvoj podeželja, ki se v obdobju 2015–2020 financirajo iz EKSRP v skladu z Uredbo (EU) št. […] [RP]]. Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo se lahko odločijo, da dajo za neposredna plačila na voljo [dodatnih] [10 %] sredstev, dodeljenih za razvoj podeželja. Ustrezni znesek zato ni več na voljo za podporo ukrepom v okviru programov razvoja podeželja.

Odločitev iz prvega pododstavka se Komisiji uradno sporoči do datuma iz navedenega pododstavka.

Odstotek, ki se v skladu z drugim pododstavkom uradno sporoči Komisiji, je za leta iz prvega pododstavka odstavka 1 enak.“

(3)          V členu 57(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Vendar se še naprej uporablja v zvezi z zahtevki za pomoč za leta zahtevka, ki se začnejo pred 1. januarjem 2015.“

(4)          V členu 59 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:

„Uporablja se od 1. januarja 2015.

Vendar se členi 20(5), 22(6), 35(1), 37(1) in 39 uporabljajo od datuma začetka veljavnosti te uredbe.“

Člen 7 Sprememba Uredbe (EU) št. […][HZU]

Člen 115 Uredbe (EU) št. […][HZU] se nadomesti z naslednjim:

„Člen 115 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014, razen:

(a) členov 7, 8 in 9, ki se uporabljajo od 16. oktobra 2013;

(b) členov 18, 42, 43 in 45, ki se uporabljajo od 16. oktobra 2013 glede odhodkov, nastalih po 16. oktobru 2013;

(c) naslova III, poglavja II naslova V in naslova VI, ki se uporabljajo od 1. januarja 2015. “

Člen 8 Sprememba Uredbe (EU) št. […][enotna SUT]

V členu 163(1) Uredbe (EU) št. […][enotna SUT] se doda naslednja točka:

„(h)         člen 111 [člen 155 Uredbe (EU) št. COM(2010)799], do 31. marca 2015.“

Člen 9 Sprememba Uredbe (EU) št. […][RP]

V členu 64 Uredbe (EU) št. […][RP] se odstavka 4 in 5 nadomestita z naslednjim:

„4.          Komisija z izvedbenim aktom določi letno razdelitev zneskov iz odstavka 1 med države članice po odbitku zneska iz odstavka 2 in ob upoštevanju prenosov sredstev iz člena 136a(2) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009*.

Komisija pri letni razdelitvi upošteva:

(a)     objektivna merila, povezana s cilji iz člena 4, in

(b)     preteklo učinkovitost poslovanja.

5.           Poleg zneskov iz odstavka 4 izvedbeni akt iz istega odstavka vključuje tudi sredstva, ki se v EKSRP prenesejo z uporabo člena 136a(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 in člena 7(2) Uredbe (EU) št. […] [NP], ter sredstva, ki se v EKSRP prenesejo z uporabo členov 10b in 136 Uredbe (ES) št. 73/2009 za koledarsko leto 2013.

_______

*UL L 30, 31.1.2009, str. 16.“

POGLAVJE 3 Končne določbe

Člen 10 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

Vendar se:

– točki 9 in 10 člena 5 uporabljata od datuma začetka veljavnosti te uredbe;

– točka 11 člena 5 te uredbe glede prilog II in III k Uredbi (ES) št. 73/2009 uporablja od 22. decembra 2013 ter

– člen 6 te uredbe uporablja od datuma začetka veljavnosti Uredbe (EU) št. […] [NP].

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I Korelacija med členi o ukrepih v zvezi s površino in z živalmi v programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020

Uredba (ES) št. 1698/2005 || Uredba (EU) št. […] [RP]

Člen 36(a)(i) in (ii) – plačila kmetom zaradi omejenih možnosti na gorskih območjih ter plačila kmetom na območjih z omejenimi možnostmi, ki niso gorska območja || Člen 32 – plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami

Člen 36(a)(iii) – plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na Direktivo 2000/60/ES || Člen 31 – plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na okvirno direktivo o vodah

Člen 36(a)(iv) – kmetijskookoljska plačila || Člen 29 – kmetijskookoljski in podnebni ukrepi

Člen 36(v) – plačila za dobro počutje živali || Člen 34 – dobro počutje živali

Člen 36(b)(i) in (iii) – prvo pogozdovanje kmetijskih površin in prvo pogozdovanje nekmetijskih površin || Člen 22(1)(a) – pogozdovanje in ustvarjanje gozdnatih površin

Člen 36(b)(iv) – plačila v okviru Nature 2000 || Člen 31 – plačila v okviru območij Natura 2000 in plačila, vezana na okvirno direktivo o vodah

Člen 36(b)(v) – gozdnookoljska plačila || Člen 35 – gozdnookoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov

PRILOGA II

Priloge II, III in VIII k Uredbi (ES) št. 73/2009 se spremenijo:

(1)          V točki A Priloge II se „Okolje“ nadomesti z naslednjim:

„1 || Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1) || Člen 3(1), člen 3(2)(b), člen 4(1), (2) in (4) ter člen 5(a), (b) in (d)

2 || Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6) || Člen 3

3 || Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1) || Člena 4 in 5

4 || Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7) || Člen 6 in člen 13(1)(a)“

(2)          Priloga III se spremeni:

(a)     Vnos v zvezi z „zaščito in upravljanjem vodnih virov“ se nadomesti z naslednjim:

„Zaščita in upravljanje vodnih virov: zaščita vodnih virov pred onesnaževanjem in odplakami ter upravljanje uporabe vode || – Vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov(1), ||

– Če je za uporabo vode za namakanje potrebno dovoljenje, ravnanje v skladu s postopki za dodelitev dovoljenja ||

– Ukrepi, določeni v Dodatku ||

(1)         Opomba: Varovalni pasovi v okviru dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev morajo na ranljivih območjih, določenih v skladu s členom 3(2) Direktive 91/676/EGS, in zunaj njih izpolnjevati vsaj zahteve v zvezi s pogoji za vnos gnojil v tla blizu vodotokov, navedenimi v točki A.4 Priloge II k Direktivi 91/676/EGS, ki jih je treba uporabljati v skladu z delovnimi programi, ki jih države članice določijo v skladu s členom 5(4) Direktive 91/676/EGS.“

(b)     Doda se naslednji dodatek:

„DODATEK

A.      Ukrepi v zvezi s seznamom I

Države članice:

– prepovejo vsakršno neposredno odvajanje snovi iz seznama I;

– uvedejo predhodno preiskavo za vsakršno odstranjevanje ali odlaganje z namenom odstranjevanja teh snovi, ki bi lahko povzročilo posredno odvajanje. Na podlagi rezultatov preiskave države članice takšno dejavnost prepovejo ali pa izdajo dovoljenje, če se upoštevajo vsi tehnični varstveni ukrepi, potrebni za preprečitev takšnega odvajanja;

– sprejmejo vse ustrezne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, za preprečitev posrednega odvajanja snovi iz seznama I zaradi dejavnosti na površju ali v zemlji, razen tistih, ki so navedene v drugi alineji.

Če predhodna preiskava pokaže, da je podzemna voda, v katero se predvideva odvajanje snovi iz seznama I, trajno neprimerna za drugo rabo, zlasti v gospodinjstvu ali kmetijstvu, lahko države članice izdajo dovoljenja za odvajanje teh snovi, če njihova prisotnost ne ovira izkoriščanja zemeljskih virov.

Ta dovoljenja se lahko izdajo samo, če so bili sprejeti vsi tehnični varstveni ukrepi za zagotovitev, da te snovi ne morejo doseči drugih vodnih sistemov ali ogrožati drugih ekosistemov.

Države članice lahko po predhodni preiskavi izdajo dovoljenje za odvajanje zaradi ponovnega injiciranja vode v isti vodonosnik, in sicer vode za geotermične namene, vode, načrpane iz rudnikov in kamnolomov, ali vode, načrpane za gradbeno inženirska dela.

B.      Ukrepi v zvezi s seznamom II

Države članice opravijo predhodno preiskavo:

– vseh neposrednih odvajanj snovi iz seznama II, da bi taka odvajanja omejile,

– odstranjevanja ali odlaganja z namenom odstranjevanja teh snovi, ki bi lahko povzročilo posredno odvajanje.

Na podlagi rezultatov preiskave države članice lahko izdajo dovoljenje, če se upoštevajo vsi tehnični varstveni ukrepi, potrebni za preprečitev onesnaženja podzemne vode s temi snovmi.

Poleg tega države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni, za omejitev posrednega odvajanja snovi iz seznama II zaradi dejavnosti na površju ali v zemlji, razen tistih, ki so navedene v prvem odstavku.

SEZNAM I – DRUŽINE IN SKUPINE SNOVI IZ ODDELKA A

Seznam I vsebuje posamezne snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in skupine snovi, z izjemo tistih, ki ne sodijo na seznam I glede na nizko tveganje za strupenost, obstojnost in kopičenje v organizmih.

Takšne snovi, ki so glede strupenosti, obstojnosti in kopičenja v organizmih primerne za seznam II, se uvrstijo na seznam II.

1.       Organohalogenske spojine in snovi, ki bi v vodnem okolju lahko tvorile take spojine.

2.       Organofosforne spojine.

3.       Organokositrne spojine.

4.       Snovi s kancerogenimi, mutagenimi ali teratogenimi lastnostmi v vodnem okolju ali preko njega(*).

5.       Živo srebro in njegove spojine.

6.       Kadmij in njegove spojine.

7.       Mineralna olja in ogljikovodiki.

8.       Cianidi.

SEZNAM II – DRUŽINE IN SKUPINE SNOVI IZ ODDELKA B

Seznam II vsebuje posamezne snovi in kategorije snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in skupine snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na podzemno vodo.

1.       Naslednji metaloidi in kovine ter njihove spojine:

1. Cink

2. Baker

3. Nikelj

4. Krom

5. Svinec

6. Selen

7. Arzen

8. Antimon

9. Molibden

10. Titan

11. Kositer

12. Barij

13. Berilij

14. Bor

15. Uran

16. Vanadij

17. Kobalt

18. Talij

19. Telur

20. Srebro

2.       Biocidi in njihovi derivati, ki niso na seznamu I.

3.       Snovi, ki imajo škodljiv učinek na okus in/ali vonj podzemne vode, ter spojine, ki povzročajo nastajanje teh snovi v podzemni vodi, zaradi česar postane neprimerna za prehrano ljudi.

4.       Toksične ali obstojne organske silicijeve spojine in snovi, ki lahko povzročijo nastajanje teh snovi v vodi, z izjemo tistih, ki so biološko neškodljive ali se v vodi hitro pretvorijo v neškodljive snovi.

5.       Anorganske spojine fosforja in elementarni fosfor.

6.       Fluoridi.

7.       Amoniak in nitriti.

(*)     Če so posamezne snovi iz seznama II kancerogene, mutagene ali teratogene, spadajo v kategorijo 4 tega seznama.“

(3)          V Prilogi VIII se stolpec za leto 2014 nadomesti z naslednjim:

„Razpredelnica 1

(v 1000 EUR)

Država članica || 2014

Belgija || [544 047]

Danska || [926 075]

Nemčija || [5 178 178]

Grčija || [2 063 187]

Španija || [4 833 647]

Francija || [7 586 341]

Irska || [1 216 547]

Italija || [3 953 394]

Luksemburg || [33 661]

Nizozemska || [793 319]

Avstrija || [693 716]

Portugalska || [557 667]

Finska || [523 247]

Švedska || [696 487]

Združeno kraljestvo || [3 548 576]

Razpredelnica 2(*)

(v 1000 EUR)

Bolgarija || [642 103]

Češka || [875 305]

Estonija || [110 018]

Ciper || [51 344]

Latvija || [168 886]

Litva || [393 226]

Madžarska || [1 272 786]

Malta || [5 239]

Poljska || [2 970 020]

Romunija || [1 428 531]

Slovenija || [138 980]

Slovaška || [377 419]

(*) Zgornje meje so izračunane ob upoštevanju razporeda povečanj iz člena 121.“

OCENA FINANČNIH POSLEDIC || FS/13/ 344471Rev1

6.15.2013

|| DATUM: 25. 3. 2013

1. || PRORAČUNSKA VRSTICA: 05 03 Neposredne pomoči 05 04 Razvoj podeželja ||

2. || NASLOV: Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter spremembi Uredbe (EU) št. […] [RP] glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014, Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. […] [NP], (EU) št. […] [HZU] in (EU) št. […] [enotna SUT] v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014

3. || PRAVNA PODLAGA: Člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4. || CILJI: Ta uredba določa prehodne določbe o uporabi neposrednih plačil za leto 2014 in podpori za razvoj podeželja.

5. || FINANČNE POSLEDICE || OBDOBJE 12 MESECEV (v milijon EUR) || TEKOČE PRORAČUNSKO LETO 2013 (v milijon EUR) || NASLEDNJE PRORAČUNSKO LETO 2014 (v milijon EUR)

5.0 || ODHODKI –              V BREME PRORAČUNA EU (NADOMESTILA/INTERVENCIJE) –              NACIONALNI ORGANI –              DRUGO || || ||

5.1 || PRIHODKI –              LASTNA SREDSTVA EU (PRELEVMANI/CARINE) –              NACIONALNA SREDSTVA || || ||

|| || 2015 || 2016 || 2017 || 2018

5.0.1 || OCENJENI ODHODKI || –830 milijonov EUR || || ||

5.1.1 || OCENJENI PRIHODKI || || || ||

5.2 || METODA IZRAČUNA: glej opombe

6.0 || ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA Z ODOBRENIMI PRORAČUNSKIMI SREDSTVI, VPISANIMI V USTREZNO POGLAVJE TEKOČEGA PRORAČUNA? || n. r.

6.1 || ALI SE PROJEKT LAHKO FINANCIRA S PRENOSOM MED POGLAVJI TEKOČEGA PRORAČUNA? || n. r.

6.2 || ALI BO POTREBNA DOPOLNITEV PRORAČUNA? || NE

6.3 || ALI BO TREBA ODOBRENA PRORAČUNSKA SREDSTVA VNESTI V PRIHODNJE PRORAČUNE? || NE

OPOMBE: Ta ocena finančnih posledic dopolnjuje oceno finančnih posledic predlogov za reformo SKP (COM(2012) 551, COM(2012) 552 in COM(2012) 553) in jo je treba brati v povezavi z njo. Cilj tega osnutka uredbe je podaljšati nekatere elemente obstoječih shem, in sicer z vključitvijo posledic sporazuma o večletnem finančnem okviru na zunanjo konvergenco neposrednih plačil, prožnost med stebri SKP in stopnjo sofinanciranja za razvoj podeželja. Ta osnutek uredbe ne prinaša finančnih posledic, saj samo izvaja predloge Komisije o večletnem finančnem okviru in reformi SKP, pri čemer upošteva sklepe Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013. Novi elementi, ki izhajajo iz sklepov Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013, so v oglatih oklepajih do končnega sporazuma o večletnem finančnem okviru. Za neposredna plačila se zunanja konvergenca in prožnost med stebri uporabljata od proračunskega leta 2015 (ki ustreza letu zahtevka 2014 za neposredna plačila). Sklepi Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 v primerjavi s predlogom Komisije in njegovo oceno finančnih posledic predstavljajo znižanje v višini 830 milijonov EUR (v tekočih cenah) za neposredna plačila v letu zahtevka 2014 (5 milijonov EUR za proizvodno vezano plačilo za bombaž in 825 milijonov EUR za Prilogo VIII). Glede prožnosti med stebri še ni mogoče oceniti finančnih posledic, saj bodo morale države članice Komisijo o svojih prenosih uradno obvestiti v tem letu. V vsakem primeru prožnost ne bo vplivala na proračun, saj bodo vsa sredstva, vzeta iz enega sklada (EKJS ali EKSRP), na voljo drugemu skladu (EKJS ali EKSRP). V zvezi z razvojem podeželja je cilj tega osnutka uredbe, da se zagotovi nadaljevanje številnih ukrepov, ki vključujejo večletne obveznosti. Za te ukrepe je v osnutku uredbe tudi določeno, da so odhodki v zvezi z obveznostmi, prevzetimi v obdobju 2007–2013, lahko upravičeni po letu 2015 (če morajo biti izvedena plačila) v okviru novega programskega obdobja ali prej, če so bila tekoča dodeljena finančna sredstva že porabljena. Navedene določbe nimajo finančnih posledic, saj dodeljena sredstva za razvoj podeželja ostajajo nespremenjena. Kljub temu lahko časovna razporeditev plačil nekoliko odstopa, vendar jo na tej stopnji ni mogoče količinsko opredeliti.

[1]               UL C , , str. .

[2]               UL C , , str. .

[3]               UL L […], […], str. […].

[4]               UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

[5]               UL L […], […], str. […].

[6]               UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

[7]               UL L […], […], str. […].

[8]               UL L […], […], str. […].

[9]               UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[10]             UL L 20, 26.1.1980, str. 43.

[11]             UL L […], […], str. […].

[12]             UL L […], […], str. […].

[13]             UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[14]             UL – vstaviti datum – en mesec po začetku uporabe te uredbe.

[15]             UL – vstaviti datum – en mesec po začetku uporabe te uredbe.

[16]             UL – vstaviti datum – en mesec po začetku uporabe te uredbe.

[17]             UL – vstaviti datum – en mesec po začetku uporabe te uredbe.

[18]             UL – vstaviti datum 7 dni od začetka veljavnosti te uredbe.

[19]             UL – vstaviti datum 7 dni od začetka veljavnosti te uredbe.

[20]             UL – vstaviti datum 7 dni od začetka veljavnosti te uredbe.

[21]             UL – vstaviti datum 7 dni od začetka veljavnosti te uredbe.

[22]             UL – vstaviti datum 7 dni od začetka veljavnosti te uredbe.

Top