OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

1.1.        Splošno ozadje

Evropska unija si je postavila cilj do leta 2020 postati pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo. Pomorski sektorji vključujejo področja za inovacije, trajnostno rast in zaposlovanje, ki bi morala prispevati k temu cilju. Evropski ministri za pomorske zadeve so oktobra 2012 sprejeli „Limassolsko izjavo“, da bi podprli strategijo Evropa 2020[1] s trdnim pomorskim stebrom. Kot je Komisija navedla v sporočilu Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju[2], je ta zakonodajni predlog bistven del te želje po razvoju modrega gospodarstva Evrope.

Vendar so zaradi večje rabe obalnih in pomorskih območij ter učinkov podnebnih sprememb, nevarnosti naravnih nesreč in erozije obremenjeni tudi obalni in morski viri. Te je treba celostno in skladno upravljati, da bi se zagotovila trajnostna rast ter da bi se obalni in morski ekosistemi ohranili za prihodnje generacije.

Pomorsko prostorsko načrtovanje se navadno razume kot javni proces za analiziranje in načrtovanje prostorske in časovne porazdelitve človekovih dejavnosti na morskih območjih, da bi se dosegli gospodarski, okoljski in družbeni cilji. Končni cilj pomorskega prostorskega načrtovanja je priprava načrtov za določitev izkoriščanja pomorskega prostora za različne rabe morja. Komisija je leta 2008 objavila sporočilo Časovni načrt za pomorsko prostorsko načrtovanje: doseganje skupnih načel v EU[3], leta 2010 pa še sporočilo Pomorsko prostorsko načrtovanje v EU – dosežki in prihodnji razvoj[4], ki sta utrla pot temu predlogu.

Celostno upravljanje obalnih območij je sredstvo za celostno upravljanje vseh postopkov politik, ki zadevajo obalna območja, s katerim se usklajeno obravnava medsebojno kopensko-morsko vplivanje obalnih dejavnosti, da bi se zagotovil trajnostni razvoj obalnih in morskih območij. S tem sredstvom se zagotavlja, da se odločitve o upravljanju ali razvoju sprejemajo skladno med sektorji. Priporočilo o celostnem upravljanju obalnih območij iz leta 2002 določa načela preudarnega načrtovanja in upravljanja obalnih območij ter načine, kako jih najbolje izvajati. EU je tudi pogodbenica Barcelonske konvencije, v okviru katere je bil pripravljen Protokol o integriranem upravljanju obalnih območij, ki je začel veljati marca 2011. V skladu s tem protokolom je celostno upravljanje obalnih območij obvezno za države članice, ki ležijo ob Sredozemskem morju.

Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij se dopolnjujeta. Njuna geografska pokritost se prekriva v obalnih in teritorialnih vodah držav članic. V pomorskih prostorskih načrtih so popisane obstoječe človekove dejavnosti in opredeljen njihov najbolj učinkovit prihodnji prostorski razvoj, medtem ko strategije celostnega upravljanja obalnih območij zagotavljajo celovito upravljanje teh dejavnosti. Skupna uporaba obeh prispeva k izboljšanju načrtovanja in upravljanja področij prekrivanja pomorskih in kopenskih dejavnosti.

1.2.        Razlogi za predlog in njegovi cilji

Glavni namen predlagane direktive je spodbuditi trajnostno rast pomorskih in obalnih dejavnosti ter trajnostno rabo obalnih in morskih virov z vzpostavitvijo okvira za učinkovito izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja v vodah EU in celostnega upravljanja obalnih območij držav članic.

Vse večja in neusklajena raba obalnih in pomorskih območij privede do konkuriranja za pomorski in obalni prostor ter do neučinkovite in netrajnostne rabe morskih in obalnih virov. Negotovosti in nepredvidljivost v zvezi z ustreznim dostopom do pomorskega prostora negativno vplivajo na poslovno ozračje za vlagatelje, posledica tega pa je lahko izguba delovnih mest.

Zagotovitev najboljše mogoče porazdelitve pomorskega prostora med ustrezne zainteresirane strani in usklajenega upravljanja obalnih območij je ključna, da se sočasnim dejavnostim omogoči izkoriščanje polnega potenciala. Pokazalo se je, da se s tem znižajo stroški predhodnih raziskav, transakcij, administracije in poslovanja ter poveča pravna varnost zlasti za mala in srednja podjetja.

Da bi bile te različne rabe trajnostne in okolju prijazne, bo treba pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij uporabiti ekosistemski pristop, s katerim se zagotavlja varstvo naravnih virov, ki so podlaga za opravljanje vseh različnih dejavnosti.

Zato predlagani ukrep ni področen, temveč pokriva vsa področja politik iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki vplivajo na obale, morja in ocene. Ukrep podpira že potekajoče izvajanje politik v zvezi z morji v državah članicah, in sicer z učinkovitejšim usklajevanjem in večjo preglednostjo. Poleg tega je mogoče s pomorskimi prostorskimi načrti in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij v zgodnji fazi izboljšati stikališča ter zmanjšati nasprotja med gospodarskimi cilji in okoljsko zakonodajo.

Operativni cilji predlagane direktive so po naravi postopkovni. Države članice bodo morale oblikovati in uvesti skladne postopke za načrtovanje človekovih rab pomorskega prostora, zagotoviti trajnostno upravljanje obalnih območij ter vzpostaviti ustrezno čezmejno sodelovanje med njimi. Ključna dodana vrednost predloga je podpora za povezljivost med kopnim in morjem, ki se zagotavlja z zahtevo za skladnost med pomorskim prostorskim načrtovanjem in celostnim upravljanjem obalnih območij.

Podrobnosti načrtovanja in določitev ciljev upravljanja so prepuščeni državam članicam. V teh postopkih EU ne bo sodelovala. S predlogom se ne posega v posebne pravice držav članic v zvezi s kopenskim prostorskim načrtovanjem.

1.3.        Usklajenost z drugimi politikami

Evropski zakonodajalci so sprejeli velikopotezne politične pobude, ki zadevajo oceane, morja in obale ter se bodo izvajale v naslednjih 10 do 20 letih. Te pobude vključujejo Okvirno direktivo o morski strategiji[5], direktivo o obnovljivih virih energije[6], pobudo za pomorske avtoceste[7] in direktivo o habitatih[8]. Pričakuje se, da bo EU v letu 2013 sprejela prenovljeno skupno ribiško politiko in – v okviru novih finančnih perspektiv – revidirane strukturne sklade (skupni strateški okvir). Glavni cilj tega predloga je omogočiti skladno in trajnostno izvajanje teh pobud s celostnim postopkom oziroma postopki. S tem predlogom se ne spreminja pravni red za nobeno področje politik iz PDEU.

Države članice imajo zlasti priložnost, da s celostno uporabo pravnega reda izboljšajo učinkovito izvajanje in zmanjšajo upravno obremenitev pri izvajanju pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij.

Presojo vplivov pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na okolje je treba izvesti v skladu z določbami Direktive 2001/42/ES[9]. S táko strateško okoljsko presojo se bo v zgodnji fazi zagotovila celostna obravnava učinkov, tudi kumulativnih, različnih človekovih dejavnosti, s čimer se bo olajšalo izvajanje prihodnjih projektov. Če se pozneje pojavi potreba po presojah vplivov na okolje za posamezne projekte, bo mogoče posebno presojo opreti na analize, ki so bile izvedene že v okviru strateškega okoljskega načrtovanja, s čimer se bosta preprečila podvajanje presoj in s tem povezana upravna obremenitev.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

2.1.        Javno posvetovanje

Evropska komisija je med marcem in majem 2011 organizirala javno posvetovanje, da bi zbrala prispevke zainteresiranih strani o stanju in prihodnosti pomorskega prostorskega načrtovanja ter celostnega upravljanja obalnih območij v Evropski uniji.

Rezultati so potrdili, da postajajo nesoglasja glede rabe morskega prostora pogostejša, in podkrepili skupni pristop k izvajanju pomorskega prostorskega načrtovanja v vodah EU ob upoštevanju posebnosti vsake regije. Zagotavljanje ustreznega usklajevanja med postopki pomorskega prostorskega načrtovanja in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij je bilo ocenjeno kot pomembno. Zainteresirane strani se menile, da bi bilo ukrepanje EU pri čezmejnih vprašanjih posebej koristno, niso pa zagotovile jasnega odgovora glede najboljše izbire instrumenta.

2.2.        Ocena učinka

V oceni učinka je bila ocenjena učinkovitost gospodarskih, okoljskih in družbenih učinkov naslednjih treh možnosti: (1) smernic in priprave najboljše prakse, (2) nezavezujočih ukrepov in (3) pravno zavezujočih ukrepov, vključno z okvirno direktivo ali uredbo.

Z oceno učinka je bilo ugotovljeno, da nezavezujoči možnosti sicer ponujata nekatere prednosti, vendar je pravno zavezujoči pristop z uporabo direktive najprimernejši instrument, s katerim se lahko zagotovijo predvidljivost, stabilnost in preglednost pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij ter hkrati zaščitita sorazmernost in subsidiarnost s prepuščanjem prožnosti za izvajanje državam članicam in neposeganjem v njihove pristojnosti. Direktiva je tudi najprimernejša možnost za zagotovitev, da bodo roki za izvajanje skladni s časovnimi okviri drugih zadevnih zakonodajnih in političnih pobud EU (npr. direktive o obnovljivih virih energije, Okvirne direktive o morski strategiji, ciljev strategije Evrope 2020 itd.), ter za spodbujanje rasti gospodarskih dejavnosti na morju v okviru povečanega konkuriranja za prostor.

Odbor za oceno učinka je 30. aprila 2012 izdal končno mnenje o oceni učinka. Poročilo o oceni učinka in njen povzetek ter mnenje odbora za oceno učinka so objavljeni skupaj s tem predlogom.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Povzetek predlaganih ukrepov

S predlogom se vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij v obliki sistematičnega, usklajenega, vključujočega in čezmejnega pristopa k celostnemu pomorskemu upravljanju. Države članice so na podlagi predloga dolžne izvajati pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom. Namen ukrepa je, da države članice uvedejo postopek ali postopke, ki pokrivajo celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, upravljanja, spremljanja izvajanja in sodelovanja zainteresiranih strani.

Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij ne bodo določali novih ciljev sektorskih politik. Njihov namen je izražati, vključiti in povezati cilje, določene z nacionalnimi ali regionalnimi sektorskimi politikami, da bi se opredelili ukrepi za preprečevanje ali zmanjševanje nesoglasij med različnimi sektorji ter prispevalo k doseganju ciljev Unije iz sektorskih politik v zvezi z morji in obalami. Kar je najpomembneje, s predlogom se od držav članic zahtevajo ukrepi za doseganje skladnega upravljanja morskih bazenov s čezmejnim sodelovanjem v isti morski regiji ali podregiji in na ustreznem obalnem območju kot tudi z ustreznim zbiranjem in izmenjavo podatkov.

Z izvedbenimi akti bo zagotovljeno dosledno izvajanje direktive v celotni EU, poleg tega pa bosta z njimi omogočena poročanje držav članic Komisiji ter po potrebi izmenjava podatkov med državami članicami in s Komisijo.

3.2.        Pravna podlaga

Predlog podpira izvajanje celostne pomorske politike EU (CPP), vključno z Okvirno direktivo o morski strategiji kot njenim okoljskim stebrom. Cilj CPP je zagotoviti, da se sektorske politike iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zadevajo pomorski prostor, izvajajo skladno za doseganje več hkratnih gospodarskih, družbenih in okoljskih ciljev.

Predlog temelji na členih 43(2), 100(2), 192(1) in 194(2) PDEU. Med dejavnostmi, ki jih obsegajo te politike, obstaja konkurenca za pomorski prostor in rabo obalnih virov. Postopki, ki jih je treba uvesti, bi morali biti usmerjeni v zagotavljanje, da je mogoče dejavnosti, predvidene v vsakem sektorju, izvajati brez medsebojnega škodovanja, tako da se dosežejo njihovi posamezni cilji, hkrati pa te dejavnosti skupaj prispevajo k trajnostni rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostni rabi morskih in obalnih virov.

3.3.        Načelo subsidiarnosti in dodana vrednost

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). Vprašanja, kot so odločitve o dejanskih posegih v prostor, lokacije naložb ter določanje prednostnih nalog in rešitev, so predmet nacionalnega ali lokalnega odločanja. Sam postopek načrtovanja bi morali izvajati organi držav članic v skladu s svojimi nacionalnimi upravnimi in ustavnimi strukturami ter prednostnimi nalogami nacionalnih sektorskih politik, pri tem pa se čim bolj opirati na obstoječe mehanizme in politike.

Ukrep EU ima dodano vrednost, ker se z njim (1) zagotavljajo in racionalizirajo ukrepi držav članic glede pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij, da se zagotovi dosledno in usklajeno izvajanje po vsej EU, ter (2) vzpostavlja okvir za sodelovanje na področju pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij med državami članicami, ki si delijo morske regije in podregije. Čezmejno sodelovanje je pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij v morskih regijah in podregijah EU bistveno, saj morski ekosistemi, ribolovna območja in zaščitena morska območja kot tudi pomorske infrastrukture, kot so kabli, cevovodi, plovne poti, naftne in plinske ploščadi ter vetrne elektrarne itd., segajo prek nacionalnih meja.

3.4.        Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, določenim v členu 5(4) PEU.

Obveznosti, ki se s predlogom nalagajo državam članicam, so omejene na uvedbo in zagotavljanje postopka ali postopkov za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij. Predlog določa sklop minimalnih zahtev za te postopke, pri čemer temelji na pridobljenih izkušnjah v državah članicah ter omogoča njihovo vključitev v skupni okvir EU in nadaljnjo uporabo v tem okviru.

Zahteve glede poročanja so omejene na najmanjšo mogočo raven, ki je potrebna za ocenjevanje izvajanja. Komisija bo zagotovila, da se bodo kar najbolj izkoristile že veljavne zahteve glede poročanja. Za obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta o napredku pri izvajanju te direktive bo uporabila informacije, ki jih sporočijo države članice, in druge ustrezne informacije, ki so na voljo na podlagi zakonodaje EU, vključno s členom 19(3) Direktive 2008/56/ES.

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih[10] je Komisija proučila, ali bodo potrebni obrazložitveni dokumenti za izvajanje nadzora nad prenosom te direktive v nacionalno zakonodajo. Pri tem je ustrezno upoštevala naravo direktive, načelo sorazmernosti in morebitno dodatno upravno obremenitev. Komisija zaradi omejenega števila pravnih obveznosti direktive meni, da ne bi imela nobenih težav pri nadzoru njenega pravilnega prenosa v nacionalno zakonodajo, zato od držav članic ne zahteva, da obvestilu o svojih ukrepih prenosa priložijo dokumente, ki pojasnjujejo razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih ukrepov za njen prenos.

3.5.        Izbira instrumenta

Komisija predlaga direktivo, s katero se od držav članic zahteva, naj pripravijo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, ter s katero se hkrati spoštujejo posebne pravice držav članic, da vsebino navedenih načrtov in strategij prilagodijo svojim posebnim gospodarskim, družbenim in okoljskim prednostnim nalogam, ciljem nacionalnih sektorskih politik ter nacionalnim pravnim tradicijam. Premisleki glede subsidiarnosti in sorazmernosti so privedli do ugotovitve, da uredba ne bi bila primerna. Poleg tega je postopkovna in na postopkih temelječa narava zadevnega instrumenta najbolje izražena v okvirni direktivi. Nasprotno pa nezavezujoč instrument ne bi bil primeren, ker ne bi omogočal doseganja nekaterih ciljev politik, in sicer zahteve, naj vse obalne države članice uporabljajo pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij ter zagotovijo čezmejno sodelovanje. Nazadnje, zakonodajni pristop tudi zagotavlja, da bodo zgoraj navedeni postopki uvedeni v dogovorjenih časovnih okvirih.

3.6.        Podrobna obrazložitev predloga

Predlog ima dva dela – direktivo in njeno prilogo.

3.6.1.     Direktiva

Člen 1 določa vsebino direktive.

Člen 2 določa področje uporabe direktive.

V členu 3 so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo v direktivi.

Člen 4 se nanaša na pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na ravni držav članic.

Člen 5 se nanaša na cilje pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na ravni držav članic.

V členu 6 so opredeljene skupne minimalne zahteve za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij.

V členu 7 so opredeljene minimalne zahteve za pomorske prostorske načrte.

V členu 8 so opredeljene minimalne zahteve za strategije celostnega upravljanja obalnih območij.

V členu 9 je določeno sodelovanje javnosti pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij.

Člen 10 se nanaša na zbiranje podatkov in izmenjavo informacij v podporo pomorskim prostorskim načrtom in strategijam celostnega upravljanja obalnih območij.

V členu 11 je določena presoja vplivov pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na okolje.

Člen 12 se nanaša na dvo- in večstransko sodelovanje med državami članicami za zagotovitev doslednega izvajanja znotraj obalnih območij ter morskih regij ali podregij.

Člen 13 zadeva sodelovanje s tretjimi državami.

Člen 14 vsebuje določbe za imenovanje pristojnih organov za izvajanje direktive.

Člen 15 določa, da države članice Komisiji poročajo o izvajanju ter da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku pri izvajanju te direktive.

V členu 16 so orisani operativne specifikacije in koraki za izvajanje te direktive, za katere lahko Komisija sprejme izvedbene akte.

Člen 17 določa mehanizme, s katerimi države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

Člen 18 določa pravila za prenos te direktive, ki jih morajo upoštevati države članice.

Člen 19 določa, da direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V členu 20 je navedeno, da je direktiva naslovljena na države članice.

3.6.2.     Priloga

V Prilogi I so naštete informacije o pristojnih organih, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji.

2013/0074 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 43(2), 100(2), 192(1) in 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[11],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[12],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Zaradi velikega in vse intenzivnejšega povpraševanja po pomorskem prostoru za raznovrstne namene, kot so obrati za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pomorski promet, ribolovne dejavnosti, ohranjanje ekosistemov, turizem in objekti za akvakulturo, ter številnih obremenitev obalnih virov je potreben celosten pristop k načrtovanju in upravljanju.

(2)       Tak pristop k upravljanju oceanov je bil oblikovan v Celostni pomorski politiki za Evropsko unijo[13], vključno z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja[14] kot okoljskim stebrom navedene politike. Cilj celostne pomorske politike je podpreti trajnostni razvoj morij in oceanov ter razviti usklajeno in pregledno odločanje v zvezi s sektorskimi politikami Unije, ki vplivajo na oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, vključno s strategijami za morske bazene ali makroregionalnimi strategijami.

(3)       V celostni pomorski politiki sta pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij določena kot medsektorska sredstva politike, ki javnim organom in zainteresiranim stranem omogočata uporabo usklajenega in celostnega pristopa. Uporaba ekosistemskega pristopa bo prispevala k spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov.

(4)       Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij podpirata in olajšujeta izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast[15], ki jo je Evropski svet potrdil junija 2010[16] ter katere cilj je visoka stopnja zaposlenosti, produktivnosti in socialne kohezije, vključno s spodbujanjem bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire. Obalni in pomorski sektor imata velik potencial za trajnostno rast in sta ključna za izvajanje navedene strategije.

(5)       Komisija je v nedavnem sporočilu Modra rast: možnosti za trajnostno rast v morskem in pomorskem sektorju[17] opredelila več pobud EU, ki že potekajo ter so namenjene izvajanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V njem je opredelila tudi številne sektorske dejavnosti, na katere bi morale biti osredotočene prihodnje pobude za modro rast ter ki bi jih morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno podpirati.

(6)       Uredba (EU) št. 1255/2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike podpira in olajšuje izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij. Navedena uredba zagotavlja ustrezno financiranje projektov pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij v obdobju 2011–2013. Uredba (EU) št. XXXX/XX Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo zagotavlja ustrezno financiranje takih projektov v obdobju 2014–2020[18].

(7)       V preambuli Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) je navedeno, da so vprašanja v zvezi z rabo oceanskega prostora med seboj tesno povezana in jih je treba obravnavati kot celoto. Načrtovanje oceanskega prostora pomeni logičen razvoj in strukturiranje uporabe pravic, dodeljenih v skladu z UNCLOS, ter praktično sredstvo, ki državam članicam pomaga izpolnjevati njihove obveznosti.

(8)       Za zagotovitev primerne porazdelitve pomorskega prostora med ustrezne rabe in usklajenega upravljanja obalnih območij bi bilo treba vzpostaviti okvir, s katerim bi bilo določeno vsaj, da morajo države članice pripraviti in izvajati pomorske prostorske načrte ter strategije celostnega upravljanja obalnih območij.

(9)       S pomorskim prostorskim načrtovanjem in celostnim upravljanjem obalnih območij se bo izboljšalo usklajevanje pomorskih in obalnih dejavnosti, kar lahko z zagotovitvijo preglednosti, predvidljivosti in stabilnosti za vlagatelje ter znižanjem stroškov usklajevanja in transakcijskih stroškov prinese precejšnje gospodarske koristi.

(10)     Za zagotovitev doslednosti in pravne jasnosti bi bilo treba geografsko področje uporabe strategij pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij opredeliti v skladu z veljavnimi zakonodajnimi instrumenti Unije in mednarodnim pomorskim pravom.

(11)     Geografska razsežnost morskih voda in obalnih območij se prekriva v obalnih in teritorialnih vodah držav članic. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij se dopolnjujeta, saj se prvo osredotoča na popis obstoječih in potencialnih človekovih dejavnosti za pripravo pomorskih prostorskih načrtov v morskih vodah, drugo pa na opredelitev ukrepov za celovito upravljanje teh človekovih dejavnosti na obalnih območjih. Skupna usklajena uporaba pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij bo pripomogla k izboljšanju načrtovanja in upravljanja področij prekrivanja pomorskih in kopenskih dejavnosti.

(12)     Primerno je, da Unija določi pravila o pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij, države članice in njihovi pristojni organi pa ostajajo odgovorni za oblikovanje in določanje vsebine teh načrtov ter strategij za svoje morske vode in obalna območja, vključno z dodeljevanjem pomorskega prostora različnim sektorskih dejavnostim.

(13)     Da bi bili upoštevani načeli sorazmernosti in subsidiarnosti, dodatna upravna obremenitev pa čim manjša, bi morala prenos in izvajanje te direktive čim bolj temeljiti na obstoječih nacionalnih predpisih in mehanizmih. Strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morale temeljiti na načelih in elementih iz Priporočila Sveta 2002/413/ES in Sklepa Sveta 2010/631/EU.

(14)     Ekosistemi ter morski in obalni viri v morskih vodah in na obalnih območjih so zelo obremenjeni. Človekove dejavnosti, pa tudi učinki podnebnih sprememb, nevarnost naravnih nesreč in dinamika obrežja, kot sta erozija in akrecija, imajo lahko resne učinke na razvoj in rast obalnega gospodarstva ter obalne in morske ekosisteme, ki vodijo v slabšanje okoljskega stanja, izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev. Te različne obremenitve bi bilo treba ustrezno upoštevati pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij. Poleg tega lahko zdravi obalni in morski ekosistemi ter njihove raznolike storitve, če so vključeni v načrtovanje, prinesejo precejšnje koristi v smislu proizvodnje hrane, rekreacije in turizma, blažitve podnebnih sprememb in prilaganja tem spremembam, nadzora nad dinamiko obrežja ter preprečevanja naravnih nesreč.

(15)     Pri pomorskem prostorskem načrtovanju in celostnem upravljanju obalnih območij bi bilo treba uporabljati ekosistemski pristop iz člena 1(3) Direktive 2008/56/ES za zagotovitev, da je skupna obremenitev vseh dejavnosti skladna z dosego dobrega okoljskega stanja in da ni ogrožena sposobnost odzivanja morskih ekosistemov na spremembe, ki jih povzročajo ljudje, hkrati pa bi moralo navedeno načrtovanje in upravljanje sedanjim in prihodnjim generacijam omogočati trajnostno rabo morskega blaga in storitev.

(16)     Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij bosta med drugim prispevala k doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov[19], Uredbe Sveta št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[20], Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[21], Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020[22], Časovnega okvira za Evropo, gospodarno z viri[23], strategije EU o prilagajanju podnebnim spremembam[24] ter, če je primerno, ciljev iz regionalne politike EU, vključno s strategijami za morske bazene in makroregionalnimi strategijami.

(17)     Pomorske in obalne dejavnosti so med seboj pogosto tesno povezane. Zato morajo biti pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni ali povezani, da se zagotovita trajnostna raba pomorskega prostora in upravljanje obalnih območij, pri katerem so upoštevani družbeni, gospodarski in okoljski dejavniki.

(18)     Za uresničitev ciljev te direktive bi morali pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij pokrivati celotni cikel od opredelitve problema, zbiranja informacij in načrtovanja do odločanja, izvajanja in spremljanja izvajanja ter temeljiti na najboljšem znanstvenem znanju, ki je na voljo. Čim bolj bi bilo treba izkoristiti mehanizme iz obstoječe ali prihodnje zakonodaje, vključno s Sklepom 2010/477/EU o merilih in metodoloških standardih na področju dobrega okoljskega stanja morskih voda ali pobudo Komisije Znanje o morju 2020[25].

(19)     Glavni namen pomorskega prostorskega načrtovanja je določiti in upravljati rabe prostora ter opredeliti in reševati nesoglasja na pomorskih območjih. Za doseganje tega namena morajo države članice zagotoviti vsaj, da se v postopku ali postopkih načrtovanja izdela celovita karta, na kateri so opredeljene različne rabe pomorskega prostora ob upoštevanju dolgoročnih učinkov podnebnih sprememb.

(20)     Države članice bi se morale posvetovati ter usklajevati svoje načrte in strategije z ustreznimi organi držav članic ali tretjih držav v zadevni morski regiji ali podregiji oziroma na zadevnem obalnem območju v skladu s pravicami in obveznostmi teh držav članic in tretjih držav, kot izhajajo iz evropskega in mednarodnega prava. Da bo čezmejno sodelovanje med državami članicami in s sosednjimi tretjimi državami učinkovito, morajo biti v vsaki državi članici določeni pristojni organi. Države članice morajo zato imenovati pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za sodelovanje z drugimi državami članicami ali tretjimi državami. Zaradi razlik med različnimi morskimi regijami ali podregijami in obalnimi območji ni primerno, da se v tej direktivi podrobno določi, kakšni naj bi bili ti mehanizmi sodelovanja.

(21)     Na obalnih območjih veljajo različni ukrepi iz različnih politik. Za doseganje ciljev te direktive bi morale države članice pripraviti evidenco teh ukrepov in analizirati potrebo po dodatnih ukrepih, kot so ukrepi za preprečevanje erozije in obvladovanje akrecije, prilagajanje učinkom podnebnih sprememb, boj proti odpadkom na obalah in v morju, razvoj zelene infrastrukture in pomoč pri preprečevanju naravnih nesreč. Uporabljati bi jih bilo treba usklajeno in celovito. Pri tem bi morale države članice upoštevati vse ustrezne obalne dejavnosti ter posebno pozornost nameniti medsektorskemu in medsebojnemu kopensko-morskemu vplivanju teh dejavnosti.

(22)     Upravljanje pomorskih in obalnih območij je zapleteno ter vključuje organe, gospodarske subjekte in druge zainteresirane strani z različnih ravni. Za učinkovito zagotavljanje trajnostnega razvoja so bistvena posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, organi in javnostjo v ustrezni fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij iz te direktive v skladu z zadevno zakonodajo EU. Dober primer določb o javnem posvetovanju je v členu 2(2) Direktive 2003/35.

(23)     Države članice lahko s pomorskimi prostorskimi načrti in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij zmanjšajo upravno obremenitev in stroške v podporo svojim ukrepom za izvajanje druge zadevne zakonodaje Unije. Roki za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij bi morali biti zato usklajeni s časovnimi razporedi, ki so določeni v drugi zadevni zakonodaji, zlasti: Direktivi 2009/28/ES, ki zahteva, naj države članice zagotovijo, da bo leta 2020 delež energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije znašal vsaj 20 %, ter v kateri je usklajevanje postopkov za izdajo dovoljenj, certificiranja in načrtovanja, vključno s prostorskim načrtovanjem, opredeljeno kot pomemben prispevek k doseganju ciljev EU v zvezi z energijo iz obnovljivih virov; Direktivi 2008/56/ES, ki zahteva, naj države članice do leta 2020 sprejmejo potrebne ukrepe za dosego ali ohranitev dobrega okoljskega stanja v morskem okolju, in v kateri je v povezavi s Prilogo A(6) k Sklepu 2010/477/EU pomorsko prostorsko načrtovanje opredeljeno kot sredstvo za podporo ekosistemskemu pristopu k upravljanju človekovih dejavnosti, da se doseže dobro okoljsko stanje; Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, s katero se zahteva vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja do leta 2020 s povezavo infrastrukturnih omrežij za kopenski, pomorski in zračni promet v Evropi.

(24)     Okoljska presoja je pomembno in uveljavljeno sredstvo za vključevanje okoljskih vidikov v pripravljanje in sprejemanje načrtov ter programov. Ker bodo pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij zelo verjetno imeli precejšnje učinke na okolje, bi morale zanje veljati določbe Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[26]. Ko pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij vključujejo območja Nature 2000, se lahko taka okoljska presoja združi z zahtevami iz člena 6 Direktive 92/43/EGS, da se prepreči podvajanje.

(25)     Za zagotovitev, da priprava pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij temelji na zanesljivih podatkih, ter za preprečevanje dodatne upravne obremenitve je bistveno, da države članice najboljše podatke in informacije, ki so na voljo, zbirajo z obstoječimi instrumenti in orodji za zbiranje podatkov, kot so orodja in instrumenti, razviti v okviru pobude Znanje o morju 2020.

(26)     Države članice bi morale Komisiji zaradi spremljanja izvajanja te direktive zagotoviti nacionalna poročila. Da bi bila upravna obremenitev čim manjša, bi morale imeti države članice možnost, da uporabijo poročanje, h kateremu so zavezane na podlagi zadevne zakonodaje, vključno s poročanjem na podlagi Direktive 2008/56/ES Komisija bo na podlagi informacij, ki jih sporočijo države članice, in drugih informacij, ki so na voljo na podlagi zakonodaje EU, Evropski parlament in Svet obveščala o napredku pri izvajanju te direktive.

(27)     Za zagotovitev enotnega izvajanja te direktive, zlasti v zvezi z upravljanjem podatkov ter operativnimi koraki za pripravo in izvajanje pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter poročanje o njih, vključno s tehničnimi formati za izmenjavo podatkov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[27].

(28)     Bistveno je, da se določbe te direktive prenesejo pravočasno, saj je EU sprejela številne politične pobude, ki jih je treba izvesti do leta 2020 in ki jih ta direktiva podpira. Zato bi bilo treba za prenos te direktive sprejeti najkrajši možni rok –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

1.           Ta direktiva vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki je namenjen spodbujanju trajnostne rasti pomorskih in obalnih gospodarstev ter trajnostne rabe morskih in obalnih virov.

2.           Ta okvir v okviru celostne pomorske politike Unije določa, da države članice pripravijo in izvajajo pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij, da bi izpolnile cilje iz člena 5.

Člen 2

Področje uporabe

1.           Določbe te direktive se uporabljajo za morske vode in obalna območja.

2.           Ta direktiva se ne uporablja za dejavnosti, katerih izključni namen je obramba ali nacionalna varnost. Vendar si vsaka država članica prizadeva zagotoviti, da se take dejavnosti izvajajo na način, ki je skladen s cilji te direktive.

3.           Z določbami te direktive se ne posega v pristojnosti držav članic za kopensko prostorsko načrtovanje.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.           „obalno območje“ pomeni geomorfološko območje na obeh straneh morske obale z zunanjo mejo teritorialnih morij držav članic kot mejo proti morju in mejo, ki jo države članice v svojih strategijah celostnega upravljanja obalnih območij opredelijo kot mejo proti kopnemu;

2.           „celostna pomorska politika“ pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic, zlasti v obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regijah Unije ter pomorskih sektorjih;

3.           „morska regija ali podregija“ pomeni morske regije in podregije iz člena 4 Direktive 2008/56/ES;

4.           „morske vode“ pomeni vode, morsko dno in podtalje, kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2008/56/ES;

5.           „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

6.           „sektorske dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki spadajo v okvir politik Unije iz tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ter vplivajo na morske vode in obalna območja;

7.           „dobro okoljsko stanje“ pomeni okoljsko stanje iz člena 3(5) Direktive 2008/56/ES.

POGLAVJE II Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij

Člen 4

Priprava in izvajanje pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij

1.           Vsaka država članica pripravi in izvaja pomorski prostorski načrt ali načrte in strategijo ali strategije celostnega upravljanja obalnih območij. Lahko se pripravijo v ločenih dokumentih.

2.           Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij so v skladu s cilji iz člena 5 ter izpolnjujejo minimalne zahteve iz členov 6, 7 in 8.

3.           Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ustrezno upoštevajo posebnosti regij in podregij, zadevne sektorske dejavnosti, zadevne morske vode in obalna območja ter mogoče učinke podnebnih sprememb.

4.           Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij lahko vključujejo mehanizme, ki so bili vzpostavljeni ali se vzpostavljajo pred začetkom veljavnosti te direktive, ali temeljijo na njih, če je njihova vsebina v skladu z minimalnimi zahtevami iz členov 6, 7 in 8.

Člen 5

Cilji pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij

Pri pomorskih prostorskih načrtih in strategijah celostnega upravljanja obalnih območij se uporablja ekosistemski pristop, da se omogoči soobstoj konkurenčnih sektorskih dejavnosti v morskih vodah in na obalnih območjih ter preprečijo nesoglasja med njimi, cilj teh načrtov in strategij pa je prispevati k:

(a) zagotavljanju oskrbe Unije z energijo s spodbujanjem razvoja morskih virov energije, razvoja novih in obnovljivih oblik energije, medsebojnega povezovanja energetskih omrežij ter energetske učinkovitosti;

(b) spodbujanju razvoja pomorskega prometa ter zagotavljanju smotrnih in stroškovno učinkovitih plovnih poti po vsej Evropi, vključno z dostopnostjo pristanišč in varnostjo v prometu;

(c) podpiranju trajnostnega razvoja ter rasti ribiškega sektorja in sektorja akvakulture, vključno z zaposlovanjem v ribiškem in povezanih sektorjih;

(d) zagotavljanju ohranjanja, varstva in izboljševanja okolja ter preudarni in racionalni rabi naravnih virov, zlasti za doseganje dobrega okoljskega stanja, zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja ekosistemskih storitev ter zmanjšanje tveganj za onesnaženje morja;

(e) zagotavljanju, da so obalna in morska območja odporna proti podnebnim spremembam.

Člen 6

Skupne minimalne zahteve za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij

1.           Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij določajo operativne korake za doseganje ciljev iz člena 5 ob upoštevanju vseh zadevnih dejavnosti in ukrepov, ki se nanašajo nanje.

2.           Pri tem pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij izpolnjujejo vsaj naslednje zahteve:

(a) so medsebojno usklajeni, če niso integrirani;

(b) zagotavljajo učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami ter med nacionalnimi organi in zainteresiranimi stranmi s področja zadevnih sektorskih politik;

(c) v njih so opredeljeni čezmejni učinki pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij na morske vode in obalna območja pod suverenostjo ali v pristojnosti tretjih držav v isti morski regiji ali podregiji in na zadevnih obalnih območjih, pri čemer se navedeni učinki obravnavajo v sodelovanju s pristojnimi organi teh držav v skladu s členoma 12 in 13.

3.           Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij se pregledajo vsaj vsakih šest let.

Člen 7

Posebne minimalne zahteve za pomorske prostorske načrte

1.           Pomorski prostorski načrti vsebujejo vsaj kartiranje morskih voda, s katerim se določi dejanska in mogoča prostorska in časovna porazdelitev vseh zadevnih pomorskih dejavnosti, da bi se izpolnili cilji iz člena 5.

2.           Države članice pri pripravi pomorskih prostorskih načrtov upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti:

(a) obrate za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije;

(b) obrate in infrastrukturo za črpanje nafte in plina;

(c) pomorske prometne poti;

(d) podmorske kable in cevovode;

(e) ribolovna območja;

(f) obrate za akvakulturo;

(g) varstvena območja.

Člen 8

Posebne minimalne zahteve za strategije celostnega upravljanja obalnih območij

1.           Strategije celostnega upravljanja obalnih območij vsebujejo vsaj evidenco ukrepov, ki se uporabljajo na obalnih območjih, in analizo potrebe po dodatnih ukrepih za izpolnitev ciljev iz člena 5. V strategijah se določi celostno in medsektorsko izvajanje politik ter upošteva medsebojno vplivanje med kopenskimi in pomorskimi dejavnostmi.

2.           Države članice pri pripravi strategij celostnega upravljanja obalnih območij upoštevajo vsaj naslednje dejavnosti:

(a) izkoriščanje posebnih naravnih virov, vključno z obrati za pridobivanje energije in proizvodnjo obnovljive energije;

(b) gradnjo infrastrukture, energetskih obratov, prometnih kapacitet, pristanišč, pomorskih objektov in drugih struktur, vključno z zeleno infrastrukturo;

(c) kmetijstvo in industrijo;

(d) ribištvo in akvakulturo;

(e) ohranjanje, obnovo in upravljanje obalnih ekosistemov, ekosistemskih storitev in narave, obalnih pokrajin in otokov;

(f) prilagajanje na podnebne spremembe in blažitev teh sprememb.

Člen 9

Sodelovanje javnosti

1.           Države članice določijo načine za sodelovanje vseh zainteresiranih strani v zgodnji fazi priprave pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij.

2.           V okviru sodelovanja javnosti se zagotovita posvetovanje z zadevnimi zainteresiranimi stranmi in organi ter zadevno javnostjo o osnutkih načrtov in strategij ter njihov dostop do rezultatov, ko so ti na voljo.

3.           Pri določanju načinov javnega posvetovanja države članice upoštevajo ustrezne določbe druge zakonodaje Unije.

Člen 10 Zbiranje podatkov in izmenjava informacij

1.           Države članice organizirajo zbiranje najboljših razpoložljivih podatkov in izmenjavo informacij, potrebnih za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij.

2.           Podatki iz odstavka 1 vključujejo:

(a) okoljske, družbene in gospodarske podatke, zbrane v skladu z določbami zakonodaje Unije o dejavnostih iz členov 7 in 8;

(b) pomorske fizične podatke v morskih vodah in geomorfološke podatke na obalnih območjih.

3.           Države članice pri organizaciji zbiranja in izmenjave podatkov iz odstavka 1 čim bolj izkoristijo instrumente in orodja, ki so bili razviti v okviru celostne pomorske politike.

Člen 11

Presoja vplivov na okolje

Za pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij veljajo določbe Direktive 2001/42/ES.

Člen 12

Sodelovanje z drugimi državami članicami

1.           Vsaka država članica, ki meji na obalno ali pomorsko območje druge države članice, sodeluje z njo, da bi zagotovila, da so pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij usklajeni na celotnem zadevnem obalnem območju ali v celotni zadevni morski regiji in/ali podregiji. Pri takem sodelovanju se upoštevajo zlasti nadnacionalni vidiki, kot je čezmejna infrastruktura.

2.           Sodelovanje iz odstavka 1 poteka prek:

(a) regionalnih institucionalnih struktur za sodelovanje, ki pokrivajo zadevno obalno območje ali morsko regijo ali podregijo, ali

(b) namensko povezane mreže pristojnih organov držav članic, ki pokriva zadevno morsko regijo in/ali podregijo.

Člen 13

Sodelovanje s tretjimi državami

Države članice, ki mejijo na obalno ali pomorsko območje tretje države, si prizadevajo kar najbolje uskladiti svoje pomorske prostorske načrte in strategije celostnega upravljanja obalnih območij z načrti in strategijami tretje države na zadevnem obalnem območju ali v zadevni morski regiji ali podregiji.

POGLAVJE III

IZVAJANJE

Člen 14

Pristojni organi

1.           Vsaka država članica za vsako zadevno obalno območje in morsko regijo ali podregijo imenuje organ ali organe, pristojne za izvajanje te direktive, vključno z zagotavljanjem sodelovanja z drugimi državami, opredeljenega v členu 12, in sodelovanja s tretjimi državami, opredeljenega v členu 13.

2.           Vsaka država članica predloži Komisiji seznam pristojnih organov skupaj z informacijami, navedenimi v Prilogi I k tej direktivi.

3.           Obenem vsaka država članica Komisiji pošlje seznam svojih pristojnih organov, odgovornih za mednarodna telesa, v katerih sodeluje in ki so pomembna za izvajanje te direktive.

4.           Vsaka država članica obvesti Komisijo o vseh spremembah informacij, zagotovljenih na podlagi odstavka 1, v šestih mesecih od začetka veljavnosti take spremembe.

Člen 15

Spremljanje in poročanje

1.           Vsaka država članica predloži Komisiji poročilo o izvajanju te direktive, pri čemer uporabi poročila, informacije in podatke, ki so na voljo na podlagi druge zakonodaje EU, oziroma se po potrebi sklicuje na taka poročila, informacije in podatke.

2.           To poročilo vsebuje vsaj informacije o izvajanju členov od 6 do 13.

3.           Komisija predloži poročilo o napredku Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem opiše napredek, dosežen pri izvajanju te direktive.

Člen 16

Izvedbeni akti

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme določbe o:

(a) operativnih specifikacijah za upravljanje podatkov iz člena 10, če niso bile določene z drugo zakonodajo EU, kot je Direktiva 2007/2/ES ali Direktiva 2008/56/ES, glede

– izmenjave podatkov ter prekrivanja z obstoječimi postopki upravljanja in zbiranja podatkov ter

(b) operativnih korakih za pripravo pomorskih prostorskih načrtov in strategij celostnega upravljanja obalnih območij ter za poročanje o njih glede:

– skladnosti obveznosti poročanja iz te direktive z drugo zadevno zakonodajo Unije;

– ciklov spremljanja in pregledovanja;

– načinov čezmejnega sodelovanja;

– javnega posvetovanja.

2.         Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17(2).

Člen 17

Postopek v odboru

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011[28].

2.           Pri sklicevanju na odstavek 1 se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE IV KONČNE DOLOČBE

Člen 18

Prenos

1.           Vsaka država članica sprejme zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, in sicer najpozneje 18 mesecev po začetku njene veljavnosti. Komisiji nemudoma sporoči besedila navedenih predpisov.

2.           Države članice se pri sprejetju ukrepov iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določi vsaka država članica.

3.           Organ ali organi iz člena 14(1) so imenovani v 18 mesecih po začetku veljavnosti te direktive.

4.           Pomorski prostorski načrti in strategije celostnega upravljanja obalnih območij iz člena 4(1) se pripravijo v 36 mesecih po začetku veljavnosti te direktive.

5.           Poročila iz člena 15(1) se predložijo najpozneje 42 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in nato vsakih šest let.

6.           Poročila o napredku iz člena 15(3) se predložijo najpozneje šest mesecev po datumu iz odstavka 5 in nato vsakih šest let.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Pristojni organi

(1) Ime in naslov pristojnega organa ali organov – uradno ime in naslov opredeljenega pristojnega organa ali organov.

(2) Pravni status pristojnega organa ali organov – kratek opis pravnega statusa pristojnega organa ali organov.

(3) Odgovornosti – kratek opis pravnih in upravnih odgovornosti pristojnega organa ali organov in njegova/njihova vloga glede zadevnih morskih voda.

(4) Članstvo – kadar pristojni organ ali organi deluje(-jo) kot usklajevalni organ za druge pristojne organe, je treba navesti seznam slednjih, skupaj s povzetkom institucionalnih povezav za zagotovitev usklajevanja.

(5) Regijsko ali podregijsko usklajevanje – zahteva se povzetek mehanizmov, vzpostavljenih za zagotovitev usklajevanja med državami članicami, kadar so njihove morske vode zajete v to direktivo in spadajo v isto morsko regijo ali podregijo.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[29]

Pomorske zadeve in ribištvo,

okolje.

1.3.        Vrsta predloga/pobude

x Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[30].

¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Podpreti trajnostni gospodarski razvoj v morskih vodah in na obalnih območjih EU.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj

Dejavnost MARE 11.09: spodbujati trajnostni razvoj s političnimi pobudami, ki so gonilo modrega gospodarstva, vzpostaviti učinkovite ureditve za sodelovanje in souporabo informacij med regulativnimi organi in zainteresiranimi stranmi ter zagotoviti učinkovito upravljanje morij, obal in oceanov.

Kazalnik rezultatov: stopnja čezmejnega sodelovanja pri pomorskem prostorskem načrtovanju; izmerljivo skrajšanje časa in znižanje stroškov, potrebnih za načrtovanje projektov v morskih bazenih EU. Cilj: vzpostavitev preglednega, predvidljivega in trdnega okvira za načrtovanje in upravljanje rab morij v vsej EU, kar privede do precej večje učinkovitosti.

Dejavnost ENV: 587-D2: podpirati in dodatno razviti politiko EU o celostnem upravljanju obalnih območij, da se spodbudita racionalna in preudarna raba obalnih virov ter večja odpornost obalnih območij proti tveganjem in učinkom podnebnih sprememb.

Kazalnik rezultatov: stopnja izvajanja nacionalnih strategij celostnega upravljanja obalnih območij, ki se nadalje razvijajo v skladu s priporočilom EU o celostnem upravljanju obalnih območij (kazalnik napredka pri celostnem upravljanju obalnih območij). Cilj: leta 2012 predložen predlog Komisije za učinkovit in dolgoročen okvir v podporo izvajanju celostnega upravljanja obalnih območij v EU.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Končni cilj predloga je zagotoviti trajnostno gospodarsko rast morskih in obalnih gospodarstev ter obenem omogočiti raznolike in trajnostne rabe morskih in obalnih virov z upoštevanjem gospodarskega, socialnega in okoljskega stebra trajnosti v skladu z ekosistemskim pristopom.

S tem bi (med drugim) morali zagotoviti: – trajnosten, celosten in z viri gospodaren razvoj pomorskih in obalnih dejavnosti;

– izboljšanje naložbenega ozračja;

– boljše prilagajanje okoljskim tveganjem, kot so podnebne spremembe, ter preprečevanje in/ali zmanjševanje učinkov naravnih nesreč.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

– Kazalniki realizacij: razpoložljivost okvira upravljanja za pomorsko prostorsko načrtovanje in strategij celostnega upravljanja obalnih območij; stopnja čezmejnega sodelovanja.

– Kazalniki rezultatov: vzorci prostorskega razvoja; zmanjšanje števila nesoglasij in sodnih postopkov v zvezi z razvojem infrastrukture; trajnostna raba morskih in obalnih virov; usklajeno pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij; čezmejno sodelovanje.

– Kazalniki učinkov: ohranjena/ponovno vzpostavljena biotska raznovrstnost ali možnost ekosistemskih storitev na obalnih območjih in v morskih vodah; povečana dodana vrednost in zmanjšana sezonska nihanja v pomorskih in obalnih gospodarstvih; okrepljena odpornost proti podnebnim spremembam; rast v ključnih gospodarskih sektorjih, soobstoj gospodarskih dejavnosti.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

– Vzpostaviti postopek celostnega načrtovanja za pomorske dejavnosti in postopek celostnega upravljanja za obalna območja z združevanjem nacionalnih organov in zainteresiranih strani s področja zadevnih sektorskih politik.

– Zagotoviti učinkovito čezmejno sodelovanje med državami članicami pri sprejemanju ukrepov za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij.

– Zagotoviti usklajevanje in povezovanje med postopki pomorskega prostorskega načrtovanja in celostnega upravljanja obalnih območij.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

Obalne in pomorske rabe in ekosistemi segajo prek nacionalnih meja. Predlagani ukrep bi prinesel dodano vrednost z zagotavljanjem skladnosti ukrepov, namenjenih temu vidiku. Z ukrepom EU bi se zlasti preprečili različni pristopi in različne ravni napredka.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

V oceni poročil držav članic o napredku pri celostnem upravljanju obalnih območij na podlagi priporočila o celostnem upravljanju obalnih območij (2002/413/ES) je bilo ugotovljeno, da ima ta pristop jasno dodano vrednost pri povezovanju politik med sektorji in znotraj obalnih območij zaradi zagotavljanja trajnostne rabe obalnih virov. Pomorsko prostorsko načrtovanje je splošno priznano sredstvo za zagotavljanje skladnega načrtovanja pomorskega prostora.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi zadevnimi instrumenti

Pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij sta bila opredeljena kot sredstvi celostnega upravljanja v okviru celostne pomorske politike (modra knjiga iz leta 2007). Gre za podporni sredstvi za bolj povezan postopek odločanja, s katerima se usklajujejo potencialno konkurenčne sektorske politike. Zato se bosta s pomorskim prostorskim načrtovanjem in strategijami celostnega upravljanja obalnih območij podprla doseganje in skladnost ciljev ter ukrepov iz drugih zadevnih politik, vključno z energetsko, okoljsko in ribiško politiko ter politiko pomorskega prometa.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [D. MMMM ]LLLL do [D. MMMM ]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

x Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

– izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[31]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– ¨  organe, ki jih ustanovita Skupnosti[32],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, pooblaščene za izvajanje določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in opredeljene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

x Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Države članice bodo do 31. marca 2016, nato pa vsakih šest let, Komisiji predložile nacionalno poročilo o izvajanju določb te direktive. Poročila bodo temeljila na nacionalnem spremljanju izvajanja.

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

N. r. – predlog ne vključuje uporabe odobritev za poslovanje.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

N. r. – predlog ne vključuje uporabe odobritev za poslovanje.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti – enako kot točka 2.2

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

N. r. – predlog ne vključuje uporabe odobritev za poslovanje.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta  odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………...……….] || dif./nedif.([33]) || držav Efte[34] || držav kandidatk[35] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

5 || 11 01 01 – Izdatki za aktivno zaposlene na področju politike „Pomorske zadeve in ribištvo“ 07 01 01 – Odhodki za aktivno zaposlene na področju politike „Okolje in podnebni ukrepi“ || nedif. || NE || NE || NE || NE

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta  odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje……………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

|| || || || || ||

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Številka ||

GD za <…….> || || || Leto N[36] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1) || || || || || || || ||

plačila || (2) || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || obveznosti || (1a) || || || || || || || ||

plačila || (2a) || || || || || || || ||

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev  določenih programov[37] || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || || (3) || || || || || || || ||

Odobritve za GD za <…….> SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || || || || || || || ||

plačila || =2+2a +3 || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || || || || || || ||

plačila || (5) || || || || || || || ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ (referenčni znesek) || obveznosti || =4+ 6 || || || || || || || ||

plačila || =5+ 6 || || || || || || || ||

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || Upravni odhodki

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 in pozneje || || || || NEOMEJENO TRAJANJE || SKUPAJ

GD za okolje/pomorske zadeve in ribištvo ||

Ÿ Človeški viri || 0,508 || || || || || || ||

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,054 0,022 || || || || || || ||

GD za okolje/pomorske zadeve in ribištvo SKUPAJ || odobritve || 0,584 || || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,584 || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 in pozneje || || || || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,584 || || || || || || ||

plačila || 0,584 || || || || || || ||

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

– x Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ ||

REALIZACIJE ||

|| || vrsta realizacije[38] || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

POSAMEZNI CILJ št. 1[39] || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| – realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || ||

– realizacija || || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za posamezni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || || || || || ||

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

– x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 in pozneje || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 0,508 || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || 0,076 || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[40] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 0,584 || || || || || || ||

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨  Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

– ¨  Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| Leto 2014 in pozneje || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

11 01 01 01 + 07 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 4 || || || || || ||

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[41]

11 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy[42] || – na sedežu[43] || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 4 || || || || || ||

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim znotraj GD, po potrebi z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Spremljanje izvajanja direktive na nacionalni ravni.

Zunanji sodelavci ||

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– x Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨  Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira[44].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– x V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo. || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

– x Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Posledice predloga/pobude[45]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || …vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prejemke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

[1]               COM(2010) 2020 final.

[2]               COM(2012) 494 final.

[3]               COM(2008) 791 final.

[4]               COM(2010) 771 final.

[5]           Direktiva 2008/56/ES, UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40.

[6]               Direktiva 2009/28/ES, UL L 140, 5.6.2009, str. 16–62.

[7]               Odločba št. 884/2004/ES, UL L 167, 30.4.2004, str. 1–38.

[8]               Direktiva Sveta 92/43/EGS, UL L 206, 22.7.1992, str. 7–50.

[9]               UL L 197, 21.7.2001, str. 30–37.

[10]             UL 2011/C 369/02.

[11]             UL C , , str. .

[12]             UL C , , str. .

[13]             COM(2007) 575 final.

[14]             UL L 164, 25.6.2008.

[15]             COM(2010) 2020 final.

[16]             Sklepi Sveta z dne 17. junija 2010.

[17]             COM(2012) 494 final.

[18]             Predlog COM(2011) 804 final.

[19]             UL L 140, 5.6.2009, str. 16–62.

[20]             UL L 358, 31.12.2002, str. 59–80.

[21]             UL L 167, 30.4.2004, str. 1–38.

[22]             COM(2011) 244 final.

[23]             COM(2011) 571 final.

[24]             COM(2013) XXX.

[25]             COM(2010) 461 final.

[26]             UL L 197, 21.7.2001.

[27]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[28]             UL L 55, 28.2.2011.

[29]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[30]             Po členu 49(6)(a) oz. (b) finančne uredbe.

[31]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[32]             Po členu 185 finančne uredbe.

[33]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[34]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[35]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[36]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[37]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[38]             Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

[39]             Kakor je opisan v oddelku 1.4.2 „Posamezni cilji …“.

[40]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[41]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[42]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

[43]             Zlasti za strukturna sklada, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[44]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[45]             Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.