OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Za zasnovo, vzpostavljanje in obratovanje infrastruktur, ki izhajajo iz programov Galileo in EGNOS, so varnostne zahteve ključnega pomena, saj lahko uporaba teh programov vpliva na varnost Unije in njenih držav članic. Satelitska navigacijska sistema sta namreč zaradi svoje strateške razsežnosti občutljivi infrastrukturi, ki bi lahko bili predmet zlorabe. Glede na vse večjo uporabo satelitske navigacije na številnih področjih dejavnosti lahko prekinitev zagotavljanja storitev povzroči veliko škodo v sodobnih družbah.

Uredba (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)[1] določa, da Komisija vodi vse zadeve, povezane z varnostjo sistemov, ki izhajata iz programov Galileo in EGNOS. Toda varnost sistemov sama je zavezana akreditaciji, tj. preverjanju skladnosti sistemov z opredeljenimi varnostnimi zahtevami in izpolnjevanju ustreznih varnostnih predpisov, ki se uporabljajo za Svet in Komisijo. Kot vsaka dejavnost akreditacije mora varnostna akreditacija evropskih satelitskih navigacijskih sistemov potekati neodvisno, zlasti v odnosu do vseh akterjev, vključenih v njuno zasnovo, izdelavo in obratovanje.

Na podlagi povezanih določb uredb (ES) št. 683/2008 in (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[2] je za dejavnost akreditacije pristojna Agencija za evropski GNSS. Uredba (EU) št. 912/2010 opredeljuje pogoje izvajanja naloge akreditacije, ki je dodeljena Agenciji, ter zlasti določa, da se odločitve o varnostni akreditaciji sprejemajo neodvisno od Komisije in subjektov, odgovornih za izvajanje programov. Neodvisnost je obvezna tudi glede drugih nalog, ki so dodeljene Agenciji.

Da bi dejavnosti varnostne akreditacije potekale neodvisno, med drugim v veliki meri tudi glede na druge dejavnosti, dodeljene Agenciji za evropski GNSS, je bil z Uredbo (EU) št. 912/2010 Agenciji zagotovljen samostojen organ, svet za varnostno akreditacijo, ki skupaj z izvršilnim direktorjem in upravnim svetom predstavlja enega od treh organov Agencije. Svet za varnostno akreditacijo ima enakovreden status kot upravni svet in je edini pristojen za sprejemanje odločitev o akreditaciji. Te odločitve se tako kot odločitve upravnega sveta kljub temu sprejemajo v imenu Agencije ter zavezujejo Agencijo, ki je pravno gledano edina pravna oseba.

Zdi se torej, da je Agencija za evropski GNSS strukturirana na poseben način, saj znotraj Agencije obstaja ločnica med dejavnostmi, povezanimi z varnostno akreditacijo sistemov, in drugimi dejavnostmi Agencije, kot so upravljanje centra za varnost, prispevanje k pripravam na trženje sistemov in vse dejavnosti, ki jih Komisija Agenciji lahko dodeli s prenosom pooblastil.

Komisija je 30. novembra 2011 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[3]. Ta prihodnja uredba o GNSS naj bi s 1. januarjem 2014 nadomestila Uredbo (ES) št. 683/2008, v njej pa naj bi bil opredeljen okvir upravljanja programov v obdobju 2014–2020. Uredba določa predvsem, da bo največji del nalog, povezanih z obratovanjem sistemov Galileo in EGNOS, dodeljen Agenciji za evropski GNSS. S predlaganim prenosom teh nalog na Agencijo se strinjata tudi Evropski parlament in Svet, ki besedilo preučujeta že od začetka leta 2012. Svet je 7. junija 2012 sprejel delni splošni pristop (dokument št. 11105/12 z dne 11. junija 2012), v katerem potrjuje to stališče.

Možnost, da Agencija za evropski GNSS postane odgovorna za upravljanje obratovanja obeh sistemov po letu 2013, pa ponovno zastavlja vprašanje prihodnosti dejavnosti akreditacije znotraj Agencije. Zaradi tveganja navzkrižja interesov in dejstva, da je kot udeleženec nemogoče biti nepristranski, se zdi, da je potreba po neodvisnosti odločitev o varnostni akreditaciji v nasprotju z dejstvom, da se te odločitve sprejemajo znotraj subjekta, ki je sicer pristojen za obratovanje, in to kljub temu, da so v Uredbi (EU) št. 912/2010 določeni pogoji za neko mero neodvisnosti sveta za varnostno akreditacijo, kot je že bilo pojasnjeno. Komisija se je zavedala te težave in je v predlogu prihodnje uredbe o GNSS predvidela, da bi bila varnostna akreditacija sistemov ena izmed nalog Agencije „najpozneje do 30. junija 2016“, ko bodo dejavnosti obratovanja v polnem teku. Tako je pustila odprto vprašanje prihodnosti dejavnosti akreditacije po tem datumu, kar bi moralo biti zajeto v poznejšem predlogu.

Člani različnih parlamentarnih odborov so besedilo preučili in v veliki meri podprli pristop Komisije glede datuma 30. junija 2016. Države članice v Svetu so vztrajale, da je za izvajanje dejavnosti akreditacije nujno potrebna neodvisnost, in zahtevale, da se vprašanje prihodnosti varnostne akreditacije sistemov po 1. januarju 2014 razreši v čim krajšem možnem času. Svet je nato 7. junija 2012 sprejel izjavo (dokument št. 11279/12 ADD 1), v kateri meni, da je treba dejavnosti akreditacije izvajati strogo neodvisno od drugih nalog, dodeljenih Agenciji za evropski GNSS, da je zato treba znotraj Agencije med njenimi različnimi dejavnostmi najpozneje do 1. januarja 2014 vzpostaviti učinkovito strukturno razmejitev in da mora biti predsednik sveta za varnostno akreditacijo edini odgovorni v zvezi z dejavnostmi akreditacije znotraj Agencije. Svet je zato pozval Komisijo, da pravočasno predloži ustrezen predlog spremembe Uredbe (EU) št. 912/2010.

Vprašanje prihodnosti varnostne homologacije evropskih satelitskih navigacijskih sistemov je treba razrešiti v prihodnjem finančnem okviru 2014–2020. Zato je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 912/2010.

Taka sprememba Uredbe (EU) št. 912/2010 je tudi priložnost, da se v besedilo Uredbe vključijo spremembe, s katerimi bo Uredba (EU) št. 912/2010 postala skladna z načeli iz skupnega pristopa Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z decentraliziranimi agencijami, ki ga je Komisija odobrila 12. junija 2012.

Omenjeni predlog o prihodnji uredbi o GNSS, ki ga je Komisija sprejela 30. novembra 2011, uvaja možnost, da se pristojnosti Agencije za evropski GNSS razširijo in se ji dodelijo naloge na področju obratovanja, kar znatno vpliva na njene potrebe po osebju, s tem pa tudi na njen prihodnji proračun. Zato je treba spremeniti oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, povezano z Uredbo (EU) št. 912/2010.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Predlog Komisije ni imel opravljene ocene učinka niti ni sledil uradnim posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

Glede sprememb, ki naj bi določbe Uredbe (EU) št. 912/2010 uskladile z načeli medinstitucionalnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi agencijami, ocena učinka in uradna posvetovanja z zainteresiranimi stranmi niso bili potrebni, saj je sam pristop rezultat posvetovanj med Komisijo, Svetom in Evropskim parlamentom.

Glede sprememb v zvezi z varnostno akreditacijo evropskih satelitskih navigacijskih sistemov je treba poudariti, da so države članice, ki tesno sodelujejo pri vseh vprašanjih varnosti, v tem primeru poleg institucij Unije in Agencije za evropski GNSS glavne, če že ne edine zainteresirane strani. O tem vprašanju pa so bila z državami članicami opravljena izčrpna posvetovanja med razpravo o prihodnji uredbi o GNSS v Svetu, ki je svoje stališče objavil v zgoraj omenjeni izjavi z dne 7. junija 2012. Poleg tega so bile določbe o nazadnje izbranem sistemu glavna tema poglobljene razprave z Agencijo za evropski GNSS. Evropski parlament je prejel predlog prihodnje uredbe o evropskem GNSS, vendar do danes še ni izrazil posebnega mnenja o tem vprašanju.

Preučene so bile različne teoretično možne rešitve za varnostno akreditacijo sistemov po letu 2013. Teh rešitev je šest.

1) Dodeliti akreditacijo zasebnemu sektorju:

Varnostna akreditacija evropskih satelitskih navigacijskih sistemov neposredno vpliva na varnost Unije in njenih držav članic, ki želijo tesno sodelovati pri delu in odločitvah v zvezi z akreditacijo. Dodelitev akreditacije zasebnemu sektorju zato ne more veljati za resno možnost.

2) Ustanoviti novo regulativno agencijo za akreditacijo:

Ustanovitev regulativne agencije, ki bi bila zadolžena za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS, bi lahko bila smiselna, vendar je v nasprotju z zavezo o prenehanju ustanavljanja novih regulativnih agencij, za kar si že več let prizadevajo institucije Unije. Poleg tega bi ta rešitev povzročila znatne stroške, ki bi bili nesorazmerni z dejanskimi potrebami. Stalno osebje, ki je pristojno za varnostno akreditacijo sistemov, šteje namreč okoli deset ljudi.

3) Dodeliti akreditacijo drugi obstoječi regulativni agenciji:

Alternativna rešitev za ustanovitev nove agencije bi bila dodeliti varnostno akreditacijo drugi, že obstoječi regulativni agenciji. Med različnimi agencijami Unije se zdita samo Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) in v manjši meri Evropska obrambna agencija načeloma zmožni zagotavljati varnostno akreditacijo tako kompleksnih sistemov, kot sta Galileo in EGNOS.

Pri tem je treba opozoriti, da taka akreditacija ni med trenutnimi nalogami teh agencij. Poleg tega obstaja v primeru EASA, ki naj bi bila navsezadnje odgovorna za certificiranje sistema EGNOS, resno tveganje navzkrižja interesov med prihodnjo nalogo certificiranja in morebitno zadolžitvijo za varnostno akreditacijo. Evropska obrambna agencija se ukvarja zlasti s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami na področju orožja in obrambne industrije, zato bi se dodelitev varnostne akreditacije sistemov Galileo in EGNOS tej agenciji lahko zdela v nasprotju s trditvijo, da gre za civilna sistema pod civilnim nadzorom.

4) Dodeliti akreditacijo Komisiji:

Možnost, da se varnostna akreditacija obeh evropskih satelitskih navigacijskih sistemov dodeli Komisiji, je bila obravnavana leta 2007 v času priprav Uredbe (ES) št. 683/2008, s katero se je okrepilo upravljanje programov. Ta možnost je bila takrat zavrnjena, ker se je zdela nezdružljiva z obvezno neodvisnosti, glede na to, da Komisija na podlagi te uredbe vodi „vse zadeve, povezane z varnostjo sistemov“. Ta težava še vedno obstaja, saj prihodnja uredba o GNSS, ki naj bi s 1. januarjem 2014 nadomestila Uredbo (ES) št. 683/2008, prav tako določa, da Komisija zagotavlja varnost programov, vključno z varnostjo sistemov. Poleg tega države članice odločno zagovarjajo strukturo sveta za varnostno akreditacijo, kakršna obstaja danes znotraj Agencije za evropski GNSS, z upravnega vidika pa bi bilo težko tak organ vključiti med službe Komisije.

5) Dodeliti akreditacijo Svetu:

Dodelitev varnostne akreditacije evropskih sistemov GNSS Svetu ima več prednosti. Prvič, Svet ne sodeluje pri upravljanju programov, zato njegova neodvisnost ne bi bila vprašljiva. Poleg tega ima zadovoljivo strokovno znanje s področja akreditacije kompleksnih sistemov, saj je za lastne potrebe akreditiral že okoli petdeset sistemov. Je tudi najprimernejši organ, da prevzame politične posledice odločitev v zvezi z akreditacijo, ki lahko znatno vplivajo na potek programov z vidika stroškov in časovnega razporeda. Navsezadnje so države članice, ki želijo biti tesno povezane s postopki akreditacije, seveda mnogo bolje zastopane v Svetu kot v katerem koli drugem organu Unije.

Vendar so slabosti pri izvedbi te rešitve večje kot prednosti. Svet ni upravni organ, in čeprav dejansko ima izkušnje z akreditacijo več sistemov, je do zdaj šlo zgolj za notranje sisteme Sveta, katerih namen je zagotavljanje njegovega lastnega delovanja. Poleg tega bi premestitev in neposredna vključitev trenutno obstoječe strukture, ki jo sestavljajo svet za akreditacijo in njemu podrejeni organi, z osebjem skupaj s stalnimi uslužbenci, v upravo generalnega sekretariata Sveta na upravni ravni povzročili enake težave kot pri premestitvi pod okrilje Komisije.

6) Jasneje ločiti dejavnosti znotraj Agencije za evropski GNSS:

V okviru te možnosti bi bilo treba notranjo organizacijo Agencije spremeniti tako, da ne bi bilo več nobenega dvoma o neodvisnosti dejavnosti akreditacije glede na druge dejavnosti Agencije.

Ta rešitev pomeni jasnejšo ločitev dejavnosti Agencije za evropski GNSS in okrepitev samostojnosti obeh teles pod istim pravnim in institucionalnim okriljem, kar bo dejavnostim akreditacije zagotovilo znatno mero neodvisnosti. Ta rešitev velja za najmanj zahtevno in najenostavnejšo ter je najlažje izvedljiva. Priporočil jo je tudi Svet v izjavi z dne 7. junija 2012.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

V zvezi s potrebo po zagotovitvi neodvisnosti dejavnosti, povezanih z akreditacijo sistemov, in torej po okrepitvi ločnice med temi dejavnostmi in drugimi dejavnostmi Agencije za evropski GNSS, predlog uvaja predvsem večje pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo in njegovega predsednika, tako da bi se delno uskladile glede na pristojnosti upravnega sveta in izvršilnega direktorja.

Zato predlog določa, da svet za varnostno akreditacijo pripravi in potrdi del delovnih programov Agencije, ki se nanaša na operativne dejavnosti, povezane z varnostno akreditacijo sistemov, ter del letnega poročila o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, povezan z dejavnostmi varnostne akreditacije sistemov, ter ju pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključita v delovni program in letno poročilo Agencije. Svet za varnostno akreditacijo mora opravljati tudi disciplinski nadzor nad svojim predsednikom.

Predsedniku sveta za varnostno akreditacijo se v zvezi z dejavnostmi varnostne akreditacije dodeli vloga, primerljiva s tisto, ki jo ima izvršilni direktor v zvezi z drugimi dejavnostmi Agencije. Poleg funkcije predstavljanja (tj. zastopanja) Agencije, ki je bila že določena z veljavnim besedilom Uredbe (EU) št. 912/2010, predsednik sveta za varnostno akreditacijo vodi dejavnosti varnostne akreditacije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo in zagotavlja izvajanje dela delovnih programov Agencije, povezanega z akreditacijo. Na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta lahko pripravi tudi poročilo o opravljanju svojih nalog in poda izjavo pred tema institucijama.

Pri izvajanju medinstitucionalnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi agencijami se uskladitev z načeli tega pristopa nanaša zlasti na pravila o sprejemanju odločitev upravnega sveta, trajanje mandata članov upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo ter njunih predsednikov, obstoj večletnega delovnega programa, pristojnosti upravnega sveta glede upravljanja osebja, oceno in revizijo Uredbe, preprečevanje navzkrižij interesov in obdelavo občutljivih podatkov, ki niso tajni.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Pravni elementi predloga iz točke 3 sami nimajo nobenih proračunskih posledic.

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, povezana z Uredbo (EU) št. 912/2010, ki je priložena predlogu in zajema nove potrebe Agencije glede osebja, povezane z novimi nalogami, ki se lahko dodelijo Agenciji, kot je obratovanje evropskih sistemov GNSS, pa izraža te zahteve s finančnega vidika. V proračunskem smislu so potrebni zneski že zajeti v predlogu Komisije za naslednji finančni okvir v obdobju 2014–2020. Financirani bodo s prerazporeditvijo znotraj proračunskih vrstic programov GNSS enako kot dodatne potrebe za leto 2013. Opozoriti je treba, da bodo odhodki, povezani z novimi potrebami Agencije glede osebja, delno izravnani z zmanjšanjem za 30 delovnih mest v kadrovskem načrtu Komisije v istem obdobju 2014–2020. Podrobnejši podatki o proračunu so navedeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga v Prilogi.

Vsekakor je treba poudariti, da so zneski v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga odvisni od sprejetja finančnega okvira za obdobje 2014–2020 s strani proračunskega organa ter od sprejetja prihodnje uredbe o GNSS.

2013/0022 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[4],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       V skladu s povezanimi določbami člena 16 Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o nadaljevanju izvajanja evropskih satelitskih navigacijskih programov (EGNOS in Galileo)[6] in člena 2 Uredbe (EU) št. 912/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS, razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1321/2004 o vzpostavitvi upravljavskih struktur Evropskega satelitskega radio-navigacijskega sistema in spremembah Uredbe (ES) št. 683/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[7] Agencija za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu: Agencija) zagotavlja varnostno akreditacijo evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: sistema) ter v ta namen uvaja in spremlja izvajanje varnostnih postopkov in pregleduje varnost sistemov.

(2)       Določbe Uredbe (EU) št. 912/2010, zlasti v poglavju III Uredbe, določajo pogoje, pod katerimi Agencija opravlja svoje naloge v zvezi z varnostno akreditacijo sistemov. Te določbe na splošno določajo predvsem, da se odločitve o varnostni akreditaciji sprejemajo neodvisno od Komisije in subjektov, odgovornih za izvajanje evropskih satelitskih navigacijskih programov (v nadaljnjem besedilu: programa), ter da je zato organ za varnostno akreditacijo sistemov samostojen organ znotraj Agencije, ki odločitve sprejema neodvisno.

(3)       V skladu s tem načelom Uredba (EU) št. 912/2010 ustanavlja svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS (v nadaljnjem besedilu: svet za varnostno akreditacijo), ki poleg upravnega sveta in izvršilnega direktorja predstavlja enega izmed treh organov Agencije. Ta organ opravlja naloge v zvezi z varnostno akreditacijo, ki so dodeljene Agenciji, in je pooblaščen za sprejemanje odločitev o varnostni akreditaciji v imenu Agencije. Organ sprejme svoj poslovnik in imenuje svojega predsednika.

(4)       Uredba (EU) št. xxx/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[8], ki nadomešča Uredbo (ES) št 683/2008 in bo začela veljati 1. januarja 2014, določa shemo javnega upravljanja programov v obdobju 2014–2020. Uredba razširja naloge, ki so dodeljene Agenciji, in določa zlasti, da lahko ima Agencija pomembno vlogo pri obratovanju sistemov.

(5)       V tem novem okviru je nujno zagotoviti, da lahko svet za varnostno akreditacijo izvaja nalogo, ki mu je dodeljena, popolnoma neodvisno, in sicer zlasti glede na ostala organa in druge dejavnosti Agencije. Zato je bistveno znotraj Agencije še bolj ločiti dejavnosti, povezane z akreditacijo, od drugih dejavnosti, kot so upravljanje centra za varnost, prispevanje k trženju sistemov in vse dejavnosti, ki jih Komisija s prenosom pooblastila lahko dodeli Agenciji, predvsem tiste, ki so povezane z obratovanjem sistemov. Zato bi bilo treba znotraj Agencije med njenimi različnimi dejavnostmi najpozneje do 1. januarja 2014 vzpostaviti konkretno in učinkovito strukturno razmejitev.

(6)       Zato je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 912/2010, da se zagotovi zlasti večja neodvisnost in okrepijo pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo in njenega predsednika ter da se te pristojnosti v veliki meri uskladijo glede na pristojnosti upravnega sveta in izvršilnega direktorja Agencije, hkrati pa zagotovi obveznost sodelovanja med različnimi organi Agencije.

(7)       Zagotoviti bi bilo treba, da svet za varnostno akreditacijo, ne pa upravni svet, pripravi in potrdi del delovnih programov Agencije, ki se nanaša na operativne dejavnosti, povezane z varnostno akreditacijo sistemov, ter del letnega poročila o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, povezan z dejavnostmi varnostne akreditacije sistemov, ter ju pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključita v delovni program in letno poročilo Agencije. Svet bi moral opravljati tudi disciplinski nadzor nad svojim predsednikom.

(8)       Predsedniku sveta za varnostno akreditacijo bi bilo treba glede dejavnosti varnostne akreditacije dodeliti vlogo, primerljivo z vlogo, ki jo ima izvršilni direktor glede drugih dejavnosti Agencije. Poleg funkcije predstavljanja oziroma zastopanja Agencije, ki je bila že določena z Uredbo (EU) št. 912/2010 z dne 22. septembra 2010, bi moral predsednik sveta za varnostno akreditacijo voditi dejavnosti varnostne akreditacije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo in zagotavljati izvajanje dela delovnih programov Agencije, povezanega z akreditacijo. Biti bi moral tudi zmožen na zahtevo Evropskega parlamenta in Sveta pripraviti poročilo o opravljanju svojih nalog in podati izjavo pred tema institucijama.

(9)       Za ohranitev neodvisnosti sveta za varnostno akreditacijo in preprečitev kakršnega koli navzkrižja interesov bi bilo poleg tega treba poskrbeti, da na eni strani svet za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljajo na kraju, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na druge dejavnosti Agencije, predvsem glede na operativne dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov, ter da na drugi strani notranji predpisi Agencije glede osebja zagotavljajo samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja druge dejavnosti Agencije.

(10)     Glede na vključenost nekaterih tretjih držav v evropska programa GNSS, med drugim tudi na področju varnosti, je treba izrecno določiti, da lahko predstavniki tretjih držav sodelujejo pri delu sveta za varnostno akreditacijo pod pogoji, ki jih je treba določiti.

(11)     Poleg tega je treba Uredbo (EU) št. 912/2010 uskladiti z načeli iz skupnega pristopa Parlamenta, Sveta in Komisije v zvezi z decentraliziranimi agencijami, ki so ga te tri institucije sprejele 5. julija, 26. junija oziroma 12. junija 2012, zlasti glede pravil o sprejemanju odločitev upravnega sveta, trajanju mandata članov upravnega sveta in sveta za varnostno akreditacijo ter njunih predsednikov, obstoja večletnega delovnega programa, pristojnosti upravnega sveta glede upravljanja osebja, ocene in revizije Uredbe, preprečevanja navzkrižja interesov in obdelave občutljivih podatkov, ki niso tajni.

(12)     Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel porabe zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, zlasti s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z uporabo kazni.

(13)     Ker člen 8 Uredbe (EU) št. xxx/2013 [prihodnja uredba o GNSS] določa možnost, da lahko države članice zagotovijo dodatna sredstva za financiranje nekaterih elementov programov, je treba Agenciji omogočiti skupno oddajo naročil z državami članicami, ko je to potrebno za opravljanje njenih nalog.

(14)     Zato je treba spremeniti Uredbo (EU) št. 912/2010 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) št. 912/2010 se spremeni:

(1) Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Organi

1.           Organi Agencije so:

a) upravni svet,

b) izvršilni direktor,

c) svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS.

2.           Organi Agencije izpolnjujejo svoje naloge, kot so določene v členih 6, 8 oziroma 11, v skladu s smernicami, ki jih izda Komisija, kakor je določeno v členu 16 Uredbe (ES) št. 683/2008.

3.           Upravni svet in izvršilni direktor na eni strani ter svet za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS in njegov predsednik na drugi strani sodelujejo, da bi zagotovili delovanje Agencije v skladu z določbami notranjih predpisov Agencije, kot so poslovnik upravnega sveta, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo, finančna uredba, ki se uporablja za Agencijo, izvedbene določbe kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov.“

(2) Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Pravni status, lokalne pisarne

1.           Agencija je organ Unije. Je pravna oseba.

2.           Agencija ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.           Agencija lahko sklene ustanoviti lokalne pisarne v državah članicah, če države članice s tem soglašajo, ali v tretjih državah, udeleženih v delu Agencije, v skladu s členom 23.

Določbe glede uvedbe in delovanja Agencije v državah članicah ali tretjih državah gostiteljicah ter ugodnosti, ki jih te države odobrijo izvršilnemu direktorju, članom upravnega sveta, osebju Agencije in njihovim družinskim članom, se sprejmejo v okviru posebnih ureditev, sklenjenih med Agencijo in temi državami. Posebne ureditve odobri upravni svet.

Države članice in tretje države gostiteljice omogočijo optimalno okolje za nemoten potek dejavnosti Agencije, zlasti z vidika:

a)       dostopnosti prostorov;

b)       obstoja ustrezne izobraževalne infrastrukture za otroke članov osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov;

c)       dostopa do trga dela, sistema socialne varnosti in zdravstvene oskrbe za družine članov osebja in napotenih nacionalnih strokovnjakov.

4.           Agencijo zastopa njen izvršilni direktor ob upoštevanju člena 11a(1)(d).“

(3) Člen 5 se spremeni:

a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Upravni svet sestavljajo:

a)          po en predstavnik, ki ga imenuje vsaka država članica,

b)         pet predstavnikov, ki jih imenuje Komisija,

c)          predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje Evropski parlament.

Mandat članov upravnega sveta traja štiri leta in se lahko podaljša.

Predstavnik sveta za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS, predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP) in predstavnik Evropske vesoljske agencije (v nadaljnjem besedilu: ESA) so vabljeni k udeležbi na sestankih upravnega sveta kot opazovalci.“

b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Upravni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik samodejno prevzame vlogo predsednika, če predsednik ne more opravljati svojih nalog. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti, z možnostjo enkratnega podaljšanja, in se konča s koncem članstva v upravnem svetu.“

c) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Če s to uredbo ni določeno drugače, upravni svet svoje odločitve sprejema z absolutno večino vseh članov z glasovalno pravico.

Za izvolitev predsednika upravnega sveta in njegovega namestnika ter sprejetje proračuna in delovnih programov je potrebna dvotretjinska večina vseh članov z glasovalno pravico.“

(4) Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Naloge upravnega sveta

1.           Upravni svet zagotavlja, da Agencija izpolnjuje naloge, ki so ji dodeljene, pod pogoji iz te uredbe, in v ta namen sprejema vse potrebne odločitve, brez poseganja v pristojnosti sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III.

2.           Upravni svet poleg tega opravlja naslednje naloge:

a) najpozneje do 30. junija prvega leta večletnega finančnega okvira iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme večletni delovni program Agencije za obdobje, zajeto v večletnem finančnem okviru, potem ko vanj vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s členom 11(3)(b), in potem ko prejme mnenje Komisije;

b) najpozneje do 15. novembra vsakega leta sprejme delovni program Agencije za naslednje leto, potem ko vanj vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s členom 11(3)(c), in potem ko prejme mnenje Komisije;

c) opravlja naloge v zvezi s proračunom iz člena 13(5), (6), (10) in (11) ter člena 14(5);

d) nadzoruje obratovanje centra za varnost Galileo (v nadaljnjem besedilu: center za varnost Galileo ali GSMC) iz člena 16(a)(ii) Uredbe (ES) št. 683/2008;

e) sprejme izvedbene določbe za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(*) v skladu s členom 21;

f) sprejme letno poročilo o dejavnostih in prihodnjih možnostih Agencije, potem ko vanj vključi del, ki ga pripravi svet za varnostno akreditacijo v skladu s členom 11(3)(d), ter ga do 1. julija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču;

g) zagotavlja ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi sklepov in priporočil ocen iz člena 26, sklepov in priporočil na podlagi preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) ter vseh poročil notranje ali zunanje revizije ter proračunskemu organu posreduje vse pomembne informacije v zvezi z rezultati ocenjevalnih postopkov;

h) izvršilni direktor se z njim posvetuje glede sporazumov o prenosu pooblastil med Komisijo in Agencijo na podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o GNSS] pred podpisom obeh strani;

i) sprejme svoj poslovnik.

3.           Glede osebja Agencije upravni svet izvaja pooblastila organa za imenovanje in organa za sklepanje pogodb o zaposlitvi, ki so mu dodeljena na podlagi kadrovskih predpisov za uradnike Unije oziroma pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev („pooblastila organa za imenovanje“).

Upravni svet v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanje na izvršilnega direktorja in opredelitvi pogojev, v skladu s katerimi se lahko ta prenos pooblastil začasno prekine. Izvršilni direktor ima dovoljenje za nadaljnji prenos teh pooblastil.

Ob uporabi prejšnjega pododstavka lahko upravni svet, kadar tako zahtevajo izjemne okoliščine, s sprejetjem odločitve začasno prekine prenos pooblastil organa za imenovanje na izvršilnega direktorja in pooblastil, ki jih je ta prenesel naprej, ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali na člana osebja, ki ni izvršilni direktor.

Z odstopanjem od drugega pododstavka pa mora upravni svet na predsednika sveta za varnostno akreditacijo prenesti pooblastila iz prvega pododstavka, ki se nanašajo na zaposlovanje, ocenjevanje in prerazporejanje osebja, vključenega v dejavnosti iz poglavja III, ter disciplinske ukrepe, ki jih je treba sprejeti glede navedenega osebja.

Upravni svet sprejme izvedbene določbe kadrovskih predpisov za uradnike Unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s postopkom iz člena 110 kadrovskih predpisov. V zvezi z zaposlovanjem, ocenjevanjem in prerazporejanjem osebja, ki sodeluje v dejavnostih iz poglavja III, ter disciplinskimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti glede tega osebja, se predhodno posvetuje s svetom za varnostno akreditacijo in ustrezno upošteva njegova stališča.

Po posvetovanju s svetom za varnostno akreditacijo in ob ustreznem upoštevanju njegovih stališč sprejme tudi določbe glede napotitve napotenih nacionalnih strokovnjakov iz člena 15c.

4            Upravni svet imenuje izvršilnega direktorja in lahko podaljša ali zaključi njegov mandat v skladu s členom 15b(4). Nad izvršilnim direktorjem opravlja disciplinski nadzor.

_________________

(*)     UL 145, 31.5.2001, str. 43.“

(5) Člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Izvršilni direktor

Agencijo upravlja njen izvršilni direktor, ki opravlja svoje naloge pod nadzorom upravnega sveta, brez poseganja v pristojnosti, dodeljene svetu za varnostno akreditacijo in predsedniku sveta za varnostno akreditacijo, iz člena 11 oziroma člena 11a.“

(6) Člen 8 se spremeni:

„Člen 8

Naloge izvršilnega direktorja

Izvršilni direktor opravlja naslednje naloge:

(1) je z izjemo dejavnosti in odločitev v zvezi s poglavjema II in III odgovoren za zastopanje Agencije in pristojen za njeno vodenje; podpisuje sporazume o prenosu pooblastil med Komisijo in Agencijo na podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o GNSS];

(2) pripravlja delo upravnega sveta in sodeluje pri njegovem delu, vendar nima pravice glasovanja;

(3) zagotavlja izvajanje delovnih programov Agencije pod nadzorom upravnega sveta, razen dela programov iz poglavja III;

(4) sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da bi zagotovil delovanje Agencije v skladu s to uredbo;

(5) sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 13 ter izvršuje proračun v skladu s členom 14;

(6) ob ustreznem upoštevanju stališč predsednika sveta za varnostno akreditacijo v zvezi z dejavnostmi iz poglavja III vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu svetu;

(7) skrbi, da se je Agencija kot operater GSMC zmožna odzivati na navodila, dana na podlagi Skupnega ukrepa 2004/552/SZVP;

(8) določi organizacijsko strukturo Agencije in jo predloži v odobritev upravnemu svetu;

(9) v zvezi z osebjem Agencije izvaja pristojnosti iz prvega pododstavka člena 6(3), če so mu te pristojnosti dodeljene v skladu z drugim pododstavkom istega odstavka;

(10) lahko potem, ko to odobri upravni svet, sprejme potrebne ukrepe za ustanovitev lokalnih pisarn v državah članicah v skladu s členom 4;

(11) zagotovi, da so svetu za varnostno akreditacijo in organom iz člena 11(11) na voljo sekretariat in vsi viri, potrebni za nemoteno delovanje;

(12) pripravi akcijski načrt za nadaljnje ukrepanje na podlagi sklepov in priporočil preteklih ocen ter Komisiji predloži polletno poročilo o doseženem napredku;

(13) sprejme naslednje ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije:

i) sprejme preventivne ukrepe proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter učinkovite nadzorne ukrepe;

ii) ob odkritju nepravilnosti sprejme ukrepe za izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi uporabi učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne in finančne kazni;

(14) pripravi strategijo za boj proti goljufijam za Agencijo in jo predloži v odobritev upravnemu svetu.“

(7) Vstavi se naslednji člen 8a:

„Člen 8a

Delovni programi in letno poročilo

1.           Večletni program Agencije iz člena 6(2)(a) določa ukrepe, ki jih mora Agencija izvesti v obdobju, zajetem v večletnem finančnem okviru iz člena 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z ukrepi v zvezi z mednarodnimi odnosi in komuniciranjem, za katere je Agencija odgovorna. Ta program določa človeške in finančne vire, dodeljene posamezni dejavnosti. Upošteva rezultate ocen iz člena 26.

2.           Na podlagi večletnega delovnega programa letni delovni program iz člena 6(2)(b) določa ukrepe, ki jih mora Agencija izvesti v prihodnjem letu, vključno z ukrepi v zvezi z mednarodnimi odnosi in komuniciranjem, za katere je Agencija odgovorna. Ta program določa človeške in finančne vire, dodeljene posamezni dejavnosti. Informativno zajema naloge, ki jih je Komisija po potrebi dodelila Agenciji na podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o GNSS].

3.           Splošno letno poročilo iz člena 8(f) zajema izvajanje delovnih programov Agencije.“

(8) V členu 10 se točka (g) nadomesti z naslednjim:

„g) Organ za varnostno akreditacijo evropskih sistemov GNSS je samostojen organ znotraj Agencije, ki odločitve sprejema popolnoma neodvisno, tudi v odnosu do Komisije in drugih subjektov, pristojnih za izvajanje programov, ter v odnosu do izvršilnega direktorja in upravnega sveta Agencije;“

(9) Člen 11 se spremeni:

a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Svet za varnostno akreditacijo opravlja naslednje naloge:

a)       varnostno akreditira sisteme, kar pomeni, da preverja skladnost sistemov z varnostnimi zahtevami iz člena 13 Uredbe (ES) št. 683/2008 in izpolnjevanje ustreznih varnostnih predpisov, ki veljajo za Svet in Komisijo;

b)      pripravi in potrdi del večletnega delovnega programa iz člena 8a(1), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne za njihovo izvršitev, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključi v navedeni večletni delovni program;

c)       pripravi in potrdi del letnega delovnega programa iz člena 8a(2), ki se nanaša na operativne dejavnosti iz tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne za njihovo izvršitev, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključi v navedeni delovni program;

d)      pripravi in potrdi del letnega poročila iz člena 6(2)(f), ki se nanaša na dejavnosti in prihodnje možnosti Agencije iz tega poglavja ter finančne in človeške vire, potrebne za njihovo izvršitev, ter ga pravočasno predloži upravnemu svetu, da se lahko vključi v navedeno poročilo;

e)       opravlja disciplinski nadzor nad svojim predsednikom;

f)       sprejme svoj poslovnik.“

b) odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7. Svet za varnostno akreditacijo sestavljajo po en predstavnik na državo članico, predstavnik Komisije in predstavnik VP. Mandat članov sveta za varnostno akreditacijo traja štiri leta in se lahko podaljša. Predstavnik ESA je vabljen, da na sestankih sveta za varnostno akreditacijo prisostvuje kot opazovalec. Po potrebi se udeležba predstavnikov tretjih držav ter pogoji zanjo opredelijo v dogovorih iz člena 23.

8. Svet za varnostno akreditacijo izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico. Namestnik samodejno prevzame vlogo predsednika, če predsednik ne more opravljati svojih nalog.

Svet za varnostno akreditacijo je pristojen za razrešitev predsednika in njegovega namestnika. Odločitev o razrešitvi sprejme z dvotretjinsko večino.

Mandat predsednika in namestnika predsednika sveta za varnostno akreditacijo traja dve leti in se lahko enkrat podaljša. Mandat se zaključi, ko se zaključi članstvo predsednika ali njegovega namestnika v svetu za varnostno akreditacijo.“

c) odstavek 9 se črta;

d) odstavek 10 se nadomesti z naslednjim:

„10. Svet za varnostno akreditacijo ima na razpolago vse človeške in materialne vire, ki jih potrebuje za opravljanje funkcij ustrezne administrativne podpore in ki mu omogočajo, da skupaj z organi iz odstavka 11 neodvisno opravlja svoje naloge, zlasti za vodenje zadev, uvajanje in spremljanje izvajanja varnostnih postopkov in izvajanje varnostnih pregledov sistemov ter pripravo odločitev in organizacijo sestankov. Poleg tega ima dostop do vseh informacij, ki so koristne za izvajanje njegovih nalog in ki jih ima na voljo Agencija, brez poseganja v načeli samostojnosti in neodvisnosti iz člena 10(g).“

e) doda se naslednji odstavek 17:

„17. Svet za varnostno akreditacijo in osebje Agencije pod njegovim nadzorom svoje delo opravljajo na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost glede na druge dejavnosti Agencije, predvsem glede na operativne dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov.“

(10) Za členom 11 se vstavi naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Naloge predsednika sveta za varnostno akreditacijo

1.           Predsednik sveta za varnostno akreditacijo opravlja naslednje naloge:

a)       vodi dejavnosti varnostne akreditacije pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo;

b)      zagotavlja izvajanje dela delovnih programov Agencije iz tega poglavja pod nadzorom sveta za varnostno akreditacijo;

c)       sodeluje z izvršilnim direktorjem ter mu pomaga pri izdelavi osnutka kadrovskega načrta iz člena 13(3);

d)      zagotavlja zastopanje Agencije v zvezi z dejavnostmi in odločitvami iz tega poglavja;

e)       glede osebja Agencije, ki sodeluje pri dejavnostih iz tega poglavja, izvaja pristojnosti iz prvega pododstavka člena 6(3), ki so mu dodeljene v skladu s četrtim pododstavkom navedenega odstavka.

2.           Evropski parlament ali Svet lahko predsednika sveta za varnostno akreditacijo pozoveta, da jima predloži poročilo o opravljanju svojih nalog in poda izjavo pred tema institucijama.“

(11) Člen 13 se spremeni:

a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Izvršilni direktor v tesnem posvetovanju s predsednikom sveta za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja III sestavi predlog načrta prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto in ga skupaj z osnutkom kadrovskega načrta predloži upravnemu svetu in svetu za varnostno akreditacijo.“

b) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Na podlagi osnutka načrta prihodkov in odhodkov ter v tesnem posvetovanju s svetom za varnostno akreditacijo za dejavnosti iz poglavja III upravni svet vsako leto izdela načrt prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto.“

(12) V členu 14 se odstavek 10 nadomesti z naslednjim:

„Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, podeli Evropski parlament do 30. aprila leta N + 2 izvršilnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto N, razen dela izvrševanja proračuna, ki se nanaša na naloge, ki so po potrebi dodeljene Agenciji na podlagi člena [15(1)(d)] Uredbe [prihodnje uredbe o GNSS], za katerega se uporablja postopek iz členov 164 in 165 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002.

_________________

(*)     UL L 298, 26.10.2012, str. 1.“

(13) Za poglavjem IV se vstavi naslednje poglavje IVa:

„POGLAVJE IVa

ČLOVEŠKI VIRI

Člen 15a

Osebje

1.           Za osebje, zaposleno pri Agenciji, se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Unije, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, ki jih skupaj sprejmejo institucije Unije za potrebe uporabe teh kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev.

2.           Notranji predpisi Agencije, kot so poslovnik upravnega sveta, poslovnik sveta za varnostno akreditacijo, finančna uredba, ki se uporablja za Agencijo, izvedbene določbe kadrovskih predpisov in določbe o dostopu do dokumentov, zagotavljajo samostojnost in neodvisnost osebja, ki opravlja dejavnosti varnostne akreditacije, v odnosu do osebja, ki opravlja druge dejavnosti Agencije, v skladu s členom 10(g).

Člen 15b

Imenovanje in mandat izvršilnega direktorja

1.           Izvršilni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Agencije v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.           Izvršilnega direktorja imenuje upravni svet na podlagi zaslug in dokazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter ustrezne usposobljenosti in izkušenj na zadevnih področjih izmed kandidatov, ki jih predlaga Komisija po javnem in preglednem izbirnem postopku, ki sledi objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije in drugod.

Za sklenitev pogodbe izvršilnega direktorja Agencijo zastopa predsednik upravnega sveta.

Upravni svet sprejme odločitev o imenovanju izvršilnega direktorja z dvotretjinsko večino svojih članov.

3.           Mandat izvršilnega direktorja traja pet let. Ob zaključku mandata izvršilnega direktorja Komisija opravi oceno ob upoštevanju njegove uspešnosti ter prihodnjih nalog in izzivov Agencije.

Na predlog Komisije in ob upoštevanju ocene iz prvega pododstavka lahko upravni svet enkrat podaljša mandat izvršilnega direktorja za obdobje največ pet let.

Odločitev o podaljšanju mandata izvršilnega direktorja se sprejme z dvotretjinsko večino članov upravnega sveta.

Izvršilni direktor, čigar mandat je bil podaljšan, ne more sodelovati v izbirnem postopku za isto mesto po izteku podaljšanja mandata.

4.           Upravni svet lahko na predlog Komisije izvršilnega direktorja razreši z odločitvijo dvotretjinske večine svojih članov.

5.           Evropski parlament ali Svet lahko izvršilnega direktorja pozoveta, da jima predloži poročilo o opravljenih nalogah in poda izjavo pred tema institucijama.

Člen 15c

Napoteni nacionalni strokovnjaki

Agencija lahko sodeluje tudi tudi z nacionalnimi strokovnjaki. Ti strokovnjaki imajo ustrezna varnostna dovoljenja.“

(14) Člen 16 se spremeni:

„Člen 16

Boj proti goljufijam

1.           Za boj proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju se brez omejitev uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (*). V ta namen Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (**) in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za osebje Agencije in napotene nacionalne strokovnjake, pri čemer uporabi vzorec sklepa iz Priloge k navedenemu sporazumu.

2.           Računsko sodišče lahko opravi revizije pri prejemnikih sredstev Agencije ter pri izvajalcih in podizvajalcih, ki so prek Agencije prejeli sredstva Unije, na podlagi predložene dokumentacije ali pregledov na kraju samem.

3.           V zvezi s financiranimi nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih sklene Agencija, lahko urad OLAF izvede preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št.°2185/96 (***), da bi preprečil goljufije, korupcijo ali kakršno koli drugo protipravno ravnanje, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.           Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 tega člena se v sporazumih o sodelovanju, ki jih Agencija sklene s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, v pogodbah in sporazumih o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki jih Agencija sklene s tretjimi osebami, in kakršnih koli sklepih o financiranju, ki jih sprejme Agencija, izrecno določi, da lahko Računsko sodišče in urad OLAF izvajata preglede in preiskave v skladu s svojimi pristojnostmi.

_________________

(*)     UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(**)   UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(***) UL L 292, 15.11.1996, str. 2. “

(15) Člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Privilegiji in imunitete

Za Agencijo in njeno osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije.“

(16) Člen 18 se črta;

(17) Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Varnostni predpisi o varovanju tajnih ali občutljivih podatkov

Agencija uporablja varnostne predpise Komisije o varovanju tajnih podatkov Unije iz Priloge k Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (*). Varnostna načela uporablja tudi glede občutljivih podatkov, ki niso tajni. To se nanaša zlasti na določbe o izmenjavi, obdelavi in shranjevanju teh podatkov.

_________________

(*)     UL L 317, 3.12.2001, str. 1.“

(18) Za členom 22 se vstavi naslednji člen 22a:

„Člen 22a

Navzkrižje interesov

1.           Izvršilni direktor in uradniki, ki jih države članice in Komisija začasno napotijo, dajo izjavo o zavezi in izjavo o interesih, v kateri navedejo, da nimajo nobenih neposrednih ali posrednih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost. Izjave se izrazijo pisno ob začetku opravljanja nalog in se obnovijo v primeru spremembe njihovih osebnih okoliščin.

2.           Zunanji strokovnjaki, ki sodelujejo v ad hoc delovnih skupinah, dajo pred vsakim sestankom, na katerem sodelujejo, pisno izjavo o interesih, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost glede točk dnevnega reda.

3.           Upravni svet in svet za varnostno akreditacijo vzpostavita politiko, ki omogoča preprečevanje navzkrižij interesov.“

(19) Za členom 23 se vstavi naslednji člen 23a:

„Člen 23a

Skupna oddaja javnih naročil z državami članicami

Agencija je za opravljanje svojih nalog pooblaščena za skupno oddajo naročil z državami članicami v skladu z določbami Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (*).

_________________

(*)     UL L 362, 31.12.2012, str. 1.“

(20) Člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Ocenjevanje in revizija te uredbe

1.           Najpozneje leta 2016, potem pa vsakih pet let Komisija izvede oceno Agencije, in sicer zlasti z vidika njenega učinka, učinkovitosti, dobrega delovanja, delovnih metod, potreb in rabe virov, ki so ji dodeljeni. Ta ocena zajema predvsem preučitev morebitne spremembe nalog Agencije in finančne posledice take spremembe.

2.           Komisija poročilo o oceni in lastne sklepe o vsebini poročila predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, upravnemu svetu in svetu za varnostno akreditacijo Agencije. Rezultati ocene se javno objavijo.

3.           Pri vsaki drugi oceni se opravi analiza stanja Agencije z vidika njenih ciljev in nalog. Če Komisija meni, da nadaljnji obstoj Agencije z vidika ciljev in nalog, ki so ji dodeljeni, ni več upravičen, lahko predlaga razveljavitev te uredbe.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati [dvajseti dan] po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnih posledic

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve [organa]

              3.2.3. Ocenjeni učinek na človeške vire [organa]

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni učinek na prihodke

              3.4.    Ocenjeni učinek na človeške vire Komisije

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 912/2010 z dne 22. septembra 2010 o ustanovitvi Agencije za evropski GNSS – sprememba ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga.

1.2.        Zadevna področja ABM/ABB[9]

Zadevna področja: Podjetništvo in industrija

Poglavje 02 05: EVROPSKI SATELITSKI NAVIGACIJSKI PROGRAM (GALILEO IN EGNOS)

1.3.        Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[10].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

þ Predlog/pobuda se nanaša na nadaljevanje obstoječega ukrepa z novo usmeritvijo.

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Podpreti evropsko prisotnost v vesolju in razvoj storitev, povezanih s sateliti.

Satelitska navigacijska programa (v nadaljnjem besedilu: programa) sta vodilna projekta Unije. Njun namen je zagotavljanje navigacijskih storitev, s čimer bosta spodbudila znaten napredek na številnih področjih dejavnosti ter tehnološke inovacije in večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, hkrati pa bosta vir novih delovnih mest, poslovnih prihodkov in družbenogospodarskih koristi. Zato sta del strategije Evropa 2020 in politik trajnostnega razvoja.

Natančneje, namen programa Galileo je vzpostaviti evropski globalni satelitski navigacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: GNSS). Uporabnikom po vsem svetu bo omogočil storitve določanja položaja, sinhronizacije in navigacije za raznovrstne aplikacije, od prometa do prodaje vrednostnih papirjev, prek oskrbe z elektriko, meteoroloških napovedi in plačevanja cestnine.

EGNOS je evropski sistem za izboljševanje učinkovitosti ameriškega sistema GPS na območju Evrope. Omogoča uporabo obstoječih storitev satelitske navigacije na varnostno kritičnih področjih, kot so pilotiranje in pristajanje letal ali plovba ladje skozi kanal v zračnem oziroma pomorskem prometu.

Na podlagi strukture upravljanja, ki jo je Komisija predstavila v predlogu Uredbe o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[11], ter strukture upravljanja, ki sta jo podprla Evropski parlament in Svet v delnem splošnem pristopu, sprejetem 7. junija 2012, bo Agencija za evropski GNSS (v nadaljnjem besedilu: Agencija) postala glavni akter v fazi obratovanja sistemov.

Glede na to, da sozakonodajalca še razpravljata o uredbi o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: uredba o GNSS) ter da ta še ni bila sprejeta in je odvisna od končne odločitve o naslednjem večletnem finančnem okviru, pa bi se lahko nekatere predpostavke, na podlagi katerih je bila pripravljena ta ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga, spremenile.

1.4.2.     Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Glede na večjo vključenost Agencije v fazi obratovanja programov je cilj tega predloga okrepiti neodvisnost sveta za varnostno akreditacijo (eden izmed treh organov Agencije) ter zagotoviti razpoložljivost ustreznih človeških in finančnih virov, da lahko Agencija opravlja naloge, ki jo ji dodeljene.

1. Varnostna akreditacija:

Zaradi svoje strateške pomembnosti sta evropska satelitska navigacijska sistema kritični infrastrukturi. Njuna morebitna zloraba bi ogrozila varnost Unije in njenih držav članic. Poleg tega bi kakršna koli prekinitev njunih storitev lahko povzročila velike izgube v evropskem gospodarstvu, saj je vse več gospodarskih sektorjev odvisnih od satelitske navigacije.

Za zagotovitev varnosti sistemov je treba vzpostaviti neodvisno varnostno akreditacijo, ki je za sistema bistvena. Taka akreditacija zagotavlja, da je sistem z varnostnimi ukrepi zadovoljivo zaščiten pred grožnjami in slabostmi, da v svoji življenjski dobi ni izpostavljen nesprejemljivim tveganjem ter da lahko obdeluje, shranjuje in prenaša občutljive ali tajne podatke brez nesprejemljivih tveganj v skladu z opredeljenimi posebnimi pogoji.

Ker bo imela Agencija v okviru nove strukture upravljanja še večjo vlogo pri vzpostavljanju programov, je treba okrepiti ločnico med dejavnostmi, povezanimi z varnostno akreditacijo, in drugimi dejavnostmi, da se prepreči navzkrižje interesov med tema vrstama dejavnosti in se ohrani neodvisnost varnostne akreditacije.

2. Razvoj trga in aplikacij:

Agencija bi morala prispevati k trženju storitev Galileo in EGNOS, da pospeši njuno tržno uveljavljanje. Vidik trženja storitev je zelo pomemben za zagotovitev čim večjih družbenogospodarskih koristi, ki naj bi jih sistema omogočila.

3. Obratovanje centrov za varnost Galileo in razvoj aplikacij PRS:

Agencija bo odgovorna za obratovanje GSMC (Galileo Security Monitoring Centre, center za varnost Galileo).

GSMC velja za „možgane“ sistema Galileo z vidika njegove celotne varnosti. Gre za operativni center, ki je za sistem odločilnega pomena. Zmožen bo analizirati različne grožnje ali napade in se jim zoperstaviti. Zato bo moral biti operativen, še preden bodo storitve Galileo vzpostavljene in operativne. Usposobljeni strokovnjaki ga bodo morali upravljati 24 ur na dan in sedem dni na teden. Geografsko je lociran je na dveh krajih v Saint-Germain-en-Laye v Franciji in Swanwicku v Združenem kraljestvu.

4. Obratovanje sistemov:

Cilj obratovanja sistemov je zagotavljanje visokokakovostnih storitev, da se odzove na potrebe uporabnikov in sprejmejo vsi ukrepi za čim širše in čim hitrejše uveljavljanje teh storitev. Za zagotovitev dolgoročnega delovanja sistemov in čim večjih družbenogospodarskih koristi je nujno potrebno ustrezno strukturiranje obratovanja.

Okvir upravljanja mora biti prilagojen obema programoma (Galileo in EGNOS), saj sta programa na različnih stopnjah razvoja. Prilagoditev mora zajemati tudi fazi, v katerih sta programa, da se prepreči tveganje prekinitve zagotavljanja storitev. EGNOS je že operativen in je v fazi obratovanja, Galileo pa bo kmalu na ključni stopnji razvoja z zagotavljanjem storitev, kar bo pomenilo začetek faze obratovanja.

V zvezi z EGNOS:

– njegova faza obratovanja se je začela oktobra 2009;

– za upravljanje obratovanja EGNOS je trenutno odgovorna Komisija. Ta odgovornost se bo 1. januarja 2014 prenesla na Agencijo, postopno uvajanje pa je predvideno že leta 2012;

– v predlaganem novem okviru upravljanja (od leta 2014) bo Agencija upravljala vse dejavnosti, povezane z obratovanjem EGNOS, nekatere operativne naloge pa bo oddala v zunanje izvajanje drugim subjektom, zlasti upravljavcu sistema EGNOS.

V zvezi s programom Galileo:

– v prihodnjih letih se bodo različne faze programa prekrivale;

– v uvajalni fazi, ki trenutno poteka, bo ohranjena sedanja organizacija, da se omogočita neprekinjenost in usklajenost te faze. Komisija bo tako še vedno odgovorna za dokončanje infrastrukture programa Galileo;

– v fazi obratovanja, ki naj bi se z zagotavljanjem prvih storitev začela leta 2014, bo Agencija s sporazumom o prenosu pooblastil, sklenjenim s Komisijo, postopoma postala pooblaščena za upravljanje dejavnosti v tej fazi. Agencija bo odgovorna za usklajevanje vseh nalog, povezanih z obratovanjem sistema, kot so vzdrževanje, naloge, potrebne za dobro delovanje sistema, zagotavljanje storitev in uvajanje prihodnjih generacij sistemov. Prispevati bo morala tudi k opredeljevanju zahtev prihodnjih sistemov, tako da bo zagotavljala povratne informacije o razvoju operativnih potreb in potreb uporabnikov. Faza obratovanja pomeni novo fazo programa, njeno upravljanje pa bo zagotovljeno s prenosom pooblastila za upravljanje programa s Komisije na Agencijo.

Za izpolnjevanje nalog, povezanih z obratovanjem sistemom, bo morala imeti Agencija na razpolago dovolj osebja. Za neprekinjene storitve in dober začetek faze obratovanja programa Galileo leta 2014 je bistveno, da se potrebna prehodna obdobja uvedejo pred letom 2014.

Specifični cilj

Razviti in zagotavljati infrastrukturo in storitve, ki temeljijo na satelitski navigaciji (Galileo).

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

02 05 SATELITSKI NAVIGACIJI PROGRAM (GALILEO IN EGNOS).

1.4.3.     Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Evropska satelitska navigacijska programa sta bila uvedena že pred več kot desetletjem s politično željo, da bi razvili in uporabljali sistem, ki bi pokrival ves svet, kar bi Evropski uniji omogočilo, da si ustvari strateške in gospodarske prednosti ter zagotavlja storitve satelitske navigacije, ki so povsem prilagojene civilni uporabi.

Galileo in EGNOS bosta Evropski uniji prinesla znatne družbenogospodarske koristi zaradi:

i) neposrednih koristi zaradi rasti prodajnega trga sistema GNSS (sprejemniki in aplikacije). Če bo na primer več letal opremljenih s sprejemniki za GNSS, bodo imeli proizvajalci teh sprejemnikov dodatne prihodke;

ii) posrednih koristi zaradi novih aplikacij. Če bodo leti zaradi boljše navigacije krajši, bodo letala manj onesnaževala, potniki pa bodo prihranili dragoceni čas. Poleg tega se bo z zanesljivejšimi načini prevoza in učinkovitejšimi storitvami nujne pomoči lahko rešilo več življenj;

iii) neposrednih koristi zaradi rasti nabavnega trga in tehnološkega vpliva na druge sektorje. Naložbe v nabavnem segmentu GNSS bodo koristile industriji. Tudi drugi sektorji bodo imeli korist od novega razvoja v vesoljskem sektorju. Instrumenti, oblikovani za ocenjevanje in spremljanje strukturne trdnosti nosilnih raket ali rezervoarjev, se lahko na primer uporabijo v podjetjih iz avtomobilskega sektorja, gradbeništva in energetskega sektorja ter v gospodarskih javnih službah.

Čeprav bo sistem, vzpostavljen na podlagi programa Galileo, samostojen, bodo njegove storitve optimizirane zaradi njegove interoperabilnosti z drugimi sistemi, kot sta ameriški GPS ali ruski GLONASS. Zato bo sodelovanje z drugimi državami, ki zagotavljajo storitve satelitske navigacije, omogočilo največje mogoče koristi za uporabnike, državljane ali gospodarstvo na splošno.

Agencija bo v svoji vlogi upravljanja obratovanja sistemov in varnostne akreditacije ključna pri zagotavljanju storitev. Pomembno vlogo bo imela tudi pri spodbujanju razvoja prodajnega trga. Zato bo uspešnost agencije neposredno vplivala na pričakovane družbenogospodarske koristi teh sistemov.

1.4.4.     Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Kazalniki za spremljanje uspešnosti Agencije bodo določeni glede na vrsto dejavnosti, kot je navedeno spodaj:

1. Varnostna akreditacija:

Agencija mora zagotoviti, da so dejavnosti varnostne akreditacije za vsako fazo programa Galileo pravočasno izvedene (s čimer na primer omogoči vsakokratno izstrelitev satelita). Izvajanje se bo ocenjevalo na podlagi njenega prispevka k uspešnemu uvajanju infrastrukture in števila opravljenih preverjanj/varnostnih pregledov vsako leto.

Ta preverjanja in pregledi pomenijo podroben tehnični preskus varnostnih vidikov sistemov, z varnostjo povezanega kriptografskega ali informacijskega proizvoda, ki ga opravi pristojni organ ali kak drug organ v njegovem imenu ali imenovani pooblaščeni predstavniki tega organa. Pri ocenjevanju se potrdi prisotnost potrebnih varnostnih funkcij in oceni njihova nepokvarljivost. Določi se tudi stopnja, do katere so bile varnostne zahteve sistema izpolnjene, ter opredeli stopnja zanesljivosti sistema.

Število opravljenih preverjanj/varnostnih pregledov je odvisno od dejavnosti in uvajanja zemeljskih postaj.

Ocenjuje se, da bo med letoma 2013 in 2015 vsako leto opravljenih približno 10 preverjanj/varnostnih pregledov, med letoma 2016 in 2020 pa okoli pet na leto.

2. Razvoj trga in aplikacij:

Dejavnosti Agencije, povezane s trženjem storitev, se bodo ocenjevale na podlagi tržnega uveljavljanja storitev, ki jih bosta zagotavljala EGNOS in Galileo, in sicer s posebnimi kazalniki, ki jih bo treba razviti za storitve, ko bosta sistema operativna, kot so na primer število letališč s postopki za prilet, ki temeljijo na sistemu EGNOS, število traktorjev, opremljenih s sprejemniki EGNOS, ali ocena skupnih družbenogospodarskih koristi sistemov.

Do danes je postopke za prilet na podlagi sistema EGNOS razvilo 82 letališč. Cilj za leto 2020 je, da take postopke razvije 50 % ustrezno prilagojenih letališč, na katerih je uporaba EGNOS smiselna.

3. Obratovanje centrov za varnost Galileo in razvoj aplikacij PRS:

Uspešnost teh dejavnosti se lahko meri s številom vzpostavljenih operativnih postopkov. Cilj je leta 2016 imeti 500 postopkov. Ker centra nista operativna, ti postopki trenutno še niso bili uvedeni.

4. Obratovanje sistemov:

V skladu s predlogom Uredbe o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov bodo dejavnosti, povezane z obratovanjem sistemov, temeljile na sporazumu o prenosu pooblastil, sklenjenim med Komisijo in Agencijo. V tem sporazumu bodo podrobno določeni operativni kazalniki za spremljanje izvajanja teh dejavnosti, kot to že velja za EGNOS.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Glede na trenutne podatke o razvoju Agencije opravljanje novih nalog, predvidenih v predlogu Uredbe o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov, ni mogoče, predvsem kar se tiče dela „obratovanje“. Zato je treba ponovno pregledati oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga ter jo prilagoditi dejanskim potrebam Agencije glede osebja.

Poleg tega je treba opozoriti, da mora imeti Agencija za vzpostavitev predlaganega modela upravljanja na voljo ustrezno tehnično in operativno osebje z visoko ravnjo zelo specializiranega strokovnega znanja. Tudi organizacijska struktura Agencije bi morala temeljiti na posebnostih dejavnosti, ki se bodo izvajale.

Čeprav se vse dejavnosti ne bodo izvajale znotraj Agencije in bo velik del nalog, povezanih z zagotavljanjem storitev ter razvojem večjih sprememb in novih generacij sistemov, oddan v zunanje izvajanje, bo morala imeti Agencija na voljo ustrezne tehnične strokovnjake, ki bodo vodili potrebna javna naročila, nadzirali dejavnosti zunanjih izvajalcev in pripravljali visokokakovostna poročila za Komisijo. Glede na kompleksnost programov je prav tako pomembno preprečiti vsakršno „intelektualno tveganje“, ki bi lahko preprečilo nemoteno pridobivanje, sporočanje, izrabo in uporabo informacij, bistvenih za uspešnost operacij, in ki torej pomeni grožnjo za usklajeno, racionalno in učinkovito delovanje programov.

Sredstva za dodatno osebje bodo zagotovljena s prerazporeditvijo znotraj proračunskih vrstic programov GNSS.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja Evropske unije

Pravica EU do ukrepanja temelji na členu 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbi o GNSS.

Sistemi, oblikovani v okviru evropskih satelitskih navigacijskih programov, so infrastrukture, vzpostavljene kot vseevropska omrežja, katerih uporaba sega precej čez nacionalne meje držav članic. Poleg tega storitve, ponujene v okviru teh sistemov, med drugim prispevajo k razvoju vseevropskih omrežij na področju prometnih, telekomunikacijskih in energetskih infrastruktur.

Posamezna država članica ne more sama vzpostaviti satelitskih navigacijskih sistemov, saj to presega njene finančne in tehnične zmožnosti. Zato je to mogoče doseči samo z ukrepanjem na ravni EU.

1.5.3.     Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Ni relevantno.

1.5.4.     Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Možna so dopolnjevanja z drugimi obstoječimi ali prihodnjimi vesoljskimi programi, na primer za razširitev uporabniških segmentov (aplikacije za prodajni trg).

Poiskati je treba tudi možnosti dopolnjevanja z drugimi direktorati Evropske komisije na področju raziskav in inovacij. Aplikacije in tehnologije, ki uporabljajo satelitske navigacijske sisteme, lahko vplivajo na različne sektorje gospodarstva in družbe, kot so promet, energetika, storitve določanja položaja, bančne storitve, kmetijstvo itd. Programe za raziskave in inovacije je treba usklajevati na ravni Komisije, da se zagotovijo čim večje družbenogospodarske koristi, ki naj bi jih programa omogočila v teh sektorjih dejavnosti.

Poleg tega je treba okrepiti sodelovanje s Skupnim raziskovalnim središčem. Njegovo strokovno in tehnično znanje ter najsodobnejši poskusni in merilni laboratoriji bi lahko programoma koristili pri dejavnostih, povezanih z varnostjo sistemov GNS in razvojem aplikacij GNSS.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

¨ Časovno omejen predlog/pobuda:

– ¨  trajanje predloga/pobude od [DD.MM.]LLLL do [DD.MM.]LLLL,

– ¨  finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

þ Časovno neomejen predlog/pobuda:

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma 2014 in 2016,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[12]

þ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨  izvajalske agencije,

– þ  organe, ki jih ustanovi Evropska unija[13],

– ¨  nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨  osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Sedanji okvir upravljanja je bil oblikovan za fazo zasnove in uvajanja sistema Galileo ter za začetno obratovanje sistema EGNOS, in sicer za obdobje 2008–2013. Ta okvir je treba revidirati ob upoštevanju, da bo faza uvajanja sistema Galileo trajala še po letu 2013 in da se bo nova faza programa začela leta 2014 z zagotavljanjem začetnih storitev. Opredeliti bi bilo treba tudi upravljanje sistema EGNOS, saj je ta že v operativni fazi. Cilj predloga uredbe o GNSS, o katerem trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet, je opredeliti okvir upravljanja programov v teh novih okoliščinah.

Kakor je bilo določeno v predlogu uredbe o GNSS, je treba opredeliti okvir upravljanja, ki bo trden, trajen in dolgoročen. S tem okvirom se bo optimizirala in racionalizirala uporaba sedanjih struktur ter zagotovil postopen prehod od faze uvajanja v fazo obratovanja, pri čemer bo poskrbljeno tudi za neprekinjene storitve.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje.

Agencija bo v okviru svojih lastnih nalog uporabila določbe o spremljanju in poročanju iz skupnega pristopa v zvezi z decentraliziranimi agencijami, ki so ga sprejeli Komisija, Evropski parlament in Svet. Agencija bo zato predlagala:

– strateški okvir (večletni delovni program), ki bo vključeval glavne dejavnosti, oceno proračuna in časovni razpored, ki so potrebni za uresničevanje njenih ciljev, in to najpozneje do 30. junija 2014;

– letni delovni program, v katerem bo strateški okvir pretvorjen v podrobne ukrepe in kazalnike, ki bodo morali biti predloženi najpozneje 15. novembra predhodnega leta;

– letno poročilo z oceno izvedbe letnega delovnega programa.

Poleg tega bo uspešnost Agencije vsakih pet let ocenjena z vidika njenih ciljev in nalog. Vsakih deset let bo ponovno ocenjena tudi njena legitimnost.

Poleg standardnih ukrepov bi morala Agencija za naloge, za katere jo je pooblastila Komisija, poskrbeti, da sta v vseh pogodbah in sporazumih, sklenjenih v okviru programov Galileo in EGNOS, določena nadzor in finančna kontrola. Pri vseh mehanizmih spremljanja in ocenjevanja bi morala biti posebna pozornost namenjena obvladovanju stroškov programov ter zagotavljanju storitev glede na opredeljeni časovni razpored.

Poleg tega bo Komisija pri izvajanju svojih pristojnosti v zvezi s političnim nadzorom programov Galileo in EGNOS okrepila mehanizme spremljanja in ocenjevanja, tako da bo zahtevala podrobne letne načrte upravljanja in poročila o izvajanju, organizirala pa bo tudi redne sestanke o napredku programov ter opravljala finančne in tehnološke revizije.

V okviru vsakodnevnega upravljanja bo Agencija vzpostavila mehanizem za obvladovanje tveganj ter uporabila ustrezna upravljavska orodja za obvladovanje stroškov programov z boljšim ocenjevanjem stroškov na podlagi analize preteklih izkušenj in dejanskega izvajanja sistema.

2.2.        Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

Agencija bo odgovorna za dejavnosti, ki so ključne za sistema ter njuno varnost in tržno uveljavljanje.

Če ne bo imela na voljo ustrezne organizacijske strukture in osebja, da bo lahko opravljala svoje naloge, bo to škodovalo programoma v celoti.

Glavna ugotovljena tveganja so:

• Tržna tveganja: tržno uveljavljanje storitev, ki jih bosta zagotavljala evropska satelitska navigacijska sistema, je odvisno od dveh glavnih dejavnikov: kakovosti ponujenih storitev in pripravljenosti trga, da te nove storitve sprejme. Slabša tehnična zmogljivost od obljubljene ali prekinitev storitev bi negativno vplivali na uporabnike po vsem svetu in povzročili, da se infrastrukture ne bi uporabljale. Zato je bistveno, da je obratovanje sistemov učinkovito. Zagotoviti je treba tudi, da so za vse storitve, ki naj bi jih zagotavljal sistem Galileo, zlasti za „regulirano javno storitev (PRS)“, na voljo zanesljivi sprejemniki, ter omogočati informacije uporabnikom storitev, ki jih zagotavljata Galileo in EGNOS, ter tako čim bolj pospešiti tržno uveljavljanje in s tem zagotoviti čim večje družbenogospodarske koristi, ki naj bi jih sistema omogočila.

• Tehnološka tveganja: pri satelitski navigaciji se uporabljajo napredne tehnologije, ki še niso bile validirane in katerih specifikacije se nenehno razvijajo. Z vzpostavitvijo učinkovitih postopkov je treba zagotoviti, da razvoj in nove generacije sistemov temeljijo na najsodobnejših potrebah uporabnikov in najučinkovitejših tehnologijah. Agencija mora imeti na voljo ustrezne vire za vzpostavitev teh postopkov in zagotavljanje potrebnih informacij Komisiji, da ta lahko opredeli prednostne naloge glede razvoja misije.

• Industrijska tveganja: pri vzpostavitvi infrastrukture sodelujejo številni gospodarski subjekti v različnih državah. Za vzpostavitev zanesljivih in popolnoma povezanih sistemov je treba njihovo delo učinkovito usklajevati, predvsem z vidika varnosti. Brez učinkovitega usklajevanja programov bi pomanjkanje virov znotraj Agencije lahko povzročilo zamude in dodatne stroške.

• Varnostna tveganja: za zagotovitev varnosti Unije in njenih držav članic mora Agencija poskrbeti za učinkovito zagotavljanje varnosti sistemov.

• Upravljavsko tveganje: za upravljanje programov je potrebno sodelovanje različnih subjektov, zato je treba zagotoviti primerno stabilnost in organizacijo. Agencija bo imela pomembno vlogo pri obratovanju programov, zato bi njena nezmožnost učinkovitega delovanja pomenila veliko upravljavsko tveganje.

2.2.2.     Načrtovani načini nadzora

Računovodski izkazi Agencije bodo predloženi v odobritev Računskemu sodišču in zanje velja postopek razrešnice. Notranji revizor Agencije bo služba Komisije za notranjo revizijo. Agencija si prizadeva tudi za certifikacijo na področju kakovosti in varnosti njenih ključnih postopkov, ki naj bi se uporabljala od leta 2014.

2.3.        Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Agencijo nadzoruje Evropski urad za boj proti goljufijam.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje………………………...……] || dif./nedif. ([14]) || držav Efte[15] || držav kandidatk[16] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

1 || 02 05 02 01 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslova 1 in 2 02 05 02 02 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslov 3 || dif. || DA || NE || NE || NE

· Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…………………...……….] || dif./nedif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

|| Zahtevana ni nobena nova proračunska vrstica. || || || || ||

3.2.        Ocenjeni učinek na odhodke

Pred podrobnim opisom ocenjenega učinka tega predloga je treba pojasniti, da je ta ocena v tej fazi začasna, saj je odvisna od sprejetja naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020[17] s strani proračunskega organa.

Poleg tega se lahko nekatere predpostavke, na podlagi katerih je bila pripravljena ta ocena učinka zakonodajnega predloga, spremenijo. Okvir upravljanja programov in iz tega izhajajoče naloge Agencije niso opredeljeni v tem zakonodajnem predlogu, temveč v uredbi o GNSS, o kateri razpravljata Evropski parlament in Svet. Potreba po dodatnem osebju Agencije je posledica novih nalog, ki se Agenciji dodeljujejo v okviru predloga uredbe o GNSS.

Komisija si tako v primeru znatnih sprememb financiranja ali okvira upravljanja, predlaganega v prihodnji uredbi o GNSS, pridržuje pravico do spremembe tega predloga. Če se proračunski organ odloči za korenito znižanje proračunskih sredstev, dodeljenih programoma, bo treba naloge in osebje, dodeljene Agenciji, ponovno ovrednotiti. In če se proračunski organ odloči Agenciji dodeliti dodatne naloge, bo treba prav tako ponovno ovrednotiti potrebe po osebju. Tako osnutek poročila Evropskega parlamenta v zvezi z Uredbo o vzpostavitvi in obratovanju evropskih satelitskih navigacijskih sistemov[18] (poročevalec: M. Marinescu) določa, da bo Agencija pristojna za vodenje „centrov odličnosti“, katerih namen je spodbujanje razvoja in uveljavljanja aplikacij GNSS, in sicer poleg dejavnosti, ki ji jih je dodelila Komisija v predlogu uredbe o GNSS.

3.2.1.     Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || Številka || Razdelek 1 – Pametna in vključujoča rast

[Organizacija]: <…….> || || || 2013[19][20] || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ 2014–2020

Proračunska vrstica 02 05 02 01 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslova 1 in 2 || prevzete obveznosti || (1) || 11,087[21] || 18,632 || 21,495 || 22,710 || 22,272 || 24,623 || 24,497 || 25,239 || 159,468

plačila || (2) || 11,087 || 18,632 || 21,495 || 22,710 || 22,272 || 24,623 || 24,497 || 25,239 || 159,468

Proračunska vrstica 02 05 02 02 Agencija za evropski GNSS (GSA) – naslov 3 || prevzete obveznosti || (1a) || 2,363 || 6,550 || 6,150 || 6,100 || 6,150 || 6,800 || 6,800 || 6,300 || 44,85

plačila || (2a) || 2,363 || 6,550 || 6,150 || 6,100 || 6,150 || 6,800 || 6,800 || 6,300 || 44,85

|| || || || || || || || || || ||

|| || || || || || || || || || ||

Odobritve za GSA SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a –3a || 13,450 || 25,182 || 27,645 || 28,810 || 28,422 || 31,423 || 31,297 || 31,539 || 204,318

plačila || =2+2a –3b || 13,450 || 25,182 || 27,645 || 28,810 || 28,422 || 31,423 || 31,297 || 31,539 || 204,318

Proračun Agencije za obdobje 2014–2020 je že bil vključen v predlog Komisije za novi večletni finančni okvir 2014–2020. Nove naloge in s tem povezani stroški bodo financirani s prerazporeditvijo znotraj programa GNSS, kot je bil prvotno predviden za obdobje od 2013 do 2020. Učinek bo naslednji in bo znašal 117,1 milijona EUR.

Proračunska vrstica 02 05 01 Evropska satelitska navigacijska programa (EGNOS in Galileo) || prevzete obveznosti || (3a) || –1,750 || –13,482 || –15,645 || –16,610 || –16,022 || –18,723 || –18,297 || –18,339 || –117,118

|| plačila || (3b) || –1,750 || –13,482 || –15,645 || –16,610 || –16,022 || –18,723 || –18,297 || –18,339 || –117,118

Odobritve za GSA v sedanjem večletnem finančnem okviru SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1+1a +3a || || 11,700 || 12,000 || 12,200 || 12,400 || 12,700 || 13,000 || 13,200 || 87,200

plačila || =2+2a +3b || || 11,700 || 12,000 || 12,200 || 12,400 || 12,700 || 13,000 || 13,200 || 87,200

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

GD za <…….> ||

Ÿ Človeški viri || || || || || || || || 0

Ÿ Drugi upravni odhodki || || || || || || || || 0

GD za <…….> SKUPAJ || odobritve || || || || || || || || 0

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (prevzete obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || || || || || || || ||

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto N[22] || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || prevzete obveznosti || || || || || || || || 0

plačila || || || || || || || || 0

3.2.2.     Ocenjeni učinek na odobritve Agencije GSA – razčlenitev po ciljih in naslovih

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2013 || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || || Leto 2020

|| REALIZACIJE

|| vrsta realizacije || povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj || število realizacij || stroški skupaj

|| Specifični cilj št. 1 – Varnostna akreditacija GNSS || ||

Naslova 1 in 2 || || || || 2,123 || || 2,749 || || 2,804 || || 2,762 || || 2,637 || || 2,878 || || 2,845 || || 2,912 ||

Naslov 3 || || || || 1,043 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 || || 1,400 ||

Seštevek za specifični cilj št. 1 || || 3,166 || || 4,149 || || 4,204 || || 4,162 || || 4,037 || || 4,278 || || 4,245 || || 4,312 ||

Specifični cilj št. 2 – Razvoj trga in aplikacij, vključno s certificiranjem kakovosti in komuniciranjem o GNSS || ||

Naslova 1 in 2 || || || || 1,415 || || 1,833 || || 1,869 || || 1,688 || || 1,612 || || 1,759 || || 1,739 || || 1,780 ||

Naslov 3 || || || || 664 || || 3,750 || || 3,250 || || 3,200 || || 3,250 || || 3,750 || || 3,750 || || 3,250 ||

Seštevek za specifični cilj št. 2 || || 2,079 || || 5,583 || || 5,119 || || 4,888 || || 4,862 || || 5,509 || || 5,489 || || 5,030 ||

Specifični cilj št. 3 – Obratovanje centrov za varnost Galileo in razvoj aplikacij PRS || ||

Naslova 1 in 2 || || 3,303 || || 5,193 || || 5,763 || || 6,138 || || 5,861 || || 6,396 || || 6,322 || || 6,472 ||

Naslov 3 || || 656 || || 1,400 || || 1,500 || || 1,500 || || 1,500 || || 1,650 || || 1,650 || || 1,650 ||

Seštevek za specifični cilj št. 3 || || 3,959 || || 6,593 || || 7,263 || || 7,638 || || 7,361 || || 8,046 || || 7,972 || || 8,122 ||

Specifični cilj št. 4 – Obratovanje sistemov GNSS || ||

Naslova 1 in 2 || || 1,750 || || 6,567 || || 8,878 || || 9,974 || || 10,110 || || 11,352 || || 11,379 || || 11,811 ||

Podpora (javna naročila, finance, človeški viri, vodenje projekta in upravljanje nadzora, pravne zadeve, komuniciranje) || ||

Naslova 1 in 2 || || 2,496 || || 2,291 || || 2,181 || || 2,148 || || 2,051 || || 2,238 || || 2,213 || || 2,265 ||

STROŠKI GSA SKUPAJ || || 13,450 || || 25,182 || || 27,645 || || 28,810 || || 28,422 || || 31,423 || || 31,297 || || 31,539 ||

Predpostavke, na podlagi katerih je izračunan proračun Agencije za obdobje med 2013 in 2020, so:

– nova uredba o GNSS, o kateri trenutno razpravljata Evropski parlament in Svet, bi morala biti sprejeta takšna, kot jo je predlagala Komisija. V tem primeru bi moralo biti upravljanje faze obratovanja EGNOS preneseno na Agencijo, upravljanje faze obratovanja programa Galileo pa s prenosom pooblastil Agenciji dodeljeno s 1. januarjem 2014. Da bo Agencija lahko opravljala to pomembno nalogo, bo morala imeti ustrezno osebje in proračunska sredstva za uresničitev različnih razvojnih korakov programa. Zahteve programov GNSS in njunega razvoja bi morale spodbuditi rast Agencije, ki naj bi bila do leta 2016 še posebno hitra, nato pa naj bi se povečevala počasneje;

– priprave za vzpostavitev centrov za varnost Galileo v Franciji in Združenem kraljestvu so v teku. Dokončno naj bi bila uvedena med letoma 2013 in 2014; do takrat se bodo začeli operativni validacijski testi, ki bodo trajali 24 mesecev, kar pojasnjuje potrebo po dodatnem osebju in določenih enkratnih zneskih v letu 2014. Potrebe tega centra so se še posebej pokazale med podrobnim delom za pripravo storitev. Ta center bo moral imeti na voljo usposobljene operaterje, ki bodo programe in opremo uporabljali z natančnim poznavanjem varnostnih vidikov sistema ter jih bo treba usposobiti v fazi uvajanja in postopnega zagotavljanja storitev. Zlasti se bodo morali odzvati na potrebo v zvezi z dostopom do PRS (Public regulated service) za uporabnike PRS. Poleg tega bodo morali vzpostaviti operativne postopke ter zagotoviti spremljanje in upravljanje varnostnih incidentov v celotnem sistemu;

– do junija 2017 z najemom prostorov Agencije v Pragi ni nobenih stroškov. Po tem datumu bo morala Agencija češkim organom plačati stroške najemnine v višini 25 % tržne vrednosti najetih prostorov. Ocenjeni znesek je bil določen na podlagi dejanskih cen v mestu Praga. Agencija bo morala kriti tudi stroške najema za druge lokacije, kjer bo obratovala, na primer v Franciji (Saint Germain en Laye, Toulouse), Združenem kraljestvu (Swanwick) in na Nizozemskem (ESTEC, Evropska vesoljska agencija);

– stroški osebja Agencije so izračunani na podlagi povprečnih stroškov Komisije. Temeljijo na sorazmerno nizki stopnji menjave osebja, novi zaposleni pa naj bi z zaposlitvijo v povprečju začeli aprila vsako leto. Vključeni so bili tudi korekcijski koeficienti, ki upoštevajo razlike v življenjskih stroških (koeficient za Prago je za 15 % nižji od tistega za Bruselj, slednji pa je za 16 % nižji od koeficienta za Francijo);

– stroški s predvideno 3-odstotno letno stopnjo inflacije so plače, stroški najema, stroški, povezani z informacijskimi tehnologijami in storitvami, ki jih zagotavlja Komisija, ter poštne in telekomunikacijske storitve. Na izračun ostalih stroškov inflacija ni imela vpliva, zato so dejanski stroški Agencije manjši;

– trenutni upravni stroški so bili izračunani na podlagi dejanskih stroškov leta 2011 in 2012 brez povišanja zaradi inflacije;

– v letih 2012 in 2013 bodo informacijska omrežja in oprema Agencije v celoti posodobljeni zaradi preselitve sedeža Agencije v Prago septembra 2012. Glede na amortizacijo in uporabo naj bi bila ta oprema prenovljena leta 2018, in sicer tako na sedežu Agencije kot v centrih za varnost Galileo;

– v obdobju 2014–2020 naj bi potekale nekatere najpomembnejše komunikacijske dejavnosti: uvedba začetnih storitev Galileo v letih 2014–2015 in začetek faze polnega obratovanja sistema Galileo v letih 2018–2019. Zaradi teh pomembnih dogodkov bo treba v globalne komunikacijske kampanje Agencije vključiti več tržnih segmentov ter prenoviti obstoječe spletne strani in komunikacijska orodja (kar bo vključevalo tudi izboljšanje storitev za zagotavljanje vsebine v realnem času);

– izračun stroškov temelji na predpostavki, da okrepljena razmejitev med dejavnostmi, povezanimi z varnostno akreditacijo, in drugimi dejavnostmi Agencije ne bo povzročila podvojitve osrednjih upravnih storitev.

Spodnja preglednica prikazuje podroben proračun Agencije za obdobje 2013–2020.

3.2.3.     Ocenjeni učinek na človeške vire in proračun Agencije

3.2.3.1.  Povzetek

– ¨  Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– þ  Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

Uradniki (razred AD) || || || || || || || || ||

Uradniki (razred AST) || || || || || || || || ||

Pogodbeni uslužbenci || || 1,125 || 1,276 || 1,376 || 1,393 || 1,435 || 1,478 || 1,522 || 9,606

Začasni uslužbenci || || 9,768 || 11,081 || 13,071 || 12,960 || 13,550 || 14,061 || 14,599 || 89,090

Napoteni nacionalni strokovnjaki || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || 10,893 || 12,357 || 14,447 || 14,353 || 14,985 || 15,539 || 16,122 || 98,696

Stroški osebja so izračunani na podlagi naslednjih glavnih predpostavk:

– delež začasnih uslužbencev = povprečni strošek Komisije (95 000 EUR + inflacija);

– delež pogodbenih uslužbencev = povprečni strošek Komisije (funkcionalni skupini III in IV skupaj = 40 000 EUR + inflacija);

– 3-odstotna letna inflacija;

– 3-odstotno znižanje stroškov osebja zaradi menjav;

– 25-odstotno znižanje stroškov zaposlovanja novega osebja – začetek zaposlitve v povprečju s 1. aprilom;

– stroški nastanitve v skladu s kadrovskimi predpisi: nadomestilo za nastanitev, dnevnice (samo tri mesece), stroški preselitve, potni stroški.

Osebje Agencije, potrebno v obdobju 2013–2020 (v številu oseb)

|| 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Začasni uslužbenci || 77 || 97 || 109 || 117 || 121 || 123 || 124 || 125

NNS/PU || 17 || 25 || 29 || 31 || 31 || 31 || 31 || 31

SKUPAJ || 94 || 122 || 138 || 148 || 152 || 154 || 155 || 156

Osebje Agencije glede na dejavnost (v številu oseb)

|| 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Osebje, neposredno dodeljeno obratovanju sistemov GNSS || 20 || 43 || 57 || 65 || 69 || 71 || 72 || 73

Osebje, neposredno dodeljeno GSMC || 28 || 34 || 37 || 40 || 40 || 40 || 40 || 40

Osebje za lastne naloge GSA (obstoječe naloge) || 46 || 45 || 44 || 43 || 43 || 43 || 43 || 43

SKUPAJ || 94 || 122 || 138 || 148 || 152 || 154 || 155 || 156

Osebje Agencije glede na dejavnost (v % celote)

|| 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

Odstotek osebja GSA, dodeljenega obratovanju || 21 % || 35 % || 41 % || 44 % || 45 % || 46 % || 46 % || 47 %

Odstotek osebja GSA, dodeljenega GSMC || 30 % || 29 % || 27 % || 26 % || 26 % || 26 % || 26 % || 26 %

Odstotek osebja GSA za lastne naloge GSA (obstoječe naloge) || 49 % || 36 % || 32 % || 30 % || 29 % || 28 % || 28 % || 27 %

SKUPAJ || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 % || 100 %

Kot je navedeno zgoraj, bo Agencija pristojna za izvajanje različnih nalog, med katerimi so nekatere nove, druge pa so samo nadaljevanje njenih današnjih dejavnosti. Uporabljeno je bilo 5-odstotno zmanjšanje osebja, dodeljenega trenutnim nalogam Agencije, kar je vodilo v ukinitev 3 EPDČ za izvajanje teh nalog. To se odraža v zmanjšanju po 1 EPDČ za vsako izmed let 2014, 2015 in 2016.

Komisija je potrebe Agencije glede osebja ocenila po posvetovanju z Agencijo in na podlagi poglobljene študije vseh dejavnosti, ki jih bo treba izvesti v okviru obratovanja programov[23].

Opis nalog, ki jih je treba izvesti:

Uradniki in začasni uslužbenci || 1. Varnostna akreditacija sistemov GNSS (lastna naloga Agencije) 2. Upravljanje centrov za varnost Galileo (lastna naloga Agencije, ki bo po prvih namestitvah leta 2012 in 2013 še dodatno okrepljena zlasti leta 2014) 3. Razvoj trga in aplikacij GNSS, vključno s tehnologijami za uporabnike PRS (lastna naloga Agencije, ki bo morda dopolnjena z dodatnimi dodeljenimi nalogami) 4. Komuniciranje v zvezi z GNSS (lastna naloga Agencije) 5. Obratovanje sistemov GNSS (nova naloga, prenesena s Komisije – obratovanje EGNOS pomeni prenos pristojnosti s Komisije na Agencijo, obratovanje sistema na podlagi programa Galileo pa prenos pooblastil za upravljanje programa od Komisije k Agenciji). Dejavnosti, ki jih je treba izvesti med fazo obratovanja programov, so bile opredeljene in zajete v shematični prikaz razdelitve nalog. Na Agencijo bo prenesena odgovornost za vse dejavnosti obratovanja, pri čemer bo morala zagotoviti usklajevanje, ne pa nujno izvajanja. Poudariti je treba, da je vzrok za večino teh dejavnosti potreba po zagotavljanju storitev in da te dejavnosti trenutno niso obravnavane v obstoječi organizaciji programov. V shematičnem prikazu razdelitve nalog se lahko vse dejavnosti, povezane z obratovanjem, razdelijo med pet naslednjih osi: –          Upravljanje izvajanja programov, kar zlasti pomeni: o          podrobno predstavitev ciljev na visoki ravni, določenih s strani Komisije, mednarodnih in medvladnih sporazumov, ter varnostnih zahtev sistema v „Mission Requirement Document“ (dokumentu o zahtevah misije); o          nadzor načrtovanja, stroškov in tveganj v zvezi s programoma; o          zagotavljanje sklepanja in spremljanja sporazumov in pogodb, potrebnih za obratovanje programov. –          Inženiring programov, kar pomeni zasnovo prihodnjih razvojnih faz v skladu z dokumentom o zahtevah misije, usklajevanje postopkov standardizacije sistema, razvoj in validacijo novih infrastruktur (vključno s programsko opremo), zagotavljanje inženiringa misije in vrednotenje učinkovitosti sistema. –          Dejavnosti, povezane z infrastrukturo: vodenje infrastrukturnih projektov, zagotavljanje sistemskega inženiringa, izgradnja vesoljske in zemeljske infrastrukture ter uvajanje posodobitev sistema. –          Obratovanje in zagotavljanje storitev, kar pomeni vodenje dejavnosti zagotavljanja storitev, obratovanje infrastrukture in nadzor dobrega poteka operativnih dejavnosti. –          Uporaba storitev z opredelitvijo in vzdrževanjem tržne strategije, spodbujanjem uporabe in uveljavljanja storitev ter podporo za zasnovo in razvoj novih aplikacij.

Zunanje osebje || Predvsem podporne/administrativne naloge za zagotavljanje dobrega poteka operativnih dejavnosti. Od leta 2015 bo pomožno osebje predstavljalo 16 % celotnega osebja Agencije, kar je skromno glede na standarde agencij in Unije v zvezi s tem (ta delež je pri agencijah Unije v polnem zagonu ocenjen na 25 %, znotraj Komisije pa je še višji).

Spodnja preglednica zajema številčni prikaz osebja Agencije za obdobje 2013–2020:

Dodatno osebje, potrebno za obratovanje sistemov, je namenjeno predvsem za delovna mesta AD, med katerimi je manj kot 10 % takšnih z vodstvenimi nalogami (razredi AD 10 do AD 12). Glede na težave pri zaposlovanju izkušenega osebja z visoko specializiranim tehničnim znanjem bodo večino ostalih delovnih mest zasedli razredi AD 6 do AD 9.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

– þ  Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

Predlog ne zahteva porabe dodatnih človeških virov za Komisijo, saj so dejansko predvidena zmanjšanja, navedena tudi v odstavku 3.4.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– þ  Predlog/pobuda je skladna z veljavnim večletnim finančnim okvirom za leto 2013 in – kar se tiče prihodnjih let – s predlogom Komisije za finančni okvir za obdobje 2014–2020.

– ¨  Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

– ¨  Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[24].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

– þ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

3.3.        Ocenjeni učinek na prihodke

– þ  Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨  Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨            na lastna sredstva,

– ¨            na razne prihodke.

3.4.        Ocenjeni učinek na človeške vire Komisije

Čeprav se ta ocena finančnih posledic osredotoča na učinke prenosa novih pooblastil na področju operativnega upravljanja programov GNSS na Agencijo, je treba razmisliti tudi o učinkih, ki bi jih prihodnje upravljanje programov GNSS lahko imelo na človeške vire Komisije.

Kot je že bilo pojasnjeno, so naloge, na novo dodeljene Agenciji, večinoma nove naloge, kakršne v današnji organizaciji programov GNSS ne obstajajo. Če bodo naloge v zvezi z obratovanjem programa EGNOS prenesene s Komisije na Agencijo, pa so naloge v zvezi z obratovanjem sistema na podlagi programa Galileo, ki so Agenciji dodeljene s prenosom pooblastil, nove naloge, saj sistem še ni operativen. To je razlog, da Galileo danes še ne zagotavlja storitev in da so se zadevne skupine Komisije in Agencije osredotočale na uvajanje infrastrukture. Za prehod na operativno infrastrukturo in začetek zagotavljanja storitev, od katerih bodo odvisna življenja, bodo potrebne popolnoma nove dejavnosti in dodatno osebje. Osebje Komisije in Agencije se bo skupaj povečalo za 31 %, povprečni letni proračun med obdobjema 2007–2013 in 2014–2020 pa za 103 %.

Nekaj prihodnjih let in dokler ne bo dosežen zadevni razvojni korak, bo Komisija še naprej odgovorna za uvajanje infrastrukture Galileo in bo morala imeti skupine za nadzor teh del. V nadaljevanju bo vloga Komisije osredotočena na politični nadzor programov, zato Komisija predlaga skupno zmanjšanje za 30 delovnih mest v svojem kadrovskem načrtu v obdobju 2014–2020. To zmanjšanje odraža zlasti:

2) postopek prenosa na Agencijo, kar se tiče dejavnosti obratovanja EGNOS (faza obratovanja programa Galileo kot nova naloga), kar bo pomenilo zmanjšanje števila osebja GNSS Komisije za 3 EPDČ (3,3 %);

3) načelo zmanjšanja zaposlenih za obstoječe dejavnosti, za katerega se je odločila Komisija, kar bo omogočilo dodatno zmanjšanje za 12 EPDČ (13 %);

4) načelo dodatnega zmanjšanja zaposlenih za 15 EPDČ na podlagi notranje prerazporeditve znotraj Komisije.

Osebje Komisije za storitve GNSS se bo torej številčno spreminjalo na naslednji način:

Osebje Komisije za naloge GNSS || 2013 || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupno zmanjšanje

Zmanjšanje || 0 || –3 || || || –3 || –4 || –5 || 0 || –15

SKUPAJ || 92 || 89 || 89 || 89 || 86 || 82 || 77 || 77 ||

Dodatno zmanjšanje iz točke 3 zgoraj bo nelinearno porazdeljeno v celotnem obdobju sedmih let. Zmanjšanje za 30 delovnih mest je neodvisno in torej dopolnjuje petodstotno horizontalno zmanjšanje osebja Komisije med letoma 2013 in 2017. Ta mesta bodo v celoti odšteta iz kadrovskega načrta Komisije.

Dodatno zmanjšanje osebja Komisije

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupno zmanjšanje

Dodatno zmanjšanje znotraj Komisije SKUPAJ || –2 || –3 || –3 || –2 || –2 || –2 || –1 || –15

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

To zmanjšanje se uvaja, čeprav Komisija ohranja splošno odgovornost za programe GNSS, in kljub številnim novim nalogam, ki sta jih Komisiji dodelila Svet in Evropski parlament (kot se je to potrdilo med pogajanji o novi uredbi o GNSS), kot so opredelitev nove politike na področju pravic intelektualne lastnine, razvoj misije in stroge zahteve glede poročil za odbor GNSS, Svet in Evropski parlament. Komisija si bo prizadevala nove naloge izpolnjevati s pomočjo notranjih prerazporeditev.

Prihodnja vloga Komisije se lahko povzame v naslednjih šest sklopov dejavnosti:

– prispevati k širšim ciljem politik EU: cilj je spodbuditi vključevanje tehnologij GNSS na različna raziskovalna področja ter njihovo upoštevanje pri zadevnih sektorskih pobudah politike, kot so na primer vrste prevoza, kmetijstvo, mobilnost oseb, sinhronizacija ali energetika, pri čemer je treba zagotoviti, da politike EU v teh sektorjih čim bolj izrabijo inovacijski potencial in dodano vrednost evropskih satelitskih navigacijskih sistemov;

– opredeliti in razvijati programske cilje na visoki ravni, da se odrazijo politične zahteve in potrebe drugih akterjev in uporabnikov, ter pretvoriti te zahteve in potrebe v programe politike in tehnične predpise;

– opredeliti in prilagajati pogoje izvajanja. V skladu s strateškimi cilji Komisije v zvezi s programoma je treba opredeliti ukrepe, potrebne za njuno izvajanje, kot so sporazumi o prenosu pooblastil, določiti sporazume o gostovanju lokacij in oblikovati ustrezne standarde. Poleg tega bo Komisija ostala odgovorna za varnost sistemov. Zato mora opredeliti varnostne zahteve in zagotoviti usklajevanje glede vprašanj varnosti;

– opredeliti in razvijati politike v zvezi z GNSS, oblikovati regulativno in mednarodno okolje, ki bo naklonjeno uresničevanju ciljev programov GNSS. Pri pripravi regulativnega okvira programov GNSS bo Komisija preučila vprašanje varnosti in varovanja uporabnikov GNSS, ocenila ranljivost satelitskih navigacijskih sistemov in naprav ter predlagala kompenzacijske ukrepe, zagotovila usklajevanje evropskih navigacijskih storitev, povečala stabilnost, s čimer bo industriji omogočila načrtovanje prihodnjih naložb, ter okrepila varnost in varovanje (na primer z ukrepi za manjšo odvisnost od GPS). Na mednarodnem področju bo sestavila mednarodne sporazume in se o njih pogajala ter se usklajevala z mednarodnimi organizacijami, da bo zagotovila združljivost in interoperabilnost z drugimi sistemi GNSS;

– spremljati izvajanje programov. Komisija sicer ne bo odgovorna za operativno upravljanje programov, ohranila pa bo splošno odgovornost za njun dober potek in bo odgovorna v primeru kakršnih koli dodatnih stroškov ali zamud v časovnem razporedu. Zato je bistveno, da Komisija natančno spremlja potek programov, ki ju bosta izvajali Evropska vesoljska agencija (dokončanje faze uvajanja) in Agencija za evropski GNSS (faza obratovanja). Države članice in Evropski parlament so v okviru predloga uredbe o GNSS, ki je trenutno v postopku soodločanja, prav tako zastavile zelo stroge zahteve glede predlaganja poročil. Komisija bo zagotovila, da bodo ta poročila pripravljena, predstavljena in predložena odboru GNSS in še zlasti proračunskemu organu;

– ohranjati odnose z zainteresiranimi stranmi z zagotavljanjem najnovejših, pozitivnih, usklajenih in koristnih informacij o napredku programov EGNOS in Galileo za zainteresirane strani ter pripravo rednih strokovnih poročil za notranjo in zunanjo javnost.

[1]               UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

[2]               UL L 276, 20.10.2010, str. 11.

[3]               COM(2011) 814 final.

[4]               UL C , , str. .

[5]               UL C , , str. .

[6]               UL L 196, 24.7.2008, str. 1.

[7]               UL L 276, 20.10.2010, str. 11.

[8]               UL L …, …... 2013, str. … [Opozoriti je treba, da obseg nalog, dodeljenih Agenciji za evropski GNSS, in dodeljena proračunska sredstva ne morejo veljati za dokončne, dokler ta uredba in uredba o prihodnjem večletnem finančnem okviru nista sprejeti.]

[9]               ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[10]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[11]             COM(2011) 814 final.

[12]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[13]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[14]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[15]             EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[16]             Države kandidatke in, če je primerno, potencialne države kandidatke Zahodnega Balkana.

[17]             „Proračun za strategijo Evropa 2020“, COM(2011) 500.

[18]             PE489.561v02-00.

[19]             Ta znesek se razlikuje od proračunskih sredstev, dodeljenih Agenciji za leto 2013, saj upošteva financiranje 20 dodatnih delovnih mest leta 2013 s prerazporeditvijo programov GNSS. Komisija bo proračunskemu organu predložila ustrezen predlog v letu 2013.

[20]             K temu znesku se dodata povračilo salda izkaza realizacije (0,709 milijona EUR) in prispevek tretjih držav (0,325 milijona EUR). Skupne odobritve na voljo za leto 2013 znašajo torej 14,484 milijona EUR.

[21]             Ta znesek zajema 1,75 milijona EUR za financiranje 20 dodatnih delovnih leta 2013. Uporabljena ocena temelji na šestih mesecih plače za leto 2013 zaradi časa, potrebnega za zaposlitev na 20 novih delovnih mest.

[22]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[23]             Študijo je svetovalno podjetje Roland Berger leta 2011 izvedlo za EGNOS, leta 2012 pa za Galileo. Rezultat študije je bil shematski prikaz razdelitve nalog, potrebnih za obratovanje sistemov, skupaj z osebjem za izvajanje teh nalog. Povzetek teh nalog je bil vključen v preglednico z opisom nalog, ki jih je treba izvesti.

[24]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.