OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog zadeva uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), v protidampinškem postopku glede uvoza bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike.

Splošno ozadje

Ta predlog je nastal pri izvajanju osnovne uredbe in je posledica preiskave, ki je bila izvedena v skladu z vsebinskimi in postopkovnimi zahtevami iz osnovne uredbe.

Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Začasni ukrepi v tem primeru niso bili uvedeni.

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ni relevantno.

2. REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Zainteresirane strani, na katere se nanaša postopek, so imele možnost, da med preiskavo zagovarjajo svoje interese v skladu z določbami osnovne uredbe.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Strokovno mnenje ni bilo potrebno.

Ocena učinka

Ta predlog je posledica izvajanja osnovne uredbe.

Osnovna uredba ne vsebuje določb za splošno oceno učinka, vendar vsebuje izčrpen seznam pogojev, ki jih je treba oceniti.

3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganih ukrepov

Priloženi predlog Uredbe Sveta temelji na dokončnih ugotovitvah o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije. Zato se predlaga, da Svet sprejme priloženi predlog Uredbe, ki ga je treba objaviti najpozneje do 22. februarja 2013.

Pravna podlaga

Uredba Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti.

Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

Oblika ukrepanja je opisana v navedeni osnovni uredbi in ne dopušča odločanja na nacionalni ravni.

Navedba o načinu zmanjšanja finančnega in upravnega bremena Unije, nacionalnih vlad, regionalnih in lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov ter njeni sorazmernosti z zastavljenim ciljem predloga ni relevantna.

Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: uredba.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjega razloga.

Druga sredstva ne bi bila primerna, ker osnovna uredba ne predvideva drugih možnosti.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

2013/0009 (NLE)

Predlog

IZVEDBENA UREDBA SVETA

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti[1] („osnovna uredba“), zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Evropska komisija („Komisija“),

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

1.1. Začetek

(1) Evropska komisija („Komisija“) je 25. novembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije[2], objavila začetek protidampinškega postopka („protidampinški postopek“ ali „postopek“) za uvoz bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike („ZDA“ ali „zadevna država“).

(2) Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije[3], objavila začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom bioetanola s poreklom iz ZDA v Unijo in začela ločeno preiskavo („protisubvencijski postopek“). Ta postopek bo končan 21. decembra 2012 brez uvedbe izravnalnih ukrepov.

(3) Protidampinški postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 12. oktobra 2011 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev obnovljivega etanola (ePURE) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje bioetanola Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

1.2. Strani, ki jih postopek zadeva

(4) Komisija je o začetku postopka obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, izvoznike/proizvajalce v ZDA, uvoznike, druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, in organe ZDA. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5) Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

1.2.1. Vzorčenje izvoznikov/proizvajalcev v ZDA

(6) Glede na morebitno veliko število izvoznikov/proizvajalcev v ZDA je bilo v obvestilu o začetku postopka predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7) Da bi se lahko Komisija odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi lahko v primeru vzorčenja izbrala vzorec, je vse izvoznike/proizvajalce v ZDA pozvala, da se ji javijo v 15 dneh od začetka preiskave, odgovorijo na obrazec za vzorčenje in tako v skladu z obvestilom o začetku predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih s proizvodnjo in prodajo bioetanola v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave“ ali „OP“).

(8) Komisija se je glede izbire reprezentativnega vzorca posvetovala tudi z ustreznimi organi ZDA.

(9) Javilo se je več kot 60 izvoznikov/proizvajalcev, ki so v petnajstdnevnem roku predložili zahtevane informacije.

(10) Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največje reprezentativne količine izvoza bioetanola v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Izbrani vzorec je vključeval šest ameriških proizvajalcev bioetanola („vzorec ZDA“).

(11) Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se proizvodnja enega od proizvajalcev, vključenih v vzorec ZDA, v OP ni izvažala v Unijo. Ta družba je bila zato izločena iz vzorca.

(12) Kljub temu da so drugi vzorčeni proizvajalci v svojih obrazcih za vzorčenje omenili izvoz bioetanola v Unijo, je preiskava pokazala, da ni nobeden od njih izvažal bioetanola na trg Unije. Dejansko so ga prodajali nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic v matični državi, ki so ga nato mešali z bencinom ter prodajali v matični državi in za izvoz, zlasti v Unijo. Med preiskavo na kraju samem je postalo jasno, da v nasprotju z vtisom, ki je bil ustvarjen na podlagi informacij, ki so jih v obrazcih za vzorčenje predložili vzorčeni proizvajalci iz ZDA, zadevni proizvajalci sistematično niso vedeli, ali je bila njihova proizvodnja namenjena trgu Unije ali kateri koli drugi destinaciji, vključno s trgom ZDA, in niso poznali prodajnih cen trgovcev/pripravljavcev mešanic. Posledično to pomeni, da proizvajalci bioetanola iz ZDA niso izvozniki zadevnega izdelka v Unijo. Izvozniki so dejansko trgovci/pripravljavci mešanic. Zato na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni vzorca ZDA v začasni fazi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil bioetanol iz ZDA v Unijo izvožen po dampinških cenah v OP.

(13) Tako takrat ni bilo mogoče uvesti protidampinških ukrepov.

(14) Da bi se ugotovil obseg izvoza bioetanola v Unijo, so bili v vzorec ZDA zajeti predvsem podatki, ki so jih predložili nepovezani pripravljavci mešanic/trgovci, ki v začasni fazi niso bili vključeni v preiskavo. Čeprav je en tak trgovec v začasni fazi sodeloval pri preiskavi in predložil dodatne podatke, ti podatki niso bili zadostni, da bi se pridobili natančni in zanesljivi podatki, ki so potrebni za računanje stopenj dampinga.

(15) Zato je bilo za končanje dampinške preiskave potrebno, da se uporabijo podatki trgovcev in pripravljavcev mešanic, ki so dejansko izvažali zadevni izdelek v Unijo.

(16) Vprašalniki o dampingu so bili tako poslani osmim največjim trgovcem/pripravljavcem mešanic iz ZDA, ki so bili opredeljeni v preiskavi vzorca ZDA. Ti trgovci/pripravljavci mešanic predstavljajo več kot 90 % skupnega izvoza bioetanola v Unijo. V sodelovanje pri preiskavi sta privolila dva trgovca/pripravljavca mešanic, katerih izvoz je v OP predstavljal približno 51 % skupnega izvoza bioetanola v Unijo.

1.2.2. Vzorčenje proizvajalcev Unije

(17) Ker lahko postopek vključuje veliko proizvajalcev Unije, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(18) Komisija je v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije („vzorec EU“). Ta vzorec je vključeval pet družb in skupin, ki so bile izbrane med 19 proizvajalci Unije, ki so bili znani pred začetkom preiskave. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega proizvodnje bioetanola v obdobju preiskave in lokacije znanih proizvajalcev. Vzorec je predstavljal 48 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP.

(19) Vendar je preiskava pokazala, da so bile skupine, vključene v vzorec EU, sestavljene iz velikega števila družb ali posameznih subjektov, ki proizvajajo in prodajajo podobni izdelek. V tem primeru bi to pomenilo, da bi bilo treba preiskati trinajst družb, vendar v času, ki je bil na voljo za preiskavo, vseh ni bilo mogoče preiskati. Zato je bilo sklenjeno, da se ponovno preučijo podatki, ki so bili na voljo za izbiro reprezentativnega vzorca. Sklenjeno je bilo, da bi moral vzorec temeljiti na največjih posameznih proizvodnih subjektih v Uniji in v skupinah, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi določeno geografsko porazdelitev proizvajalcev Unije.

(20) Zato je bil nazadnje na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in prodaje bioetanola v OP ter geografske lokacije proizvajalca izbran dokončen vzorec šestih posameznih proizvajalcev. Ti proizvajalci iz Belgije, Nizozemske, Francije, Združenega kraljestva, Švedske in Nemčije predstavljajo 36 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 44 % skupne proizvodnje, ki so jo sporočile družbe, ki so predložile podatke za izbiro vzorca. Obravnavalo se je, da je ta vzorec reprezentativen za preiskavo v zvezi z morebitno škodo za industrijo Unije.

(21) Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o ustreznosti izbranega vzorca.

(22) Nekatere strani so trdile, da je bil vzorec EU manj reprezentativen od prvotno izbranega vzorca, v katerega so bile vključene celotne skupine družb. Po njihovem mnenju bi bilo mogoče objektivno analizo položaja industrije Unije izvesti samo, če bi bile vanjo vključene vse družbe, ki so vključene v skupine v vzorcu. Trdile so predvsem, da bi bilo mogoče stroške in prihodke prenesti na nekatere družbe iz skupine, pri katerih se ne bodo izvedli preveritveni obiski, in tako ne bi bili izraženi v analizi škode.

(23) V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija ustrezno obravnavala in preučila podatke, ki so jih predložile vse vzorčene in nevzorčene družbe ter zlasti družbe, ki so vključene v skupine, da bi preverila, ali so bili vsi stroški in prihodki, povezani s proizvodnjo in prodajo, ki jo izvajajo družbe, izbrane v vzorec, celovito in pravilno upoštevani pri analizi škode.

(24) Nekatere strani so nasprotovale vključitvi proizvajalcev Unije, ki so bili v fazi zagona, v vzorec EU. Prav tako so trdile, da ena družba, ki leta 2011 ni izkoristila velikega dela svojih zmogljivosti in ima sedež v državi članici, v kateri se direktiva o energiji iz obnovljivih virov ni izvajala, ne bi smela biti vključena v vzorec. Poleg tega so od Komisije zahtevale, da v primeru končne vključitve teh družb v vzorec prilagodi njihove podatke, da bi se upoštevale te izredne okoliščine.

(25) Šteje se, da družbe zaradi dejstva, da so nedavno začele obratovati ali da so ponovno začele obratovati, ne bi smele biti izključene iz vzorca. Vključitev teh družb ni v nasprotju z merili za izbiro vzorca iz člena 17 osnovne uredbe. Kar zadeva prilagoditev podatkov, strani niso navedle posebnih težav ali predložile nobenih dokazil za utemeljitev svojih trditev, poleg tega pa niso navedle osnovnih podatkov o načinu izvedbe zahtevane prilagoditve.

(26) Poleg tega na podlagi preiskave niso bili ugotovljeni nobeni stroški, na primer pospešene amortizacije, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se odpravila katera koli izkrivljanja zaradi zagona dejavnosti. Ta zahtevek se zato zavrne.

(27) Nekatere strani so nasprotovale izključitvi ene družbe, ki je bila začasno izbrana v vzorec EU in je imela sedež v državi članici z visoko porabo in proizvodnjo bioetanola, iz vzorca. Trdile so, da je bil gospodarski položaj te družbe dober in da je bil to razlog za njeno izključitev iz vzorca. Poleg tega so trdile, da je bila izbira vzorca izkrivljena tako, da bi se ugotovila škoda. Po mnenju teh strani bi morala Komisija vsem proizvajalcem poslati kratke vprašalnike, na podlagi katerih bi zbrala ustrezne podatke za izbiro vzorca.

(28) V zvezi s pošiljanjem kratkih vprašalnikov bi bilo treba poudariti, da je Komisija pred izbiro vzorca od vseh proizvajalcev Unije, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, zahtevala informacije, da bi zbrala ustrezne podatke za izbiro vzorca. Kot je navedeno v točki 5.2.1 obvestila o začetku, so bile te informacije na voljo od datuma začetka preiskave v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in niso izražale gospodarskega položaja poročevalcev. Zato je imela Komisija na voljo dovolj ustreznih informacij za izbiro reprezentativnega vzorca, pri čemer je upoštevala merila iz člena 17 osnovne uredbe, vendar ni mogla izbrati družb na način, ki bi bil usmerjen k rezultatom. Navedeni zahtevki so bili zato zavrnjeni.

(29) Nazadnje so strani trdile, da bi bilo treba v vzorec vključiti družbe, ki proizvajajo bioetanol iz sladkorne pese, ker je lahko proizvodnja iz te surovine bistveno donosnejša na primer od proizvodnje iz pšenice. Čeprav ta trditev ni bila utemeljena, je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da bioetanol, proizveden iz sladkorne pese, predstavlja samo majhen del celotne proizvodnje Unije, in sicer približno 12 % leta 2011, in da dve družbi, vključeni v vzorec, sladkorno peso delno uporabljata kot surovino za proizvodnjo bioetanola. Zato se ta zahtevek zavrne.

(30) Na podlagi tega se šteje, da je vzorec, izbran po zgoraj opisanem postopku za namen analize škode, reprezentativen za industrijo Unije.

1.2.3. Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(31) Ker lahko postopek vključuje veliko uvoznikov, je bilo v obvestilu o začetku za uvoznike predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(32) Samo trije uvozniki so v roku iz obvestila o začetku predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na omejeno število sodelujočih uvoznikov se je štelo, da vzorčenje ni potrebno.

1.2.4. Izpolnjeni vprašalniki in preveritve

(33) Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva. Vprašalniki so bili tako poslani vzorčenim izvoznikom/proizvajalcem ZDA, vzorčenim proizvajalcem Unije, trem sodelujočim nepovezanim uvoznikom v Uniji in vsem uporabnikom, za katere je znano, da jih preiskava zadeva.

(34) Odgovore so poslali vzorčeni izvozniki/proizvajalci ZDA, vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika in štirje uporabniki.

(35) Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se zdele potrebne za dokončno določitev dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(36) Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci izvozniki v ZDA

· – Marquis Energy LLC, Hennepin, Illinois

· – Patriot Renewable Fuels LLC, Annawan, Illinois

· – Platinum Ethanol LLC, Arthur, Iowa

· – Plymouth Energy Company LLC, Merrill, Iowa

· – POET LLC, Wichita, Kansas in Sioux Falls, Južna Dakota

Nepovezani trgovec v ZDA

· – Bio Urja Trading LLC, Houston, Teksas

Povezani trgovec v Švici

· – Cargill International SA, Ženeva

Proizvajalci v Uniji

· – Abengoa Energy Netherlands B.V., Rotterdam, Nizozemska

· – BioWanze, S.A. Wanze, Belgija

· – Crop Energies Bioethanol GmbH, Mannheim, Nemčija

· – Ensus, Yarm, Združeno kraljestvo

· – Lantmännen Energi / Agroetanol, Norrköping, Švedska

· – Tereos BENP, Lillebonne, Francija

Nepovezani uvozniki iz Unije

· – Shell Trading Rotterdam B.V., Rotterdam, Nizozemska

· – Greenergy Fuels Limited, London, Združeno kraljestvo

Uporabniki v Uniji

· – Shell Nederland Verkoopmaatschappij B.V. Rotterdam, Nizozemska

1.3. Obdobje preiskave in obravnavano obdobje

(37) Preiskava subvencioniranja in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP („obravnavano obdobje“).

2. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

2.1. Zadevni izdelek

(38) Zadevni izdelek je bioetanol, včasih imenovan „etanol za gorivo“, tj. etilni alkohol, proizveden iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), denaturiran ali nedenaturiran, razen izdelkov z vsebnostjo vode več kot 0,3 % (m/m), izmerjeno v skladu s standardom EN 15376, vendar vključno z etilnim alkoholom, proizvedenim iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), vsebovanim v mešanicah bencina z vsebnostjo etanola več kot 10 % (v/v) s poreklom iz ZDA, trenutno uvrščenim pod oznake KN ex 2207 10 00, ex 2207 20 00, ex 2208 90 99, , ex 2710 12 21, ex 2710 12 25, ex 2710 12 31, ex 2710 12 41, ex 2710 12 45, ex 2710 12 49, ex 2710 12 51, ex 2710 12 59, ex 2710 12 70, ex 2710 12 90, ex 3814 00 10, ex 3814 00 90, ex 3820 00 00 in ex 3824 90 97.

(39) Bioetanol je mogoče proizvajati iz različnih kmetijskih surovin, na primer iz sladkornega trsa, sladkorne pese, krompirja, manioka in koruze. V ZDA se bioetanol razlikuje glede na različne surovine, iz katerih je proizveden, kot je navedeno spodaj:

(a) konvencionalno biogorivo (ki se proizvaja zlasti iz koruze in se pogosto imenuje koruzni etanol), ki je opredeljeno kot obnovljivo gorivo, pridobljeno iz koruznega škroba, ki se proizvaja v obratih, katerih gradnja se je začela po datumu sprejetja Zakona o energetski neodvisnosti in varnosti decembra 2007[4], ter s katerim je treba v prihodnosti doseči 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z osnovnimi emisijami toplogrednih plinov v življenjskem ciklu bencina in dizelskega goriva;

(b) napredno biogorivo, ki je opredeljeno kot obnovljivo gorivo, razen etanola, pridobljenega iz koruznega škroba, ter ki je pridobljeno iz obnovljive biomase in katerega emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, kot jih določa Zakon o energetski politiki (Energy Policy Act, v nadaljnjem besedilu: EPA), so vsaj 50 % manjše od povprečnih emisij toplogrednih plinov. Ta izraz vključuje „celulozna biogoriva“, kot sta bioetanol in „dizelsko gorivo na osnovi biomase“. Načrt o naprednih biogorivih zajema načrt o celuloznih biogorivih, dizelskem gorivu na osnovi biomase in nediferenciranih naprednih biogorivih.

(40) To pomen, da je celulozno biogorivo[5] opredeljeno kot obnovljivo gorivo, pridobljeno iz katere koli vrste celuloze, hemiceluloze ali lignina, pridobljenega iz obnovljive biomase in katerega emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, kot jih določa EPA, so vsaj 60 % manjše od osnovnih emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Bioetanol spada med celulozna biogoriva. Zvezna vlada ZDA odločno podpira raziskave in pilotne projekte na področju proizvodnje naprednih biogoriv, zlasti celuloznega bioetanola, proizvedenega predvsem iz odpadkov iz kmetijstva in gozdarstva. Proizvodnja takega bioetanola bo v skladu s podatki uradnikov ZDA in javno razpoložljivimi podatki[6] leta 2014 dosegla približno 4 milijarde litrov, do leta 2021 pa več kot 50 milijard litrov. Proizvodnja celuloznega bioetanola je bila v OP zanemarljiva.

(41) Glavna surovina, ki se je v ZDA uporabljala v obdobju preiskave in se uporablja tudi zdaj, je koruza, glavna surovina v Uniji pa je pšenica.

(42) Preiskava je pokazala, da se bioetanol običajno prodaja v čisti obliki pripravljavcem mešanic/trgovcem, ki ga mešajo[7] zlasti z bencinom, pri čemer nastanejo mešanice z visoko stopnjo biogoriva, ki se izvažajo ali prodajajo na domačem trgu za nadaljnje mešanje ali potrošnjo. Mešanje ni zelo zapleten postopek in ga je mogoče izvesti z mešanjem izdelkov v posebnih rezervoarjih, pri čemer se dodajajo želeni deleži bioetanola in bencina.

(43) Mešanice goriva z etanolom so zaradi lažje opredelitve različnih vrst ali mešanic bioetanola, ki se uporabljajo po svetu, označene s števili E, ki pomenijo volumenski delež etanolnega goriva v mešanici. E85 na primer pomeni mešanico, ki vsebuje 85 % brezvodnega etanola in 15 % bencina. Mešanice z nizko stopnjo etanola, in sicer mešanice z oznakami E5 do E25, se imenujejo tudi mešanice bencina in alkohola, čeprav se ta izraz na mednarodni ravni najpogosteje uporablja za mešanico E10. Mešanice z oznako E10 ali manj so se do leta 2011 uporabljale v več kot dvajsetih državah po svetu, v največjem obsegu pa v ZDA, kjer je bil skoraj ves bencin, ki je bil leta 2010 prodan na drobno, mešan z 10 % bioetanola.

(44) Preiskava je pokazala, da se vse vrste bioetanola obravnavajo kot biogoriva v skladu z veljavnim programom nacionalnih standardov za obnovljiva goriva (RFS1), ki je bil sprejet v skladu z Zakonom o energetski politiki (Energy Policy Act) iz leta 2005, na podlagi katerega je bil s sprejetjem prvega nacionalnega standarda za obnovljiva goriva spremenjen Zakon o čistem zraku (Clean Air Act). Kongres Združenih držav je Agencijo Združenih držav za varstvo okolja (EPA) pooblastil za oblikovanje in izvajanje navedenega programa v sodelovanju z Ministrstvom Združenih držav za energetiko, Ministrstvom Združenih držav za kmetijstvo in zainteresiranimi stranmi.

(45) ZDA so zaradi svoje energetske politike od leta 2005 vodilna svetovna proizvajalka bioetanola, pri čemer njihova proizvodnja predstavlja 57,5-odstotni delež svetovne proizvodnje. V skladu z zahtevami EPA je bilo leta 2009 zagotovljeno, da je bilo v ZDA proizvedenih vsaj 11 milijard ameriških galon obnovljivih goriv zlasti zaradi izpolnjevanja ciljev iz Zakona o energetski neodvisnosti in varnosti (Energy Independence and Security Act – EISA) iz leta 2007. Obsežna proizvodnja je proizvajalcem iz Združenih držav omogočila tudi izvoz bioetanola na druge trge, vključno z Unijo.

(46) Na podlagi uradnih virov informacij, tržnih informacij in javno dostopnih informacij[8] se vse vrste bioetanola in bioetanola, vsebovanega v mešanicah, tj. mešanicah bioetanola in mineralnega bencina, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (43) , ki se proizvedejo v ZDA in se prodajo v ZDA ali izvozijo, obravnavajo kot bioetanolna goriva in so del zakonodajnega svežnja o energetski učinkovitosti, obnovljivi energiji in alternativnih gorivih v ZDA.

(47) Ugotovljeno je bilo, da imajo vse vrste bioetanola in bioetanola v mešanicah, vključene v to preiskavo, kljub možnim razlikam v zvezi s surovinami, uporabljenimi pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter da se uporabljajo za enake namene. Morebitne manjše spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali tega, kako jih dojemajo različne strani.

(48) Nekatere strani so trdile, da opredelitev zadevnega izdelka ni bila jasna, zlasti ker ni omogočala razlikovanja med bioetanolom, ki se uporablja kot gorivo, in bioetanolom za druge namene. Zato so trdile, da bi moral biti v preiskavo vključen etanol za vse namene in etanol iz vseh virov, vključno s sintetičnim etanolom, ki je konkurenčen bioetanolu za industrijske namene.

(49) Neka stran je trdila nasprotno, in sicer, da bi moral biti v preiskavo vključen samo bioetanol, ki se uporablja kot gorivo, medtem ko bi bilo treba bioetanol za industrijske namene iz nje izključiti.

(50) V zvezi s tem se ugotavlja, da je treba zadevni proizvod opredeliti predvsem na podlagi njegovih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti ter ne na podlagi njegovih načinov rabe ali uporabe. Izdelek, ki se lahko uporablja na različne načine, lahko ima dejansko enake ali podobne osnovne lastnosti ne glede na nadaljnjo uporabo, zato je morda v nekaterih okoliščinah potrebna podrobnejša analiza opredelitve in obsega izdelka ob upoštevanju specifičnosti industrije in trga.

(51) V tem primeru je bilo jasno, da cilj sporočila o začetku ni bil vključitev sintetičnega etanola v opredelitev izdelka. Sintetični etanol ima drugačne lastnosti kot bioetanol, zato ne ustreza navedenim merilom v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka. Pri tej preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec, ki je usmerjen v proizvodnjo navedenega izdelka. Sintetičnega etanola zato ni mogoče vključiti v opredelitev zadevnega izdelka in ne spada v to preiskavo. V nasprotju z domnevo, ki so jo izrazile nekatere strani, to pojasnilo ne privede do spremembe obsega preiskave ali opredelitve zadevnega izdelka in nima nobenega učinka na kakovost uporabljenih podatkov.

(52) Bioetanol, ki se uporablja kot gorivo, in bioetanol za druge namene lahko imata podobne lastnosti. Vendar se je med preiskavo preučil damping na ravni dobaviteljev iz ZDA, ki proizvajajo ali ustvarjajo mešanice bioetanola, ki se uporablja kot gorivo, tj. bioetanola, ki se uporablja v mešanicah goriv. Podobno je bila preiskava proizvajalcev Unije osredotočena na bioetanol, ki se uporablja kot gorivo in ne za druge namene. Zato bioetanol, ki je namesto za gorivo namenjen za druge načine uporabe, ne bi smel biti vključen v to preiskavo.

(53) Uvozniki, ki bioetanola, uvoženega iz ZDA, ne bodo uporabljali kot gorivo, lahko dajo izjavo na podlagi določil o končni uporabi, kot to določajo izvedbene določbe iz členov 291 do 300 carinskega zakonika Unije[9].

2.2. Podobni izdelek

(54) Ugotovljeno je bilo, da ima bioetanol, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja na trgu Unije, podobne osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot bioetanol, ki se iz ZDA izvaža v Unijo.

(55) Kot je navedeno v uvodni izjavi (39), se lahko bioetanol proizvaja iz različnih surovin. Vendar preiskava ni pokazala, da bi se lastnosti končnega izdelka kakor koli razlikovale zaradi uporabljene surovine. Ugotovljeno je bilo, da je zadevni izdelek, ki se proizvaja v ZDA zlasti iz koruze in izvaža v Unijo, zamenljiv z izdelkom, ki ga proizvajalci Unije proizvajajo zlasti iz pšenice in prodajajo v Uniji. Poleg tega ni velikih razlik, če sploh obstajajo, v zvezi s tem, kako zadevna izdelka uporabljajo in dojemajo subjekti in uporabniki na trgu z bioetanolom.

(56) Zato se upošteva, da se bioetanol, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, ter zadevni izdelek, ki se izvaža iz ZDA, obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(57) Nekateri vzorčeni proizvajalci iz ZDA so trdili, da bioetanol, ki se proizvaja in prodaja na trgu ZDA, ni podoben zadevnemu izdelku, ker ne ustreza natančno opisu izdelka iz obvestila o začetku. Vrste bioetanola, ki se prodajajo na trgu ZDA, imajo namreč vsebnost vode nad pragom 0,3 % in ustrezajo standardu ZDA (ASTM) in ne standardu EN 15376.

(58) Vendar je preiskava pokazala, da ima bioetanol, ki se proizvaja za prodajo na trgu ZDA, večinoma enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot zadevni izdelek. Člen 1(4) osnovne uredbe določa, da ni nujno, da je podobni izdelek popolnoma enak zadevnemu izdelku, ampak je lahko izdelek, ki ima zelo podobne lastnosti kot zadevni izdelek, čeprav mu ni popolnoma enak. To velja za bioetanol, ki se prodaja na trgu ZDA, in bioetanol, ki se izvaža v Unijo. Obstajajo precedensi, pri katerih so izdelki kljub nekaterim razlikam veljali za podobne zadevnemu izdelku[10].

(59) Zato se sklene, da se razveljavi začasna ugotovitev ter da se bioetanol, ki se prodaja na trgu ZDA po standardu ASTM, in zadevni izdelek obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

3. DAMPING

3.1. Uvod

(60) Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah od (6) do (16), so bili v preiskavo v zvezi z morebitnim obstojem dampinga vključeni proizvajalci bioetanola in trgovci/pripravljavci mešanic, ki so zadevni izdelek izvažali na trg Unije.

(61) V skladu s členom 9(5) osnovne uredbe se v uredbi, ki uvaja dajatev, določi takšna dajatev za vsakega dobavitelja ali, če to ni izvedljivo, zadevno državo dobaviteljico.

(62) Nekateri proizvajalci so trdili, da je njihove izdelke, prodane izvoznikom v ZDA, moč opredeliti in jim slediti, zlasti ko gre za izvoz v EU. Opozorili so na proces potrjevanja, predvidenega z RED, vendar pa niso povezali njihove prodaje na trgu ZDA in izvoza drugih gospodarskih subjektov v EU. Kot je navedeno v uvodnih izjvah (12) in (63), ti proizvajalci prav tako niso bili seznanjeni z višino izvoznih cen v Unijo.

(63) V tem primeru je bilo ugotovljeno, da vzpostavitev posameznih stopenj dampinga za proizvajalce ZDA zaradi strukture industrije bioetanola, načina proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka na trgu ZDA ter njegovega izvoza na trg Unije ni izvedljiva. Proizvajalci v vzorcu ZDA zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo, poleg tega pa so trgovci/pripravljavci mešanic, vključeni v preiskavo, dobavljali bioetanol od različnih proizvajalcev, z njim ustvarjali mešanice in ga prodajali zlasti za izvoz v Unijo, zato, v nasprotju s trditvami navedenih strani, ni bilo mogoče izslediti vseh posameznih nakupov, primerjati normalnih vrednosti z ustreznimi izvoznimi cenami in v trenutku izvoza v Unijo ugotoviti, kdo je proizvajalec. Z drugimi besedami, vsaka pošiljka v EU vsebuje bioetanol različnih ameriških proizvajalcev v ZDA in ne le proizvajalcev iz vzorca ZDA. Poleg tega je preiskava tudi pokazala, da se je raven cen, ki so jih družbe iz vzorca ZDA zaračunavale strankam v ZDA, razlikovala od cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek, izvožen v Unijo.

(64) Zato se upošteva, da bi bilo treba vzpostaviti stopnjo dampinga na ravni države.

3.2. Normalna vrednost

(65) Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotovila, ali je bil obseg domače prodaje zadevnega izdelka neodvisnim strankam, ki sta jo izvajala dva sodelujoča trgovca/pripravljavca mešanic, reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega izvoza v Unijo v OP.

(66) Glede na to, da je bila prodaja podobnega izdelka na domačem trgu zadostna, je bila normalna vrednost določena na podlagi cene, ki so jo neodvisne stranke dejansko plačevale ali jo plačujejo zgoraj navedenima trgovcema/pripravljavcema mešanic v običajnem poteku trgovanja.

3.3. Izvozna cena

(67) Sodelujoči trgovci/pripravljavci mešanic so predložili podatke, ki so omogočili določitev izvozne cene na podlagi njihovih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za transakcije, pri katerih je izvoz v Unijo potekal prek povezane trgovinske družbe, je bila izvozna cena določena na podlagi prve cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(68) Kar zadeva prodajo prek povezanega trgovca, ki ima sedež v Švici, se prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček niso odšteli od izvozne cene, ker se niso šteli kot stroški med prevozom in nadaljnjo prodajo v Uniji. Preiskava je pokazala, da sta glavni dejavnosti povezanega trgovca vodenje gotovinskega poslovanja za enoto dejavnosti, ki je povezana s sladkorjem in katere del so biogoriva, ter varovanje pred tveganji, povezanimi s kmetijskimi dejavnostmi, in sicer s sklepanjem izvedenih pogodb na prostem trgu in organiziranih finančnih trgih.

(69) Nekateri proizvajalci iz ZDA so trdili, da institucije v skladu s stalno prakso prodajno ceno izvoznika prvi neodvisni stranki obravnavajo kot izvozno ceno za uporabo pri izračunih dampinga. Ta cena bi bila v tem primeru prodajna cena proizvajalcev iz ZDA nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic iz ZDA. Vendar zadevnega izdelka v Unijo ni izvažal in ni poznal izvozne cene noben proizvajalec bioetanola iz ZDA, kot je navedeno v uvodnih izjavah (62) in (63). Tako se njihova cena na domačem trgu ne more uporabiti, ker ni izvozna cena zadevnega izdelka v Unijo, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje. Zato njihova zahteva ne more biti sprejeta.

3.4. Primerjava

(70) Primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno za vrsto izdelka, ki je bila določena za sodelujoče trgovce/pripravljavce mešanic, je bila izvedena na podlagi cen franko tovarna, pri čemer so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere je bilo dokazano, da vplivajo na cene in primerljivost cen. En trgovec/pripravljavec mešanic je trdil, da podatki o domači prodaji niso bili reprezentativni. Ker trgovci/pripravljavci mešanic niso zagotovili podatkov o celotni domači prodaji, temeljijo izračuni na podatkih, pridobljenih z vprašalniki in obiski na kraju samem.

(71) En trgovec/pripravljavec mešanic je trdil, da bi izračun domače prodajne cene moral temeljiti na promptnih tržnih podatkih indeksa NYMEX. Komisija meni, da so preverjeni podatki dveh trgovcev/pripravljavcev mešanic bolj zanesljivi.

(72) Za ta namen so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in tozadevnih stroških, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(73) Posebnost pri zadevnem izdelku in podobnem izdelku je, da so trgovci/pripravljavci mešanic prejeli subvencijo predvsem v obliki olajšav pri plačilu trošarine na prodajo mešanic bioetanola v OP. Pri načinu, uporabljenem za določitev normalne vrednosti in izvozne cene, se v celoti upoštevajo dejanske prodajne cene omenjenih trgovcev/pripravljavcev mešanic na domačem trgu in pri izvozu. Zato se pri primerjavi prodaje trgovcev/pripravljavcev mešanic na trgu ZDA in izvoznih cen trgovcev/pripravljavcev mešanic pri izvozu na trg EU, da se izračuna stopnja dampinga pri zadevnem izdelku, izloči kakršen koli vpliv, ki bi ga lahko imela subvencija na cene, ker je subvencija v OP enako vplivala na prodajo v matični državi kot na izvozno prodajo. En trgovec/pripravljavec mešanic je trdil, da ni prejel subvencije za domačo prodajo. Vendar za to trditev ni zagotovil dokazov. Trditev je tudi težko uskladiti z informacijami, ki so jih o uporabi subvencij zagotovili organi ZDA.

3.5. Damping

(74) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Na podlagi omenjene primerjave se je ugotovilo, da so nepovezani trgovci/pripravljavci mešanic uporabljali dampinške prakse.

(75) Na podlagi zbranih podatkov sodelujočih trgovcev/pripravljavcev mešanic je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga 9,5 %, ki predstavlja stopnjo dampinga na ravni države v ZDA.

(76) Nekateri proizvajalci iz ZDA, ki so bili vključeni v vzorec, so zahtevali, da se v primeru uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov zanje uvede individualna stopnja dajatve. Na podlagi vsebine uvodnih izjav od (6) do (16) in utemeljitev iz uvodnih izjav od (60) do (64) te zahteve ni mogoče sprejeti, saj je preiskava potrdila, da ti dobavitelji v OP niso izvažali v Unijo, zato ni bilo mogoče zagotoviti sledljivosti izdelkov, izvoženih v Unijo, in na splošno niso vedeli časa izvoza ter cen, ki so jih plačevali ali jih plačujejo uvozniki Unije. Zato za te proizvajalce ni bilo mogoče ustrezno oceniti izvozne cene in stopnje dampinga.

(77) Nekateri proizvajalci so zahtevali več informacij v zvezi z izračunom dampinga, določenim za dva sodelujoča trgovca/pripravljavca mešanic. Vendar je po eni strani treba upoštevati, da zahtevane informacije vsebujejo poslovne skrivnosti in zato ne morejo biti razkrite drugim stranem. Po drugi strani pa je ustaljena praksa institucij, da se razkrije splošno metodo, uporabljeno za določitev dampinga, vsem stranem, za katere pri izračunih niso bili uporabljeni posamezni podatki. Ta metoda je bila opisana v dokumentu o splošnem razkritju, ki je bil poslan vsem stranem.

4. ŠKODA

4.1. Proizvodnja v Uniji in industrija Unije

(78) Proizvodnja v Uniji je bila določena na podlagi tržnega poročila, ki ga je med preiskavo predložil pritožnik. Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji, navedena v navedenem poročilu, se je primerjala s podatki, ki jih je predložilo 17 sodelujočih proizvajalcev Unije. Med obema sklopoma podatkov je bila ugotovljena majhna razlika približno 5 %. Navedeno razliko pojasnjuje dejstvo, da nekateri razmeroma majhni nesodelujoči proizvajalci Unije niso predložili podatkov o proizvodnji. Na tej podlagi se je celotna proizvodnja Unije med OP ocenila na 3,42 milijonov ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, zastopajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

4.2. Potrošnja Unije

(79) Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotne proizvodnje industrije Unije in obsega uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi najboljših razpoložljivih statističnih podatkov, zmanjšanih za odstopanje zalog in izvoz industrije Unije, ki ga je sporočila industrija Unije. Nekatere strani so trdile, da statistični podatki, na podlagi katerih je bila določena potrošnja, niso bili popolni, ker se po njihovem mnenju ni upošteval znatni uvoz bioetanola iz drugih tretjih držav, zlasti v OP. Menile so tudi, da je Komisija precenila obseg uvoza iz ZDA ter da podatki v zvezi s potrošnjo in tržnim deležem zato niso bili zanesljivi.

(80) Te trditve so bile analizirane in navzkrižno preverjene z informacijami, ki so bile na voljo. V zvezi z uvozom iz drugih držav strani niso predložile nobenih dokazov glede obsega uvoza zadevnega izdelka. Kljub temu se je pri oceni uvoza upošteval uvoz iz drugih držav. Ugotovljeno je bilo, da je bila pri oceni obsega uvoza iz ZDA v OP storjena stvarna napaka. Zato je bil obseg uvoza ponovno ocenjen in po potrebi prilagojen. Vendar to ni vplivalo na sklepe o škodi in oceno vzročnosti.

(81) V zvezi z uvozom zadevnega izdelka bi bilo treba izpostaviti, da ni na voljo nobene posebne oznake kombinirane nomenklature za zadevni izdelek. Prav tako oznake kombinirane nomenklature, pod katerimi se lahko zadevni izdelek prijavi carinskim organom, poleg zadevnega izdelka zajemajo tudi druge izdelke.

(82) Pri uvozu mešanic bioetanola je bilo na podlagi preverjenih odgovorov na vprašalnike, ki so jih predložili nepovezani uvozniki, ugotovljeno, da je bila večina tega uvoza za namene carinskih postopkov prijavljena pod oznako TARIC 3824 90 97 99. Vendar podatkov o obsegu uvoza ni mogoče pridobiti neposredno iz Eurostata, ker ta oznaka TARIC poleg zadevnega izdelka zajema tudi različne kemične izdelke.

(83) V zvezi z obsegi uvoza, prijavljenega pod oznakama kombinirane nomenklature 2207 10 00 in 2207 20 00, zaradi nezadostnih podatkov glede uvoženega izdelka ni bilo mogoče razlikovati med zadevnim izdelkom in izdelki, ki jih ta preiskava ne zadeva.

(84) Ker iz statističnih podatkov Eurostata ni bilo mogoče pridobiti popolnih podatkov o uvozu, je bila sprejeta odločitev, da se pri določanju uvoza zadevnega izdelka na trg Unije uporabijo tudi drugi viri informacij.

(85) Štelo se je, da so najzanesljivejša podlaga za določanje najboljše ocene uvoza zadevnega izdelka s poreklom v ZDA statistični podatki, ki jih je predložila Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino (ITC). Obseg sporočenega izvoza ustreza tarifnima oznakama ZDA 2207 10 60 in 2207 20 00.

(86) Za oceno obsegov uvoza teh izdelkov je bil sprejet razumen pristop, pri čemer so se pri določanju uvoza iz ZDA na trg Unije upoštevale vse količine, ki jih je navedla Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino.

(87) Ocena v zvezi z uvozom v Unijo s poreklom iz Brazilije je temeljila na naslednjih virih informacij: poročila, ki jih je v zvezi z uvozi v Združeno kraljestvo objavila Agencija Združenega kraljestva za obnovljiva goriva, in izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska ter Eurostat. Za Nizozemsko, Švedsko in Finsko je bil obseg uvoza ocenjen na podlagi imen uvoznikov in izvoznikov ter opisa izdelkov, če je bil na voljo. Za oceno tega uvoza je bil sprejet konzervativni pristop. Pri izračunu uvoza so se upoštevale vse prijavljene količine.

(88) Poleg tega so se za oceno preostalega uvoza v Unijo za države članice, ki niso omenjene v uvodni izjavi (87), uporabili podatki Eurostata. Prilagoditev obsegov uvoza se je izračunala na podlagi odstotka bioetanola, uporabljenega kot gorivo v Uniji. Vir te prilagoditve je naveden v pritožbi. Ta odstotek je bil pridobljen iz letne bilance za etilni alkohol, ki jo je objavila Evropska komisija[11]. Odstotek bioetanola, uporabljenega za gorivo v Uniji, je bil 54 % leta 2008, 66 % leta 2009 in 68 % leta 2010. V OP je bil pri oceni zadevnega uvoza v OP uporabljen odstotek za leto 2010.

(89) Za oceno uvoza iz drugih virov so se uporabili podatki Eurostata in izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska. Uporabila se je ista metodologija kot za oceno uvoza iz Brazilije.

(90) Za izračun povprečne cene na enoto CIF za uvoz iz ZDA in Brazilije so se uporabili izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska. Za ZDA so se uporabili tudi podatki iz preverjenih vprašalnikov za nepovezane uvoznike. Za ZDA so se povprečne cene za leti 2008 in 2009 ocenile na podlagi povprečne cene, ki jo je za ti leti navedla Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino, pri čemer so izražene v povezavi s povprečno ceno na enoto CIF za leto 2010.

(91) Odstopanje zalog se je določilo na podlagi informacij o industriji Unije, ki jih je predložil pritožnik.

(92) Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je v Uniji obstajal naslednji obseg potrošnje:

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Celotna proizvodnja v Uniji (v tonah) (A) || 2 153 118 || 2 797 948 || 3 274 665 || 3 389 503

Celotni uvoz iz tretjih držav, vključno z zadevno državo (v tonah) (B) || 1 252 705 || 1 130 703 || 859 605 || 1 031 226

Celotni izvoz industrije Unije v države nečlanice EU (v tonah) (C) || 26 263 || 41 023 || 53 085 || 59 633

Odstopanje zalog[12] (v tonah) (C) || 0 || 4 730 || –8 415 || –5 458

Potrošnja Unije (v tonah) || 3 379 559 || 3 882 897 || 4 089 600 || 4 366 554

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 115 || 121 || 129

Vir: (A) tržno poročilo, (B) Eurostat, Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino, Agencija Združenega kraljestva za obnovljiva goriva in zbirke podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska, (C) pritožba, odgovori na vprašalnike, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, podatki o industriji Unije, navedeni v pritožbi.

(93) V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije znatno povečala za 29 %. Navedeno povečanje je spodbudilo izvajanje direktive o obnovljivi energiji v državah članicah, ki so določile cilje rasti za potrošnjo obnovljive energije.

4.3. Uvoz iz zadevne države v Unijo

4.3.1. Obseg, tržni delež in cena uvoza iz zadevne države

(94) Glede na obseg, tržni delež in ceno je v obravnavanem obdobju obstajal naslednji obseg uvoza v Unijo iz ZDA:

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg uvoza iz ZDA (v tonah) (A) || 63 406 || 53 332 || 348 868 || 686 185

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 84 || 550 || 1082

Tržni delež (v %) || 1,9 % || 1,4 % || 8,5 % || 15,7 %

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 73 || 454 || 837

Povprečna cena v EUR/tono (B) || 590,6 || 552,5 || 542,5 || 626,7

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 94 || 92 || 106

Vir: (A) obseg izvoza po navedbah Komisije Združenih držav za mednarodno trgovino, (B) zbirke podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska, ter odgovori na vprašalnike, ki so jih predložili nepovezani uvozniki.

(95) V obravnavanem obdobju se je znatno povečal obseg uvoza iz ZDA, in sicer s 63 406 ton na 686 185 ton. Podobno se je v tem obdobju znatno povečal tržni delež izvoznikov iz ZDA v Uniji, in sicer z 1,9 % na 15,7 %

(96) Čeprav so se povprečne uvozne cene iz ZDA v obravnavanem obdobju zvišale za 6 %, so bile cene, ki so jih zaračunavali izvozniki iz ZDA, stalno nižje od povprečnih cen proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (117). To sistematično nelojalno nižanje prodajnih cen s strani izvoznikov iz ZDA je razlog za znatno povečanje tržnega deleža, ki so ga izvozniki iz ZDA dosegli v obravnavanem obdobju.

4.3.2. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza iz zadevne države

(97) Za oceno nelojalnega nižanja prodajnih cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije zaračunali nepovezanim strankam na trgu Unije in ki so bile prilagojene ceni franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za vrsto izdelka izvoznikov iz ZDA prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določenimi na podlagi CIF. Za zagotavljanje poštene primerjave cen so se pri ceni iz ZDA uporabile ustrezne prilagoditve zaradi obstoječih carin in stroškov po uvozu.

(98) Rezultati te primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, so pokazali stalno nelojalno nižanje prodajnih cen, tj. za povprečno 5,6 %. Nelojalno nižanje prodajnih cen kaže na pritisk, ki se je na cene izvajal zaradi uvoza iz zadevne države na trg Unije zlasti med OP.

4.4. Gospodarski položaj industrije Unije

4.4.1. Uvodne opombe

(99) V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalcev za presojo stanja industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(100) Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaloge, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga, temelji na podatkih industrije Unije kot celote, ki jih je predložilo združenje ePURE.

(101) Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in zaloge, je bila določena na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije v odgovorih na preverjene vprašalnike.

(102) Industrija bioetanola v Uniji je še vedno v zagonski fazi. Družbe so v zadnjem obdobju vlagale v nove proizvodne zmogljivosti ali so razširile obstoječe zmogljivosti, da bi zadovoljile vedno večje povpraševanje v Uniji. Zaradi dejstva, da so v obravnavanem obdobju zagnali proizvodnjo novi proizvajalci, je mogoče opaziti napredek v zvezi s kazalci, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje in zaposlenost.

(103) Preiskava je prav tako pokazala, da je pri tej vrsti industrije za doseganje običajne ravni proizvodnje potreben določen čas, in sicer dve do tri leta od začetka poslovanja podjetja.

 

4.4.2. Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg proizvodnje (v tonah) || 2 153 118 || 2 797 948 || 3 274 665 || 3 389 503

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 130 || 152 || 157

Proizvodna zmogljivost (v tonah) || 3 443 766 || 3 992 640 || 4 670 076 || 4 734 915

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 116 || 136 || 137

Izkoriščenost zmogljivosti || 63 % || 70 % || 70 % || 72 %

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 112 || 112 || 114

Vir: na podlagi podatkov industrije Unije, ki jih je predložil pritožnik.

(104) Zaradi direktive o obnovljivi energiji se je proizvodnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala za približno 57 %. Od leta 2008 do leta 2010 se je proizvodnja Unije povečala za 36 %, vendar se je posledično znatno upočasnila stopnja rasti, ki je v OP v primerjavi z letom 2010 znašala le 3,5 %.

(105) Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala za 37 %, pri čemer je sledila podobnemu vzorcu kot proizvodnja.

(106) Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %, pri čemer se je to povečanje doseglo na začetku obravnavanega obdobja. Zaradi zagonske faze nekaterih proizvajalcev Unije v letu 2009 se je glede na to, da proizvajalci običajno raven proizvodnje dosežejo v dveh do treh letih od začetka poslovanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (103), pričakovalo, da se bo izkoriščenost zmogljivosti dodatno povečala. Vendar se to ni zgodilo.

(107) Preiskava je tako potrdila, da so številna podjetja v EU začela poslovati na začetku obravnavanega obdobja ali med obravnavanim obdobjem zaradi pričakovane objave direktive o obnovljivi energiji. To je povzročilo napredek, zlasti v zvezi z navedenimi škodnimi dejavniki in zlasti v obdobju do leta 2010. Vendar se je položaj na trgu Unije z istočasnim povečanjem dampinškega uvoza iz ZDA leta 2010 spremenil, pri čemer v OP ni prišlo do pričakovane rasti dejavnosti.

4.4.3. Obseg prodaje in tržni delež

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg prodaje (v tonah) || 2 035 367 || 2 650 526 || 3 117 410 || 3 229 326

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 130 || 152 || 159

Tržni delež || 60,2 % || 68,3 % || 76,2 % || 74,0 %

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 113 || 126 || 122

Vir: na podlagi podatkov industrije Unije, ki jih je predložil pritožnik.

(108) Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 59 %, pri čemer je v obravnavanem obdobju pridobil 13,8 odstotne točke tržnega deleža. Obseg prodaje se je med letoma 2008 in 2010 stalno povečeval, med letom 2010 in OP pa se je obseg prodaje povečeval manj kot potrošnja, ki je v navedenem obdobju dosegla 6,8 %.

(109) Podobno se je do leta 2010 povečeval tržni delež industrije Unije, vendar se je v OP nato zmanjšal. V obdobju med letom 2010 in OP, ko je uvoz iz ZDA skoraj podvojil svoj tržni delež in pridobil 7,2 odstotne točke, je industrija Unija izgubila 2,2 odstotni točki.

4.4.4. Rast

(110) Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala za 29,2 %. Čeprav sta se v tem obdobju obseg in tržni delež prodaje prav tako povečala, industrija Unije ni v celoti izkoristila te rasti potrošnje, zlasti od leta 2010. Od leta 2010 do OP se je rast obsega prodaje industrije Unije v primerjavi s prejšnjimi leti upočasnila, tržni delež pa se je zmanjšal.

(111) Nekatere strani so trdile, da vzorec rasti, ki temelji na nekaterih kazalcih v obravnavanem obdobju, ne izraža škode, povzročene industriji. Vendar je, kot je pojasnjeno zgoraj, preiskava pokazala, da je upočasnitev rasti industrije Unije v letu 2010 in OP sovpadala z nizkocenovnim dampinškim uvozom iz ZDA.

4.4.5. Zaposlovanje in produktivnost

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Število zaposlenih || 2 331 || 2 419 || 2 523 || 2 552

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 104 || 108 || 109

Produktivnost (enota/zaposleni) || 924 || 1 157 || 1 298 || 1 328

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 125 || 141 || 144

Vir: na podlagi podatkov industrije Unije, ki jih je predložil pritožnik.

(112) Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 9 %. Od leta 2008 do leta 2010 se je povečala za 8 %, medtem ko se je v OP povečala le malo, in sicer za 1 %. Ta trend je izraz trenda zmogljivosti in proizvodnje v Uniji.

(113) Produktivnost delovne sile Unije je bila izmerjena kot proizvodnja na zaposleno osebo na leto. V obravnavanem obdobju se je znatno povečala za 44 %, kar izraža učinek učenja ter povečanje učinkovitosti v zagonski fazi in po njej.

4.4.6. Višina dejanske stopnje dampinga

(114) Učinek dejanskih stopenj dampinga, določenih v OP, na industrijo Unije se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

4.4.7. Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

(115) Ker ni učinkov preteklega dampinga, ta zadeva v tem primeru ni pomembna.

 

4.4.8. Povprečne cene na enoto industrije Unije

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Cene na enoto (EUR) || 702,59 || 634,88 || 657,41 || 768,59

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 90 || 94 || 109

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(116) Cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za skupno 9 %. Leta 2009 so se v primerjavi z letom 2008 znižale, nato pa so se stalno zviševale do konca OP. Vendar je preiskava pokazala, da zvišanja cen niso bila dovolj visoka, da bi industriji Unije omogočila pokritje njenih stroškov. Razlika med prodajnimi cenami in stroški se je še dodatno povečala zlasti v OP. Ta položaj sovpada z večjim obsegom nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA na trg Unije.

(117) Preiskava je pokazala, da so bile cene industrije Unije v obravnavanem obdobju višje (do 23 %) od cen dampinškega uvoza iz ZDA.

4.4.9. Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Neto dobiček pred obdavčitvijo (v EUR) || –33 305 225 || 1 343 823 || –33 932 738 || –82 070 168

Indeks: 2008 = –100 || –100 || 4 || –102 || –246

Dobičkonosnost prodaje Unije (v % neto prodaje) || –11,65 % || 0,33 % || –5,72 % || –9,74 %

Indeks: 2008 = –100 || –100 || 3 || –49 || –84

Denarni tok (v EUR) || –2 528 061 || 34 783 260 || 48 733 697 || 36 832 646

Indeks: 2008 = –100 || –100 || 1 376 || 1 928 || 1 457

Denarni tok v % prodaje Unije nepovezanim strankam || –0,9 % || 8,7 % || 8,2 % || 4,4 %

Indeks: 2008 = –100 || –100 || 980 || 930 || 494

Naložbe (EUR) || 330 441 830 || 86 279 988 || 38 710 739 || 23 018 175

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 26 || 12 || 7

Donosnost naložb || –10 % || 2 % || –88 % || –357 %

Indeks: 2008 = 100 || –100 || 15 || –870 || –3 538

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(118)             Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena v absolutnih zneskih (čisti dobiček pred obdavčitvijo) in tako, da je bil neto dobiček ali izguba pred obdavčitvijo izražena kot odstotek prihodka od prodaje podobnega izdelka. Dobičkonosnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju negativna, razen v letu 2009, ko je družbam, vključenim v vzorec, uspelo doseči prag rentabilnosti.

(119) Donosnost naložb se je gibala podobno, pri čemer je bila še vedno veliko nižja od donosnosti, potrebne za preživetje industrije Unije.

(120) Denarni tok je bil v letu 2008 negativen, pri čemer se je v letih 2009 in 2010 izboljšal. Vendar je začel denarni tok v OP ponovno upadati, kar je izražalo vedno slabšo sposobnost industrije Unije, da bi sama financirala svoje dejavnosti.

(121) Zaradi sprememb v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom in donosnostjo naložb v obravnavanem obdobju je bila zmožnost industrije Unije, da bi vlagala v svoje dejavnosti, omejena, pri čemer je bil ogrožen njen razvoj, kar se je jasno pokazalo v 93-odstotnem zmanjšanju naložb v tem obdobju.

4.4.10. Plače

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Plače (EUR) || 45 066 253 || 57 253 228 || 68 711 959 || 76 030 008

Povprečni stroški dela na zaposlenega (EUR) || 75 691 || 81 233 || 88 638 || 99 646

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 107 || 117 || 132

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(122) V obravnavanem obdobju so se plače zvišale za 32 %, pri čemer so izražale povečano produktivnost zaposlenih.

4.4.11. Zaloge

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Končne zaloge (v tonah) || 34 585 || 24 022 || 38 649 || 31 408

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 69 || 112 || 91

Zaloge glede na proizvodnjo || 8,3 % || 3,5 % || 3,8 % || 2,5 %

Vir: izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(123) V obravnavanem obdobju se je obseg zalog nekoliko zmanjšal.

4.5. Sklep o škodi

(124) Preiskava je pokazala, da se je obseg nizkocenovnega dampinškega uvoza na trg Unije nenadno povečal leta 2010 in zlasti v OP. V navedenem obdobju so se nekateri kazalci škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, izboljšali, vendar rast ni bila v skladu s povečano potrošnjo v obravnavanem obdobju, pri čemer izboljšave niso zadostovale, da bi lahko industrija Unije razvila svoje dejavnosti.

(125) Kot je pri novi in rastoči dejavnosti običajno, so nekateri kazalci, kot so obseg prodaje, proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti, v obravnavanem obdobju pokazali pozitiven trend. Razlog za to je dejstvo, da so v navedenem obdobju na trg vstopili novi proizvajalci Unije. Vendar je preiskava pokazala, da stanje na trgu Unije od leta 2010, ko se je obseg nizkocenovnega uvoza nenadno povečal, proizvajalcem Unije ni omogočalo, da bi dosegli ustrezno raven dejavnosti in cen za vzpostavitev in ohranitev pomembnih naložb v obravnavanem obdobju.

(126) Ugotovljeno je bilo, da se prodajne cene industrije Unije zaradi nizkocenovnega uvoza stalno nelojalno nižajo. Industrija zaradi ravni cen ni mogla pokriti svojih stroškov ter ustvariti denarnega toka in dobička, kar je potrebno za razvoj dejavnosti.

(127) Kazalci škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, so se poslabšali ali so ostali veliko nižji od običajne ravni. To je resno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da bi zagotovila kapital in še naprej vlagala v svoje dejavnosti.

(128) Glede na navedeno se je štelo, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

5. VZROČNA ZVEZA

5.1. Uvod

(129) V skladu s členom 3(5) in (6) osnovne protidampinške uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka iz zadevne države povzročil škodo industriji Unije. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

5.2. Učinek dampinškega uvoza

(130) Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala za 29 %. Vendar se je obseg dampinškega uvoza iz zadevne države znatno povečal, tj. z 1,9-odstotnega tržnega deleža Unije na začetku obravnavanega obdobja na 15,7-odstotni delež v OP. S tem se je jasno izvajal pritisk na industrijo Unije zlasti od leta 2010 do konca OP, ko se je naveden obseg uvoza več kot podvojil. Od leta 2010 in zlasti v OP je bil na trgu Unije velik obseg nizkocenovnega uvoza iz ZDA, zaradi katerega so se nelojalno zniževale prodajne cene industrije Unije. Ta položaj industriji v OP ni omogočil pričakovanega razvoja.

(131) Nekatere strani so trdile, da se je stanje industrije Unije izboljšalo ravno od leta 2010 do OP, kar je sovpadalo s podvojitvijo uvoza iz ZDA. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (102) in (107), je bil razvoj nekaterih dejavnikov škode, kot sta proizvodnja in obseg prodaje, zaradi dejstva, da je v obravnavanem obdobju na trg vstopilo veliko proizvajalcev Unije, pozitiven. Vendar se je tržni delež industrije Unije v OP zmanjšal v primerjavi z letom 2010, hkrati pa se je v istem obdobju na trgu Unije najbolj povečal dampinški uvoz iz ZDA. Zaradi nelojalnega zniževanja prodajnih cen in cenovnega pritiska se je poslabšalo splošno finančno stanje industrije Unije, zlasti njena dobičkonosnost.

(132) Nizkocenovni uvoz je imel tako pomembno vlogo pri znatni škodi, povzročeni industriji Unije v OP.

5.3. Učinek drugih dejavnikov

(133) Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi naslednji znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, zato da se morebitna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu: uvoz iz drugih držav, izvoz industrije Unije, vpliv gospodarske krize in drugi dejavniki, kot so nihanja cen surovin, spremembe povpraševanja in domnevne notranje težave družb industrije Unije.

5.3.1. Uvoz iz drugih držav (Brazilija)

(134) Glede na razpoložljive informacije v obravnavanem obdobju ni zadevnega izdelka v znatnih količinah v Unijo izvažala nobena druga država razen Brazilije. V cenovnem smislu so bile cene uvoza iz Brazilije veliko nižje od cen proizvajalcev Unije. Vendar sta se v obravnavanem obdobju jasno zmanjšala obseg uvoza iz Brazilije (za –81 %) in njegov tržni delež (za –25,8 %). Ker se je obseg uvoza v OP zmanjšal na tako nizko raven, ni mogoče šteti, da je bila zaradi njega prekinjena vzročna zveza med nizkocenovnim dampinškim uvozom iz ZDA in škodo, povzročeno industriji Unije v OP.

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg uvoza iz Brazilije (v tonah) || 1 022 980 || 884 020 || 396 249 || 195 342

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 86 || 39 || 19

Tržni delež uvoza iz Brazilije (v %) || 30,3 % || 22,8 % || 9,7 % || 4,5 %

Povprečna cena na enoto CIF (EUR/tono uvoza) || 560,8 || 496,2 || 580,8 || 622,4

Indeks: 2008 = 100 || 100 || 88 || 104 || 111

Vir: Eurostat, Agencija Združenega kraljestva za obnovljiva goriva, zbirke podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska, ter pritožba.

(135) Strani so trdile, da je bil uvoz iz Brazilije v celotnem obravnavanem obdobju nad pragom de minimis in da je na trgu Unije potekal po dampinških cenah. Poleg tega so trdile, da je uvoz iz ZDA samo nadomestil tržni delež, ki ga je imela Brazilija pred zmanjšanjem obsega njenega uvoza. Zato uvoz iz ZDA naj ne bi bil razlog za znatno škodo, povzročeno industriji Unije.

(136) Kot je pojasnjeno zgoraj, se je uvoz iz Brazilije v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Tržni delež uvoza iz Brazilije se je v času, ko se je potrošnja znatno povečala, zmanjšal s 30,3 % na 4,5 %. Glede na raven cen brazilskih izvoznikov na trgu Unije ni mogoče izključiti, da bi tudi prisotnost brazilskega bioetanola na neki način prispevala k škodi, povzročeni industriji Unije. Vendar se šteje, da se je obseg navedenega uvoza v OP zmanjšal za toliko, da ga ni mogoče označiti kot pomembnejši razlog za navedeno škodo. V obdobju med letom 2010 in OP se je dampinški uvoz iz ZDA dejansko povečal za več kot 330 000 ton, medtem ko se je uvoz iz Brazilije zmanjšal za približno 200 000 ton. Zato se šteje, da prisotnost brazilskega bioetanola na trgu Unije zlasti v OP ni tolikšna, da bi se odpravila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz ZDA in škodnim položajem industrije Unije v navedenem obdobju.

5.3.2. Izvoz industrije Unije

|| 2008 || 2009 || 2010 || OP

Obseg prodaje za izvoz (v tonah) || 26 263 || 41 023 || 53 085 || 59 633

Vir: pritožba in izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev Unije.

(137) Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v OP majhno količino bioetanola izvozila po znatno višjih cenah od cen na trgu Unije. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da izvoz ni dejavnik, zaradi katerega bi bila odpravljena vzročna zveza med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz zadevne države.

5.3.3. Vpliv gospodarske krize

(138) Ugotovljeno je bilo, da gospodarska kriza ni imela negativnega učinka na industrijo Unije. Potrošnja bioetanola v Uniji se je najbolj povečala v letu 2009, tj. v letu, ki se je štelo za najslabše leto v obdobju gospodarske krize. V istem obdobju sta se povečali tudi proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije.

(139) Na podlagi navedenega se šteje, da gospodarska kriza ni odpravila vzročne zveze med nizkocenovnim uvozom iz zadevne države in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

5.3.4. Drugi dejavniki

(140) Zadevne strani so navedle tudi druge dejavnike, ki bi lahko odpravili vzročno zvezo, kot so nihanje cen surovin, spremembe povpraševanja, ki so bile manjše od pričakovanih, zakonodajni okvir v Uniji, ki naj bi škodil proizvajalcem Unije, in druge domnevne notranje težave proizvajalcev Unije.

(141) Kar zadeva nihanja cen surovin, je bilo ugotovljeno, da so bile cene koruze in pšenice v obravnavanem obdobju nestabilne. Vendar je preiskava pokazala, da večina proizvajalcev to tveganje zavaruje s posebnim mehanizmom za določanje cen z dobavitelji ali prek finančnih trgov. Čeprav so bile cene surovin različne zlasti od leta 2008 do leta 2010, ko je bila cena koruze nižja od cene pšenice, so bile cene surovin v drugi polovici OP večinoma enake. To kaže, da je morebitna razlika v cenah minimalna in da ni trajna.

(142) Nekatere strani so trdile, da je izvajanje direktive o obnovljivi energiji v državah članicah prepočasno in da niso bili doseženi cilji v zvezi s potrošnjo iz zadevne direktive. Čeprav prvotni cilji v obravnavanem obdobju niso bili v celoti izpolnjeni, v analizi ni mogoče prezreti pozitivnega dejstva, da se je v zadevnem obdobju znatno povečala potrošnja, in sicer za 29,2 %. V vsakem primeru domnevno počasno izvajanje direktive o obnovljivi energiji ne more upravičiti prisotnosti velikega obsega nizkocenovnega dampinškega uvoza na trgu Unije, ki nelojalno niža prodajne cene industrije Unije in ji povzroča škodo. Zahtevek se zato zavrne.

(143) Zadevne strani so poleg tega trdile, da industrija Unije sama zaradi regulativne negotovosti ne more zadovoljiti povpraševanja v Uniji in da je sistem potrjevanja zelo počasen, zaradi česar so ogrožene ugodnosti, zagotovljene potrjenim proizvajalcem Unije. Nekatere strani so poleg tega trdile, da je razlog za morebitno škodo, ki je bila povzročena proizvajalcem Unije, dejstvo, da jih je imelo veliko od njih v obravnavanem obdobju notranje težave. Vendar te trditve niso bile utemeljene in niso bile potrjene v okviru preiskave. Vendar bi bilo treba poudariti, da je preiskava pokazala, da je razlog za morebitno domnevno nizko raven proizvodnje Unije nizka raven prodajnih cen na trgu Unije, na kar je v veliki meri vplivalo nenadno povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA, ki je nelojalno zniževal prodajne cene proizvajalcev Unije zlasti v OP. Zdelo se je, da proizvajalci Unije razen zaustavitve proizvodnje niso imeli druge izbire, saj jim cene zlasti v OP niso omogočale niti kritja stroškov surovin. Zato navedeni neutemeljeni zahtevki niso tolikšni, da bi odpravili vzročno povezavo med dampinškim uvozom in škodnim položajem industrije Unije v OP.

(144) Zato je bilo ugotovljeno, da navedeni dejavniki niso odpravili vzročne zveze med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz ZDA.

(145) Nazadnje strani omenijo dejstvo, da je bil med OP velik del uvoza prijavljen pod oznako KN 3824, za katero velja nizka carina. Po koncu OP je bila raven carinskih dajatev dvignjena. Menijo, da je škoda nastala zaradi nizke carine in ne zaradi dampinga. V zvezi s tem je dovolj reči, da se carine lahko spremenijo kadar koli in da ta argument zato ne more postaviti pod vprašaj prisotnosti škode v obdobju preiskave.

5.4. Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(146) Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega uvoza s poreklom iz zadevne države v obravnavanem obdobju bistveno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile cene navedenega uvoza nižje kot cene, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije.

(147) Ta večji obseg in tržni delež nizkocenovnega dampinškega uvoza iz zadevne države sta sovpadala s splošnim in stalnim povečevanjem potrošnje v Uniji v obravnavanem obdobju ter tudi z negativnimi rezultati industrije Unije v istem obdobju. Uvoznikom iz zadevne države je uspelo povečati tržni delež s sistematičnim nelojalnim nižanjem prodajnih cen industrije Unije. Hkrati industrija Unije ni mogla doseči trajnostnih ravni dobičkonosnosti kljub povečanju obsega dejavnosti.

(148) Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, je pokazala, da ti dejavniki niso taki, da bi lahko odpravili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(149) Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz ZDA industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

6. INTERES UNIJE

6.1. Uvodna opomba

(150) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub ugotovitvi v zvezi s škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

6.2. Interes industrije Unije

(151) Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz ZDA utrpela znatno škodo. Če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo učinkov tega uvoza, ki izkrivljajo trgovino, se bo gospodarski položaj industrije Unije zelo verjetno še naprej slabšal.

(152) Pričakuje se, da bodo z uvedbo protidampinških dajatev ponovno vzpostavljene učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo, da bodo njene cene ustrezale stroškom proizvodnje. Pričakuje se lahko, da se bo industriji Unije z uvedbo ukrepov omogočilo tudi povečanje obsega prodaje in tako tržnega deleža, izgubljenega zaradi prisotnosti dampinškega uvoza. To bi nato še naprej pozitivno vplivalo na finančni položaj in dobičkonosnost v Uniji.

(153) Zato je bilo ugotovljeno, da uvedba protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA ne bi bila v navzkrižju z interesom industrije Unije.

6.3. Interes uvoznikov

(154) Odgovore na vprašalnik, namenjen nepovezanim uvoznikom v Uniji, sta poslali dve družbi. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih teh dveh sodelujočih uvoznikov. V obeh obiskanih družbah proizvodnja bioetanola predstavlja le majhen del njihovega celotnega prihodka od prodaje (manj kot 5 %). Poleg tega sta obe družbi navedli, da bi lahko morebitno zvišanje cene prenesli na svoje stranke oziroma uporabnike.

(155) Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega negativnega vpliva na uvoznike.

6.4. Interes uporabnikov

(156) Odgovore na vprašalnik, namenjen uporabnikom v Uniji, so poslale štiri družbe. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih ene od teh družb.

(157) V obiskani družbi predstavlja proizvodnja bioetanola majhen del njenega prihodka od prodaje, in sicer manj kot 5 %. Družba je izvedla oceno učinka o mešanici goriva E5, pri čemer je izračunala, da bi dajatev v znesku 100 EUR/m3 povzročila zvišanje cene na črpalki za 0,5 centa/liter.

(158) Kar zadeva druge tri uporabnike, je na podlagi podatkov iz njihovih odgovorov na vprašalnik jasno, da bi bil učinek prav tako omejen. Pri eni družbi je bil obseg nabave iz zadevne države precej omejen, pri čemer bi uvedba protidampinške dajatve povzročila le minimalen vpliv na njeno dobičkonosnost.

(159) Druga dva sodelujoča uporabnika, ki sta povezana, sta izjavila, da bi lahko morebitno uvedbo protidampinških dajatev prenesla na svoje stranke. Poleg tega sta jasno navedla, da imata dovolj izbire pri virih dobave in da nista odvisna od uvoza iz ZDA.

(160) Zadevne strani so trdile, da Unija nima dovolj zmogljivosti, da bi zadovoljila celotno povpraševanje, in da bo morala potrebe po bioetanolu pokriti z uvozom. Preverjeni podatki o zmogljivosti kažejo na neizkoriščeno zmogljivost v Uniji zlasti zaradi nizke ravni prodajnih cen. Zato bi lahko proizvajalci Unije povečali obseg svoje proizvodnje, da bi zadovoljili vedno večje povpraševanje zlasti potem, ko bodo s trga izkrivljanja trgovine odpravljena. Poleg tega se pričakuje, da bodo zgrajeni novi obrati, ki bodo začeli obratovati v bližnji prihodnosti, s čimer se bo zmanjšalo domnevno tveganje pomanjkanja v Uniji.

(161) Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da učinek protidampinških ukrepov za uvoz bioetanola iz ZDA ne bi imel znatnega negativnega vpliva na uporabnike v Uniji.

6.5. Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(162) Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz bioetanola s poreklom iz ZDA.

7. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

7.1. Stopnja odprave škode

(163) Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, s čimer se bi preprečilo, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(164) Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(165) Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali morebitni ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(166) V tem primeru, zlasti ob ugotovitvah iz uvodnih izjav (102) in (103), se šteje, da bi moral ciljni dobiček industrije Unije temeljiti na dobičku, doseženem v obdobju, ko je bil uvoz iz ZDA zanemarljiv, tj. na povprečni stopnji dobička pred obdavčitvijo enega od vzorčenih proizvajalcev Unije v letih 2008 in 2009, proizvajalca, ki v navedenem času ni bil v zagonski fazi. Zato se šteje, da se lahko razumna stopnja dobička, ki znaša 6,8 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže v običajnih tržnih razmerah brez dampinškega uvoza v OP.

(167) Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije glede na dejanski dobiček/izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička.

(168) Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

7.2. Oblika in stopnja dajatev

(169) Ob upoštevanju navedenega se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz zadevnega izdelka na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(170) Predlagane dokončne protidampinške dajatve so:

|| Stopnja dampinga || Stopnja škode || Dokončna dajatev %

Stopnja dampinga na ravni države || 9,5 % || 31,1 % || 9,5 %

(171) Ob upoštevanju dejstva, da se bo protidampinška dajatev uporabljala tudi za mešanice, ki vsebujejo več kot 10 volumenskih odstotkov bioetanola, sorazmerno z njihovo vsebnostjo bioetanola, se za učinkovito izvajanje ukrepa s strani carinskih organov držav članic šteje za primerno, da se dajatev določi kot fiksni znesek na podlagi vsebnosti čistega bioetanola.

(172) Stopnje protidampinške dajatve iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev iz te preiskave. Zato kažejo položaj med to preiskavo. Ta dajatev na stopnji države, ki velja za vse družbe, se uporablja za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA.

(173) Medtem ko je bilo zaradi dinamičnega razvoja trga v zvezi z zadevnim izdelkom prvotno trajanje ukrepov omejeno na tri leta, je bilo to vprašanje ponovno ocenjeno po prejetju pripomb, ki so jih vložile zainteresirane strani. Pritožniki so zlasti trdili, da bi bilo prezgodaj sklepati, da bo prišlo do večjih sprememb v vzorcu trgovanja, saj bi premik k novi generaciji bioetanola zahteval veliko časa in se ne bi smel upoštevati v sedanjem predlogu. Prav tako je še prezgodaj sklepati, kakšen bo rezultat in vpliv nekaterih zakonodajnih predlogov, ki so trenutno v obravnavi, na vse gospodarske subjekte na trgu. Po preučitvi teh trditev je bilo sklenjeno, da ni primerno odstopiti od običajnega obdobja veljavnosti ukrepov, kot je določeno s členom 11(2) osnovne uredbe. To ne vpliva na možnost za katero koli zainteresirano stran, da zahteva pregled, če bi to zagotavljale okoliščine v skladu s členom 11(3).

8. REGISTRACIJA

(174) Komisija je od pritožnika prejela zahtevke za registracijo uvoza bioetanola s poreklom iz ZDA. Komisija lahko v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe po posvetovanju s svetovalnim odborom naroči carinskim organom, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, ki se lahko nato uporabijo proti navedenemu uvozu od datuma take registracije. Uvoz se lahko registrira na podlagi zahtevka industrije Unije z zadostnimi dokazili, ki upravičujejo tak ukrep. Pritožnik je trdil, da so bili ti pogoji samodejno izpolnjeni, saj je bila registracija uvedena z vzporednim protisubvencijskim postopkom o uvozu bioetanola s poreklom iz ZDA[13].

(175) Vendar je treba poudariti, da se je registracija iz vzporednega protisubvencijskega postopka izvedla v popolnoma drugačnih okoliščinah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 k Uredbi št. 771/2012, se je Komisija kljub prisotnosti subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in znatne škode, povzročene industriji Unije v obdobju preiskave, odločila, da ne bo sprejela začasnih izravnalnih dajatev, ker je bilo začasno ugotovljeno, da glavna subvencijska shema, ki je veljala v obdobju preiskave, ni več zagotavljala ugodnosti v času, ko bi bili uvedeni začasni ukrepi. Vendar so obstajali dokazi, da lahko ZDA ponovno uvedejo glavno subvencijsko shemo, proti kateri se lahko v prihodnjih mesecih uvedejo izravnalni ukrepi z retroaktivnimi učinki. V takšnih okoliščinah je Komisija menila, da bi v sedanji preiskavi lahko upravičeno sprejela (in po potrebi pobirala) začasne izravnalne dajatve. Za ohranitev pravic Evropske unije v teh posebnih okoliščinah se je Komisija tako odločila, da carinskim organom naroči, naj registrirajo uvoz. Te posebne okoliščine se ne uporabljajo v sedanjem protidampinškem postopku –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz bioetanola, imenovanega „etanol za gorivo“, tj. etilni alkohol, proizveden iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), denaturiran ali nedenaturiran, razen izdelkov z vsebnostjo vode več kot 0,3 % (m/m), izmerjena v skladu s standardom EN 15376, vendar vključno z etilnim alkoholom, proizvedenim iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), vsebovanim v mešanicah bencina z vsebnostjo etanola več kot 10 % (v/v) in namenjenim za gorivo, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 2207 10 00, ex 2207 20 00, ex 2208 90 99, ex 2710 12 21, ex 2710 12 25, ex 2710 12 31, ex 2710 12 41, ex 2710 12 45, ex 2710 12 49, ex 2710 12 51, ex 2710 12 59, ex 2710 12 70, ex 2710 12 90, ex 3814 00 10, ex 3814 00 90, ex 3820 00 00 in ex 3824 90 97 (oznake TARIC 2207 10 00 12, 2207 20 00 12, 2208 90 99 12, 2710 12 21 11, 2710 12 25 92, 2710 12 31 11, 2710 12 41 11, 2710 12 45 11, 2710 12 49 11, 2710 12 51 11, 2710 12 59 11, 2710 12 70 11, 2710 12 90 11, 3814 00 10 11, 3814 00 90 71, 3820 00 00 11 in 3824 90 97 67) ter s poreklom iz Združenih držav Amerike.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za izdelek iz odstavka 1, je 62,3 EUR na tono neto. Protidampinška dajatev se uporablja glede na skupno vsebnost v obliki masnega deleža čistega etilnega alkohola, proizvedenega iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije) (vsebnost bioetanola).

3. Izdelki, opisani v odstavku 1, so oproščeni dokončne protidampinške dajatve, če so poleg uporabe za gorivo namenjeni tudi drugim vrstam uporabe. Za oprostitve veljajo pogoji iz ustreznih določb Evropske unije ob upoštevanju carinskega nadzora uporabe takšnega blaga (glej člene 291 do 300 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93).

4. Kadar se blago poškoduje še pred vstopom v prosti promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, porazdeli pri določanju carinske vrednosti skladno s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti[14], se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi tu določenih zneskov, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

5. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

[2]               UL C 345, 25.11.2011, str. 7.

[3]               UL C 345, 25.11.2011, str. 13.

[4]               Glej spletno stran: www.ethanol.org – RFS (standard o obnovljivih gorivih) v skladu z Zakonom o energetski neodvisnosti in varnosti iz leta 2007 (Energy Independance and Security Act).

[5]               Glej notranji davčni zakonik ZDA (IRC) – oddelek 40(b)(4), točka E.

[6]               Glej spletno stran: www.ethanol.org – RFS (standard o obnovljivih gorivih) v skladu z Zakonom o energetski neodvisnosti in varnosti iz leta 2007 (Energy Independence and Security Act).

[7]               Preiskava je pokazala, da je v ZDA za odobritev olajšave za mešanico alkohola, kot je opredeljena v oddelku 40(b)(3) IRC, zadostovalo, da je mešanica čistega bioetanola vsebovala le 0,1 % bencina.

[8]               Na primer (a) informacije, ki jih je v internetu objavila Ameriška koalicija za etanol (American Coalition for Ethanol – ACE), (b) Zakon o energetski politiki (Energy Policy Act – EPA) iz leta 2005, zlasti P.L. 109–158, (c) Zakon o energetski neodvisnosti in varnosti (Energy Independance and Security Act) iz leta 2007 (P.L. 110–140, H.R.6), na podlagi katerega je bil spremenjen standard o obnovljivih gorivih (RFS), pri čemer je bila vanj vključena zahteva, da se leta 2008 porabi 9 milijard galon obnovljivih goriv, leta 2011 pa 13,9 milijard galon, (d) seznami, ki jih je v okviru ukrepov za čista mesta izdalo Ministrstvo Združenih držav za energijo, itd.

[9]               Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993.

[10]             Na primer Uredba sveta o persulfatih, v kateri je bilo ugotovljeno, da je bil kitajski izdelek „podoben“ evropskemu kljub razlikam v kakovosti glede čistosti in vsebnosti železa. UL L 308, 21.12.1995, str. 61, uvodna izjava 10. Glej tudi odločitev Splošnega sodišča v zadevi T-2/95, Industrie des Poudres Spheriques, v kateri je sodišče odločilo, da lahko institucije zakonito sklenejo, da sta kitajski in ruski kovinski kalcij „podobna“ kovinskemu kalciju iz EU kljub razlikam v vsebnosti kisika, zaradi katerih je evropski izdelek neprimeren za določen način uporabe, ki predstavlja 11 % porabe EU (T-2/95, odstavki 202–221). Ta točka se ni izpodbijala s pritožbo (C-458/98 P).

[11]             UL C 225, 18.9.2009, str. 13; UL C 176, 2.7.2010, str. 6; UL C 236, 12.8.2011, str. 16.

[12]             Šteje se, da leta 2008 ni bilo odstopanja zalog.

[13]             Uredba Komisije (EU) št. 771/2012 z dne 23. avgusta 2012, UL L 229, str. 20.

[14]             UL L 253, 11.10.1993, str. 1.